Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 14. mam 1938 Štev. 14. Leto I. Vreme od sobote do sobote (Napoved od 14. do 21. mala) Po vsej Sloveniji še nadalje nestalno in spremenljivo vreme. Delno sončni, delno oblačni dnevi. Temperatura se bo polagoma dvignila. Krajevno močnejše pooblačitve s padavinami in nalivi. V višjih predelih še vedno zelo hladne in deloma vetrovne noči. Za konec tedna se obetajo sončni dnevi. Cena 1 dinar Urodniitvo In uprava: Maribor, Kopališka ul.6 • Tel. 25-47 • Izhaja vsako sobota Velja letno 3< din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno 50 dir. Rokopisi se ne vračajo ■ Poit. ček. reč. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku fNtai or ide karkoli Mi smo trdni in posumn , Se nikdar, odkar živi, dela, trpi, kolne moli prerivajoč se skozi življenje naš ubogi slovenski narod, niso bile naše duše tako zaskrbljene, kot so danes, ko Je ubogo, malo Slovenijo stisnila zgodovina med dve . . xj*4tzšsL =sfcas*v~«n so« Jtv il.J J-li’ K P lAiffgB '««« ' i .J ijH: I -iait>}i tli o < * -I; Ni naš namen, na tem mestu razpravljati o sodobnih dogodkih. Tudi kričati ne moremo — zavedamo pa fe, da je krik izraz poslednjih človeških •n narodnih moči, in da je molk pojav konca. Poudarimo pa lahko mimogrede, da hodimo vse te čase vsaj drobčki ubo-Rega slov. telesa pridno vase in da prihajamo do tiste jasne zavesti, da le v slo-Si, edinstvu in duševni harmoniji vseh slojev moremo napredovati, uspevati ter euvati svoje postojanke. Ni zadosti, da samo kličemo na okope! Npoznavši napake in ko smo do slednje Potankosti preizkusili svojo vest, kako ilcki je obtežena z nerodovitno, skoz in skoz jalovo preteklostjo, se šele lahko jasno zavemo, da nismo za enkrat niti tako ogroženi od teh naših so- sed, temveč, da tiči vsa naša ogroženost v nas samih, ko nas dan za dnem prehitevajo dogodki, ne da bi se mi zavedali njih pomembnosti in važnosti. Karkoli se je še zgodilo velikega v zgodovini, se je zgodilo brez naše duhovne pripravljenosti — in le izraz lenega fatalizma je, če se predajamo tudi danes vetrovom, naj gre življenje naše, kamor hoče. Človek, ki nekoliko jasneje pogleda v naše bistvo, bi se najrajši sklonil nad našo usodo, razsolzil se do poslednje solze ter kriknil proti nebesom: Bog, ki verujemo posebno Slovenci z otroško pobožno čistostjo v Tvojo bit, moč, pravico in ljubezen, daj nam končno že vsem, posebno inteligenci slovenski, pravo narodno zavest, kmetski, polkmet-ski in proletarski slovenski raji pa razsvetli srca in razum z novim pogumom in daj, da bi se suženjska kri naša zares enkrat že spremenila v kri svobodnega naroda! Naše duše so zaskrbljene in čeprav se zdi, da živimo kakor v precepu, lebdi naša skrb skoz in skoz nad narodom in njegovo zavestjo, še več, s tistim fatalizmom, s katerim kot nekdaj samo ob sebi umevnega pričakuje posebno štajersko ljudstvo spremembo stanja, s katerim sicer dostikrat upravičeno ni zadovoljno, mora v slehernem slovenskem rodoljubu vzbuditi poleg skrbi za naš biti ali ne biti tudi žalost, da dvajset lepih, sončnih let »narodne svobode« ni niti malo predrugačilo mišljenja naših širokih množic, niti toliko, da bi mogli zavestno prepričani vzklikniti: Naj pride karkoli nad naše glave, mi ne pademo! Vprašajmo se brez krinke: Kdo je kriv, da se čutimo kot samo ob sebi ustvarjene za to, da nemo, boju? utonemo v tujem izgi-d v o-—k. brusiti, ti delaš premalo in bi lahko ustva ril sebi in skupnosti še lepše pogoje življenja... Ne, tako jim ne govorijo, ker se v svoji strahopetnosti za mandate boje, da bi naleteli na prvi odpor. Ne upajo si narodu povedati resnice. Vidite, jaz sem pa mišljenja, da morajo naše kmečke hiše na jugu postati higijenska bivališča, prosvetno delo bi morali narav- Gospodarsko zasužnjene našega ljudstva Škodljiva demagogija Lepo priznanje pametnega Srba - Demokracija — kakor ne bi smela biti - Ne lazimo samemu sebi Pred kratkim se je peljal pisec teh narod, tvoja plemenitost se mora šele iz-v,rst iz Slavonskega Broda proti Slovenija Medpotoma se je seznanil z nekim trgovcem iz Beograda, s človekom, ki ga je odlikovala izredna bistrost gledanja in zelo naravna nadarjenost. Mož ni bil »intelektualec« v nekem znanem smislu besede, zato je izrazil svoje mišljenje o našem notranjem problemu s tisto odkritosrčnostjo, ki je Srbom v večini lastna. Govor je nanesel seveda tudi na našo demokracijo ali vsaj na pojmovanje demokracije v krogu tistih, ki naš mili narod reprezentirajo kot narodni poslanci. še sedaj mi zvenijo v ušesih njegove besede. Mož je rezoniral med vožnjo takole: Včasih me je sram naše demokracije. Ne toliko pred našimi ljudmi, ki tega ne vidijo ali nočejo videti, nego pred samim seboj in pred tujim svetom. Poglejte: v Srbiji in drugih krajih našega juga ima-lno po nekaterih okrajih 40 do celo 70 odstotkov nepismenih. Po vaseh še ve-!’k odstotek naših ljudi ne ve povedati, kako se spi v tudi najpriprostejši poste-'Jh ker počivata človek in žival v enem Prostoru. Naše kmetice — to je v »Prav-jasno napisal dr. Arandjelovič — ponekod ne znajo pravilno niti speči kruha, jako da boluje na stotine ljudi na že-odčnih boleznih, ker jedo le ožgano te-pO* Imamo okraje, v katerih se skoro t1-1,. zgodi v borbi proti endemični si-bndi, s katero je okuženo vse prebivalstvo. Imamo prava vzrejevališča marnje, trahoma itd,, a naš narod nima nikogar, ki bi ga povedel k stremljenju za nekim višjim življenjskim standardom; J°po živijo ljudje po vaseh in se ubijajo 111 kolnejo med seboj bodisi iz mržnje a.h drugih instinktov. Kronika v časopisju jc polna zločinskih podvigov itd., v®e. to pa je posledica neodkritosrčnosti ustih, ki so se separirali kot nekaka »in-jehgencija« od kmeta in priprostega delavca. Toda nekdo sc ni separiral. To je narodni poslanec. Le glejte ga, kako pri naja samo pred volitvami redno v naše vasi. Možje zapuste svoje domove in njive in s tistim dnevom se suče vse samo okrog nesrečne strankarske politike. Nas gedža (kmet) je takrat nekako hipnotiziran. Kandidatje za narodno skup-scmo kar tekmujejo v superlativih: »Ti m velik narod, ti si plemeniti narod, ti si genijrien narod, ti si najdejavnejši del našega naroda« in tako naprej... Vi-i *e — ie dejal Srb med drdranjem kolesja brzovlaka - to ie tista demagogija, Jo nas ubija. Noben človek še ni prišel, da bi dejal: Ti moraš šele postati velik nost sistematično podesetoriti in šele po trudapolnem delu * kakih desetih let bi se lahko pomenili potem o uvedbi prave demokracije. Dokler pa smatrajo mnogi naši poslanci v južnih krajih (tako v intimnem krogu) svoje volivce kot neve dno »stoko« (živino) in svoje volivne okraje kot nekake fevdalne .grofovine, v katerih jim je izvolitev tako ali tako sigurna, pri nas pač ne more biti govora o kaki pravi demokraciji. Dokler ne bomo premagali demagogije v njenih najhujših oblikah, ni misliti na kako pravo obnovo našega notranjepolitičnega življenja. Ni še dolgo, odkar sem se mudil na predelu med Mariborom in Sv. Lovrencem na Pohorju. Kot tujca me je zanimalo življenje tamošnjih domačinov, ki so zaposleni po tovarnah. Po izjavah poznavalcev razmer, je skoraj vsa industrija v nemških rokah. — Nemci še vedno zaposlujejo svoje ljudi in jih pod krinko »nenadomestljivega« strokovnega znanja ščitijo, medtem pa so naši ljudje brezposelni ali pa služijo za 600 do 1000 Din na mesec. Skoro povsod pa vršijo delo podrejenega značaja. Podoba je, da je ta ožja domovina na severni meji neka prekomorska kolonija ter v tem pogledu nalikuje Abesiniji. Videz je, da naši ljudje ne znajo vživati bogastva svoje zemlje. Vsepovsod je sama odvisnost od tujcev, kar ti povedo dvojezični napisi, ki so jih postavili Nemci. Ti nam iz svojih polnih skled mečejo Lazarjeve drobtinice. Delavstvo pa le prejema malo zaslužka, s katerim ne more ne živeti ne umreti, ker jih nemški kapital 100% no izkorišča. Po boljših službah se šopirijo »nenadomestljivi strokovnjaki«, naši inženirji, tehniki in uradniki pa stradajo. Upravičeno se jeze nad tem krivičnim redom ter se sprašujejo: Mar so njihovi očetje in starejši bratje zaman krvaveli na bojnih poljanah, trpeli pomanjkanje, zimo in glad? Mar so njihove matere zaman prebile vso svetovno vojno v strahu in bedi? Ali smo res zato trpeli, da nas nemški kapital zasužnji? Res je, da je nemški vojak ob koncu svetovne vojne klonil, ker je moral pod udarci zmagovalcev. Ni pa bilo premagano nemško gospodarstvo, ki se prav bohotno razvija osobito sedaj v poslednjem času, odkar izganjajo iz Nemčije Žide. Ti ljudje prav radi prihajajo k nam v naše kraje, ker se zavedajo, da imajo tu še široko polje izkoriščanja našega naroda in zemlje. Gospodarsko zapostavljanje našega na roda pa je tudi drugod. Le poglejmo industrijo, rudnike in tovarne. Povsod sami tujci, ki nas izkoriščajo, kakor le morejo. Nemški uradniki imajo ponekod prvo besedo. Ce se mu zameri Slovenec, ga kratkomalo odpravi In spodi. Pri vsem tem je razumljivo, da prevladuje mnenje, da je nemški jezik edino zveličaven in gosposki. Ne kaže se nobena razlika med preteklostjo in sedanjostjo. Ponekod je še tako, kot je bilo v rajni Avstriji. Delavstvo je brez nacionalne zavesti, kar silno kvarno vpliva na do-raščajočo mladino. Učitelji se trudijo, da vzgajajo poverjeno ji mladino v naclonal nem duhu in imajo v tem oziru velike zasluge in uspehe. Milje in pa dejstvo gospodarskega zasužnjenja našega ljudstva pa v tem oziru veliko grešita. Ako bi posvečali pred 40 leti takim in sličnjim vprašanjem na Koroškem dovolj važnosti ter ako bi naše ljudstvo tamkaj podpirali v njihovih gospodarskih težnjah, bi prav gotovo ne izgubili plebiscita in z njim vred Koroške. Res skrajni čas je, da bi naše oblasti v tem oziru že napravile red. Svetle zglede naj si iščejo v drugih državah in naj se po njih ravnajo. Naj sc že vendar dvigne nekdo, ki bo pomedel z energijo in sistemom naše tlačitelje ter jih poslal v naročje njihove rodne matere. Skrajni čas je, da se preusmeri delo in vzgoja naroda do čim popolnejše osebnosti posameznika, tako, da se bo sleherni zavedal, da je gospodar na svoji zemlji SKRBI ZA »EDINOST«! PROŠNJA UPRAVE NA OGLED pošiljamo občasno samo dve zaporedni številki, ki jih ni treba vračati. Prvi številki ie priložena poštna položnica (ček). KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«. KI JO JE DOBIL NA OGLED. naj izvoli nakazati naročnino takoj da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 7 dni po prejemu prve številke na ogled, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev (1,8 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki ne bodo poravnali naročnine do sredi meseca maja, bomo morali žal, črtati. KDOR LIST VRNE, ker ga ne incre ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno oodpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika. Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: »EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d i n o s t«. Kdor položnico Izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti. VAŽNO JE: lahko čitljivo hne in popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove in prejšnje pošte. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. Nova bolezen — izseljevanja Ohranimo svojo semijo neokrnjeno Ob priliki nedeljske svečane otvoritve nove prometne ceste Sv. Peter—Ložane v Slovenskih goricah, o čemer poročamo na drugem mestu, je imel daljši govor ban g. dr. Marko Natlačen, ki je med drugim .dejal: »Danes se loteva našega naroda nova bolezen — imenuje sc izseljevanje. Začela se je v Prekmurju ter je udarila tudi čez Muro v Slovenske gorice. Santo na področju murskosoboške Borze dela je letos odšlo na sezonsko delo v Nemčijo in Francijo 7500 ljudi, sami mladi, močni ljudje, cvet naših kmečkih domov. Ti bi bili naši domači grudi nujno potrebni. Bojim se, da bo naša prelepa slovenska zemlja postala pusta, da se bodo ti krasni vinogradi spremenili v pustinje in sa-donosniki v pašnike, če nam bo doma pri manjkovalo mladih delovnih rok. Tej bolezni, ki dela našemu narodu ogromno škodo, moramo postaviti jez, če ne, bodo domovi v teh krajih osameli, narod pa se bo vračal iz tujine degeneriran ter bo propadal. Ohranili bomo to zemljo močno in neokrnjeno v naši posesti, ako bomo ostali močni v skupni državi Jugoslaviji. Nas Slovencev živi komaj milijon v mejah te države. Zemlja, na kateri prebivamo, je zemlja, na katero zro že stoletja gladne oči naših sosedov. To je, kar sem hotel na tem kraju in v teh časih posebej poudariti!« t.-Kasti plovemo ?" Pod tem naslovom beremo v 7.—8. številki »Mladega Prekmurca« naslednje: »Po navadi skuša vsak list pridobivati svoje naročnike s pestro in lepo vsebino. »Slovenec« in »Jutro« pa sta začela s čudno reklamo, namreč z nagradami. Tako skušata z avtomobili, kolesi, posteljnino, moko pridobivati novih naročnikov, odnosno stare moralno privezati nase.« 7 dstl domaiilt we$iš Skrb za zdravje naroda Keka| op@mb s>lb sakljusku proMu&erfcuiioznega tedna Nedovoljen lov na divjačino in ribe se doslej ni kaznoval kot tatvina po kazenskem zakonu. Finančni zakon za 1938-1939 pa določa, da se bo odslej kaznoval tudi nedovoljen lov kot nečastna tatvina. * O delavskih mezdah vedo mnogi povedati silno laskave izjave, iz katerih bi izhajalo, da se dandanes delavstvu sijajno godi. Nasprotno pa je treba ugotoviti, da sedanje mezde še dolgo ne bodo dosegle onih v letih blagostanja, to pa zlasti zato, ker je v primeri s takratnimi cenami danes vse precej dražje. V Splitu je po poročilu »Vremena« prestopil tamošnji takozvani jugoslovanski skup s svojim predstavnikom dr. Ma-tošičem v JRZ. 0 Dalmatinski poslanec Maštrovič, ki je bil izvoljen na listi Jevtiča 5. maja 1935 je sedaj prestopil v JRZ in ž njim vred vsi somišljeniki iz Makarske in Metkoviča. Med Beogradom in Sofijo je bil te dni otvorjen stalni letalski promet. $, V rudniku »Montanik« pri Tuzli je eksplozija plina terjala tri smrtne žrtve. $ Dr. Vladimir Maček je v Zagrebu izdal neko okrožnico, o kateri se vsepovsod mnogo govori, nobeden pa ne ve povedati nič natančnejšega o tej zadevi. $ Ljuba Davidovič, predstavnik demokratskega krila združene opozicije je te dni težje obolel in se zato ni udeležil posvetovanja predstavnikov združene opozicije. * Tombola Mariborskega Sokola I., ki je bila določena za nedeljo, dne 8. t. m., je bila preložena na nedeljo, dne 15. t. m. ob 14. uri popoldne na sokolskem telovadišču v Magdalenskem okraju. Vsi mariborski sodniki so bili v zvezi z ustanovitvijo okrožnega soidšča v Murski Soboti postavljeni na razpoloženje. $ Celjski kulturni teden, ki je bil zaključen preteklo nedeljo, je prav dobro uspel. $ V Slovenjgradcu je preteklo nedeljo priredila tamošnja mladinska JNS veliko zborovanje, ki so se ga udeležili tudi zastopniki iz večjih srezov. Na tem zborovanju je prvič nastopil tudi novi poslanec Rogina, ki je naslednik odstopivšega poslanca dr. Novačana. * Industrijskih podjetij je bilo v naši državi v januarju letošnjega leta 3054.. od tega največ kmetijskih in prehranjevalnih. V »Službenih novinah« je bilo sedaj uradno razpisano štirimiljardno notranje posojilo, iz katerega obetajo Sloveniji zgraditev modernega in prepotrebnega cestnega omrežja, kot smo to poročali že v prejšnji številki »Edinosti«. Banski upravi v Ljubljani je odobril finančni minister najetje lOmilijonskega posojila pri Drž. hipotekarni banki. Posojilo se bo uporabilo za olepšavo in izpopolnitev zdravilišča Rogaška Slatina. V Beogradu je bila končno zaključena razstava italijanskega portreta. Razstavo je po poročilih obiskalo nad 80.000 ljudi. ^ Za vrbasko banovino je bila ustanovljena nova poštna direkcija. * Preteklo nedeljo je bila na izredno slovesen način otvorjena nova cesta Sv. Peter pri Mariboru-Ložane. Krasno urejena cesta je sedaj postala prva dobra zveza in prometna žila za velik del Slovenskih goric, ki so bile doslej odrezane od sveta. Prebivalstvo tamošnjih krajev je s to cesto mnogo pridobilo. Umrl je v starosti 75 let senator Mi-hajlo Lukarevič, član JRZ. Pokojnik je bil ugleden in bogat beograjski trgovec. Narodna skupščina bo po različnih poročilih sklicana k rednemu zasedanju še tekom tega meseca. Ni pa še znan dnevni red zasedanja. * Naši državi je svojčas dobavljala češkoslovaška skoraj tri četrtine vsega porcelana. Danes znašajo te dobave samo še eno četrtino. Na našem trgu je Nemčija popolnoma izrinila Češkoslovaško. * Sinajska konferenca Male zveze je bila zaključena v popolnem soglasju vseh treh držav. Do končnega rezultata pa še niso privedli razgovori o ureditvi razmerja z Madžarsko; zato se bodo nadaljevati. _ , . * Kraljeva garda v Beogradu je praz novala 12. t. m. stoletnico svojega ob stoja. Ustanovil jo je Miloš Obrenovič ter je ob ustanovitvi štela samo 73 mož. * V Krčevini pri Mariboru je te dni umrl bivši minister in poslanec dr. Ivan Vesenjak. Pokojnik je bil v slovenskem političnem življenju markantna pojava ter je zaradi svoje konciljantnosti užival splošen ugled. Bodi mti ohranjen trajen spomin! . . * Z redom sv. Save I. stopnje je bil odlikovan Jan Bata za zasluge na prosvetnem in socijalnem polju. Ravnatelj borovskih tvornic pa je dobil odlikova nje Jugoslovanske krone 111. reda. Za nami je teden dni, ko smo na vseh koncih in krajih govorili o tuberkulozi, največji sovražnici našega naroda, kako jo pobijati in kako najti potrebna sredstva, s katerimi bi bilo to pobijanje še uspešnejše. Ce kje, je pri borbi proti kaki kužni bolezni organizacija dela potrebna, posebno pa še v okoliščinah, ko to družabno bolezen spremljajo revščina, glad, beda in dostikrat še brezposelnost. Ker zmoreta le organizirana borba in moč skupnosti zaznamovati uspehe, je prav, da se pozove ves narod, ki naj z združenimi močmi podpre napore posameznih idealistov, onemogočiti nevarni za-vratnici razdorno delo. Statistike dokazujejo, da se je združenemu naporu zares posrečilo marsikje bolezen omejiti. Posebno v meščanskih slojih moremo zaznamovati razveseljive uspehe. V borbi proti jetiki so prednjačila v prvi vrsti mesta, zato ni čudno, da imamo v mestih vzgojeno občinstvo. Kdor se le malo čuti osumljenega, že poišče strokovno pomoč pri zdravniku specialistu — tak korak je že dober začetek zdravljenja. V delavstvu isto tako zaznamujemo napredek. Zares so revščina in brezposelnost in nevzgojenost vzrok marsikateri nesreči, ki tepe delavstvo, da ne omenimo še drugih socialnih problemov današnje težke dobe. Primorani bomo tedaj tudi protijetično akcijo vršiti še vedno mimo materialne na vzgojnem polju. Videti je sicer, da je vzgojni vpliv v zadnjem času že rodil dobre posledice in da pasivnost delavstva pada, kar je treba v interesu delavstva samega vsekakor še nadalje gojiti. Ravno živahno sodelovanje delavskih strokovnih organizacij v Mariboru s protijetičnimi bor-baši nam nudi upanje, da bo vsestranska akcija v prid delavstva uspela. Za ‘dejansko izvedbo načrta, nuditi delavcu v slučaju obolenja čim izdatnejšo pomoč, na drugi strani pa očuvati ga sploh pred obolenjem za to strašno morilko, je treba mnogo sredstev — tu naj delavec predvsem pokaže svojo vzgojo. Ko omenjamo mariborsko delavstvo, pričakujemo od delavcev iz vseh slovenskih industrijskih predelov; da bodo isto-tako pokazali pripravljenost za potrebne žrtve. Zares je že skrajni čaš, da stopi redkim pionirjem v borbi proti tuberku-ozi delavski sta;; ob stran ter jih izdatno moralno podpre, izdatno pa pripomore tudi do bogate denarne zbirke. Besede in delani® Večkrat človek naleti v tem ali onem lokalu ali krčmi na veselo in prešerno razpoložene družbe mlajših in odraslejših družb, ki spadajo k takozvanim inteligenčnim in višjim krogom, če se že tako izrazimo, ne da bi hoteli s tem koga poniževati. Našemu slovenskemu vincu, naši kapljici resda ni kaj prigovarjati. Razveže jezik, da korajžo in vlije v sicer zaspane in lene ljudi malo dobre volje. In čestokrat naleti človek ob takih srečanjih tudi na take družbe, ki postajajo precej vročični in od sile zgovorni. Posebno, kar se tiče trkanja na prsa in povdarjanja svojega nacionalnega čuta, zaslug za mili narod in tako dalje. Saj se poznamo. Ta vročična vinska nacionalna razgretost prehaja s kozarci polagoma v pravcato objestnost in popolnoma neutemeljeno do mišljavost. Nihče nima sicer ničesar proti temu, da se različni krogi tudi pri kozarcih rajnega vinca trkajo na prsa in ob takih pri* likah še posebno glasno izražajo svojo nacionalnost. Toda žalostno ob takih prilikah je dejstvo, da večina takih nacionalno razgretih ljudi samo žonglira s svojo nacionalnostjo. Gospoda, narodnost, pov-darjanje narodnosti in trkanje na prsa, to so ob takih prilikah samo lepe besede. In reči je treba, da se ravno tisti, k* si' cer nič ne delajo, ki ne sodelujejo v no benem društvu, ob takih prilikah naj-glasnejše trkajo na prsa ter se delajo največje narodnjake. Toda to so le prazne besede, ki od njih narod ne bo imel ničesar. Opustite zato take prazne besede. Pojdite na delo kot tihi delavci. Pojdite v naša narodno-obrambna društva ter ondi z delom izpričajte svojo ljubezen do naroda in domovine. Lahko je biti velik narodnjak v besedah. Težko je biti moz dejanj. Zaležejo pa le dejanja. Zato opustimo puhloglavo besedičenje in se lotimo stvarnega ter res koristnega dela! Kcfo govori o volji naroda? Znani češkoslovaški pisatelj Karel ča-pek odgovarja na to vprašanje takole: »O volji naroda govorijo navadno tisti, ki narodu zapovedujejo.« Kmetski stan je najbolj oddaljen od protituberkulozne borbe. Vendar se zdi. da vplivi meščanske kulture že tudi tukaj vzbujajo gibanje, kakršno je potrebno poedincu in narodu v borbi proti jetiki. Prav je. da se ves narod vzbudi in postavi na noge! Za nami je torej teden protituberku-loznega boja, prav za prav propagande. V teh preteklih dneh smo si nekako izprašali vest, v koliko smo od lani v uspehih kaj napredovali. Uspehi bodo vidni zlasti v bogati zbirki. Primerjajoč jo z lansko bo v nadaljnjem tudi mogoče določiti, kdaj in kje je najpotrebnejša ustanovitev dispanzerja odnosno protituberkulozne postaje. Posebno se bo treba ozreti v naše podeželje! O tem bomo spregovorili o priliki še potrebno besedo. Ob tej priDombi bi radi poudarili namreč tole: ne samo v tednu, kakor je pri nas navada in običaj, temveč skozi vse leto in ob vsaki priliki treba opominjati in vzgajati — ker pa ne gre ničesar brez denarja — tudi zbirati prispevke. Sleherni je poklican, da po svojih močeh duhovno in t varno prispeva! Ker le z močno materialno podlago in duševno močjo je mogoče zgrabiti bolezen pri korenini. Seveda pa bodi prvenstvena skrb voditeljev naroda, da ustvarijo narodu vsaj' toliko ugodno življenje, da nam ne bo treba stradati! Tu je potem bistvo nadaljnjega zdravljenja in dviga človeka k popolnemu zdravju! Pribiti pa moramo ob zaključku še nekaj silno važnega, mimo katerega naj ne gredo niti naši čitatelji niti zdravniki: Marsikje v podeželju zdravniki zdravijo jetiko po konservativnih metodah in pošljejo bolnika k specialistu ali v bolnišnico šele takrat, ko je morebiti že prepozno. Z najboljšo operacijo, ki bi gotovo v začetku razvoja bolezni še uspela, ni mogoče takemu zamujenemu bolniku pomagati, zapisan je prerani smrti, čeprav bi ne bilo tega treba! Ko torej zaključujemo teden proti tuberkulozi, opozarjamo ljudi na to okolnost, da se bodo vedeli v slučaju potrebe ravnati in pravilno svojim sovaščanom svetovati, zdravnika splošnega zdravilstva pa prosimo v imenu trpečega človeštva, da takoj, ko’ že pade beseda ali sum na pljučno bolezen pri kakem človeku, svetuje bolniku odhod k pregledu na protijetični dispanzer ali k specialistu za pljučne bolezni ali v bolnišnico. Samo nikar človeka mrcvariti doma! —u. Zakaj le toliko modrujete in politizirate I Narod terja dela in kruha! Pod naslovom »Gospodarstvo in politika« objavlja »Trgovski list« daljši članek, v katerem se pisec bavi z vprašanjem gospodarstva in politike. Za krize v posameznih državah ugotavlja član-kar naslednje: »Večino kriz je izzval doslej v vseh državah boj za notranjepolitično ureditev, dasiravno ne moremo izključiti zunanjih vplivov na razvoj in dolgotrajnost vladnih kriz, katerih jedro ni bilo toliko ideološkega, kolikor gospodarskega značaja. Vedno in povsod se pojavlja ta v tej borbi kot nespravljiva elementa kapital in delovno ljudstvo, ki terja vedno glasneje svojih pravic — dela in kru ha ter priznanja človeka dostojnega življenja.« Nato člankar prikazuje razmere v nekaterih državah, tudi v naši državi, in ugotavlja, kako se pri nas vse preveč ba-vimo s takozvano »čisto politiko«, ki je v gospodarsko-socialnem oziru brez vsakega haska. Prav malo ali pa nič se ne brigamo za gospodarska vprašanja itd. ter pravi: »Z zaposlitvijo naroda, ki ne zahteva drugega kot dela in kruha, človeka dostojno eksistenco ter malo več socialne pravičnosti, kakor jo kažejo dandanes nekateri sloji in posamezniki, ki pozabljajo, da je zraslo njihovo bogastvo na žuljavih kmečkih rokah, se bo povrnilo zopet zaupanje v upravo in državo. »Ubi bene — ibi patria!« pravi stari rimski pregovor. Brez ideoloških gesel, brez politike in brez političnega nasilja bo kre nilo naše ljudstvo samo od sebe v pra vo državno smer ter tako rešilo samo brez učenih političnih ideologov vprašanja, ki polnijo danes dnevno časopisje in so predmet vseh javnih in privatnih modrovanj.« Vrednost denarja 1 ameriški dolar 43 din, 1 nemška marka 17.45 din, 1 švicarski frank 10 din, 1 angleški funt 215 din, 1 češkoslovaška krona 1.52 din, 1 italijanska lira 2.28 din 1 francoski frank 1.31 din. Maše tržišče Sn cene Les. Na lesnem trgu je nastopil skoraj popolen zastoj, ker ni nobenega večjega izvoza. Tudi ni pričakovati v doglednem času, da se razmere znatnejše izboljšajo. Cene se na splošno gibljejo: Tesan les od 170 do 210 din za kub. meter. Smrekovi hlodi od 130 do 160 din. Boovi hladi od 140 wke. Po- stavilo 14—181etne fantke (delavce) delav- j ke, katere so bile tako rekoč desna roka | steklarju pri delu na raznih strojih. Seveda,j vse z izgovorom, da prepoveduje zakon za-poslenje delavk pri nočnem delu, kar bi tudi bilo edino pravilno. Vodstvo steklarne ima še danes zaposlenih pri nočnem delu mnogo delavk v brusilnici, za delavke v vezal-nici svojega podjetja pa je tudi pred kratkim uvedlo nočno delo. Značilno je, da so iste delavke poprej delale od jutra do večera po vezalnicah, pa so več napravile in tudi več zaslužile, pa manj trpele. Znači, da v nobenem slučaju ni bila potrebna uvedba nočnega dela. Vemo, da bo vodstvo reklo, da zakon predvideva 8urni delovnik, tudi to bi bilo lepo in zelo potrebno, če bi ga vodstvo res izvajalo nad še ostalimi delavci. Poleg tega bi vseeno lahko vse, zlasti pa ve zalke, opravljale svoje Surno delo podnevi, ne pa ponoči. Rogatec »Naš trg in njegova okolica so mali prometni in siromašni kraji. Vsled slabih stanovanjskih prilik in pogosto nezadostne prehrane je tudi pri nas precej razširjena jetika. Leta 1934. je bil v Rogatcu ustanovljen pro-tituberkulozni dispanzer, pred dvema letoma pa tudi društvo Protituberkulozna liga, ki je s podporo Protituberkulozne zveze v Ljubljani in krajevnih činiteljih prevzela tudi dispanzer. Letos bo dispanzer popolnoma opremljen, ker dobimo od zveze rontgenski aparat in je liga zbrala tudi potrebni denar za nakup ostalih priprav. Tako bo dispanzer pod vodstvom specialista lahko nudil vso zdravniško pomoč jetičnim. Da pa bo liga lahko izdatno podpirala siromašne jetične bolnike tudi s hranili in oblačilom, darujte v času protituberkuloznega tedna obilno za tukajšnjo ligo, ker so za uspešno borbo proti jetiki potrebne visoke vsote.« Loka pri Zid. mostu Poroka. V nedeljo, dne 8. t. m. se je v tukajšnji cerkvi poročil gosp. Srečko Baum-gartner z gdč. Justino Novak. Ženin je načelnik tukajšnje gasilske čete in marljiv delavec v našem društvenem življenju. Na predvečer so mu gasilci priredili podoknico in se s pesnijo poslovili od njegovega fan-tovstva. Želimo mu v novem življenju vse najlepše in da bi še dolgo ostal zvest svojim društvenim idealom. Še enkrat Loka Radeče. Na odgovor na naš zagovor bi prosil še nekaj ugotovitev. Kdor pozna Loko in Radeče in komur je za objektivno presojo vsebine članka »Za napeljavo vodovoda«, bo prišel do sledečih zaključkov. Dopisnik pretirano podcenjuje Loko in jo je res preveč ponižal v neznaten in brzpomemben kraj, ki naj bi bil »širšemu občinstvu« znan samo po tukajšnji knjižni založbi, ali pa tudi ne. Četudi je hotel Ločane pohvaliti in jih je stavil radeškim meščanom za zgled, je smisel stavka_ vendar tak, da imamo vtis, da hoče reči, oni tam. ki niso nič, imajo elekrtiko in vodovod, mi ki smo nekaj, pa tega obojega nimamo. Brez pretiravanja imamo občutek, da je v teh vrstah nekaj prezirljivega, gledanje^ na vaški svet iz mentalitete visokega meščanstva. V tem smo si edini. Znano pa je- da so mali ljudje glede očitkov zelo občutljivi. Na dopis v zadnji številki »Edinosti«, bi pa prosil še malo odgovora, ker mi je odprl nekaj novih pogledov. Na radeško nepravo poročanje o Loki smo si dovolili poslati v javnost svoj dopis, v katerem smo hoteli povedati, da Vaša trditev glede našega kraja ni povsem točna, če smo pa hoteli ovreči Vaše trditve glede naše neznatnosti, smo pa morali navesti nekaj dejstev, med katerimi smo tudi povedali, koliko nas je, navedli nekaj zanimivosti in omenili tudi naše društveno življenje in kulturno prizadevanje. S tem pa ni rečeno, da »rodoljuba« boli, če njegova vas ni bolj znana kot je, ker od kričanja v svet še menda ne zavisi sreča ljudi. Nadalje pa v tekstu sledi pojasnilo, J-«*£: pa si ničesar bolj ne želijo, kakor da bi bili tako »preganjani«, kakor sudetski Nemci. Mariborska kulturna kronika Koncert, ki ga je priredilo pevsko društvo »Maribor« v zveji z »Glasbeno Matico«, vojaško godbo in pevskim društvom »Jadran« ter z nekaterimi solisti (Zlata Gjungjenac, Jelka Igličeva, Vida Zamejič-Kovičeva, Jean Franci, Avgust Živko, Aleks. Kolacio in Anton Petrovič) je imel reprezentančen značaj. Bil je prva prireditev v proslavo 201etnice obstoja Ju goslavije. Predvajali so oratorij Belgijca Cisarja Francka: Les Beatitudes (Blagri). Naši glasbeni kritiki so si edini, da je koncert, ki je zahteval tako velik aparat, res vseskozi uspel. Zaslugo za to ima vodja in organizator kapelnik Janez Ev. Gašparič. Z ogromnim obiskom in radio-prcnosoin so se mu vsaj deloma oddolžili. Dalibor. Dirigent: L. Herzog, Režiser: J. Kovič. Kot drugo opero v letošnji sezoni nam je uprava dala to po vsebini in melodijah čisto slovansko tkrio. Tudi ta predstava je pokazala, da se da s smotrnim delom marsikaj doseči. V glavnih vlogah so nastopili: E. Herzogova, B. Sancin, J. Igličeva, A. Živko, I. Anžlovar, P. Kovič in dr. Koncert Nade Brankovič. Tudi pri nas si je I41etna klavirska virtuozinja znala osvojiti publiko. Mojstrsko je 'odigrala svoj bogati spored (Bach, Scarlatti, Beethoven, Weber, Schumann, Chonin, De-bussy, Tajčevič in Liszt). DRAGA HUDALESOVA O. kako žalostno, kako samotno je* v Mrzlem^ grabnu, kadar ne sije sonce vani! Strmih pobočij na obeh straneh „_______________________________________ , se krčevito drže lesene bajte. Podobne »Središče ji je Ljubljana, od tu bo pri- ! so starim. sključenim ženicam, ki vdano rejala gostovanja po deželi.' in molče čakajo konca. Na dnu, tesno »Imate v programu tudi dela drugih ?b S0?11’ se Preriva čez katpenje potok, domačih avtorjev?« j šumi in se peni. »Jasno. Kar dobimo pametnega v ro-! Ko ie zavil Anzek z glavne ceste, kjer ! je še sijalo sonce, v Mrzli graben, bi se najraje raziokal, toda mudilo se mu je na Strrpičevo domačijo, kjer je že dobro leto služil. Pasel je živino, snažil staje, krmil konje in hitel od jutra do večera. i Zdaj se je vračal s sejma, kjer mu je gospodar, stari Strmič, kupil nove dav- ke!« »Samo to še, Ivan. Ali sc boste vi sami še v nadalje posvečali igralstvu?« »Meni je igralstvo od vseh početkov nekaj samo po sebi umevnega. Mislim, da je dramatikovo mesto predvsem na cdru.« Nad Mrakovo glavo visi njegov por- tret. Zavit v plašč, sedi sklonjen, s tež- lje. Hiteti je moral, če je hotel med potko knjigo v naročju. Roke jo krčevito io pogledati še domov, v kočo nad po-objemajo, glava je lahno sklonjena, le- tokom. Rad bi domačim pokazal nove va rama razgaljena in nagnjena naprej, čevlje, rad bi videl mater, sestrice in brate. Kadarkoli je zagledal svoj dom, tako reven, tako boren, vselej mu je legla v *rce grenka, skeleča bolest. S Stnni-čevine je videl bogate kmetije po dolini. Zdelo se mu ie. da se večno srečno smehljajo. Noge so ga bolele od dolge poti. vendar se je brez obotavljanja pognal nav- Izraz obrazu in drža vsega telesa zbujata videz težke "'itopljenosti, i vkljub temu je obraz zelo mlad. Kakor da je na njem ostal odsev silne volje in ladostne vztrajnosti, s katero se Ivan Mrak grize skozi naše razmere, vsemu oalovaževanju, zaničevanju in roganju, oviram na vkljub. vsem neštetim Vlasta Tancig (Ljubljana). kreber. Mati je sedela na tnalu za kočo in lupila krompir. Bratca in sestrici so pravkar prignali domov kozo, ki so jo popoldne pasli ob rebri. Ko so ga zagledali, so zagnali radosten vrišč, da te mati presenečena vzkliknila: »Anzek!« »Dober večer, mati!« »Kaj te je prineslo, otrok, zdaj pod noč?« »S sejma se vračam. Gospodar so mi kupili nove čevlje, le poglejte!« Anzek je snel čevlje z ramen in jih dal materi. »Dobri in trpežni čevlji,« je rekla, ko »T ie ogledala -d vseh strani. 1 Zdaj so jih hoteli videti še Tinek. Manica, Anica in Franček. Čevlji so romal' iz rok v roke. A.izek pa je stal ob strani in se zadovoljivo smehljal. Iznad gozdo na nasprotnem pobočju so lezli temni oblaki, podobni velikim pošastnim glavam. V Mrzli graben ie padal mrak. Anzek ie stopil za materjo v kuhinio n če se ne bi srmnoval. bi pritisnil gia- 1 / njeno naročje i.n rekel: »Naj ostanem pri vas. mati!« Toda ve-del je tudi, da ne more ostati doma, kjer d/n in pridne m wzg&ia Kako vzgajamo otroke. Otrok zelo rad oponaša odrasle ljudi. Vse, kar vidi in sliši, skuša posnemati. Zato bi morala vsaka mati najprej sebi izprašati vest, ali se pač zmerom vede tako, da jo lahko otrok s pridom oponaša. Od otroka zahtevamo vljudnost, če nam reče otrok: »Mama, daj mi kruha!« ga bomo gotovo takoj zavrnili z bese- dami: >Kako moraš reči?« in otrok se bo takoj spomnil in rekel: »Mama, prosim, daj mi kruha«. Predvsem pomislite, ali ste vi vpričo svojih otrok in s svojimi otroki vedno vljudni? Ali rečete svo- jemu otroku, kadar mu velite, naj vam prinese to ali ono: »Prosim, prinesi mi to! ? Ali ste vedno vljudni s svojim možen. kadar vas otrok posluša in opazuje? Prav zaradi tega, ker je otrok tako podvržen oponašanju, bi morali zmeraj najprej sebe nadzorovati, če je vaše vedenje dobro, bo tudi otrokovo vedenje dobro, ne da bi se morali veliko ukvarjati z njim. če se pa sami slabo vedete, sc bo tudi vaš otrok slabo vedel in vas bo le' nerad ubogal, kadar boste zahtevali od njega vljudnost. Majhen otrok ne loči dobrega od slabega, vljudnega od nevljudnega. On vse slepo posnema. Torej je vzgoja popolnoma odvisna od onih. ki tvorijo otrokovo življenjsko okolico. Jasno je, da otrok bodisi v oesedr ali v kretnji oponaša tudi marsikaj takega, kar pač nikomur ne more biti v veselje, torej tudi otrokovi materi ne. Pa jo sli širno, da reče: »Ah, zdaj mu še pustim, ker je še majhen, čim bo malo večji, pa tega ne bo smel več narediti«. To je popolnoma zgrešena vzgoja. Na tem mestu je bilo že omenjeno, da prične vzgoja otroka s prvim dnem njegovega življenja. Mlado drevo je treba upogniti. Iz ljubezni do otroka, ga je treba pravočasno navajati k dobremu in pravilnemu vedenju, ne ga pa v slepi ljubezni napačno vzgojiti. Kar je. zamujeno, se težko nadoknadi, a kar je zgrešeno, se še težje popravi. Kolikokrat mora mati radi popustljivosti in brezbrižnosti pozneje poslušati opazke: »Kakršna mati, takšen otrok«, ali pa: »Jabolko ne pade daleč od drevesa«. MaP se mora vedno zavedati, da svet gleda v njenem otroku njeno lastno sliko, če položiš dobro seme v zemljo, boš imela pozneje dober pridelek, če daješ dober vzgled, boš imela dobro vzgojenega otroka. Nikdar naj ma ti ne pozabi pregovora: »Besede iničejo, vzgledi pa vlečejo.« (Dalje.) Izbica poklicev za dekleta Težko je dandanes izbirati dekletu poklic. Prvič zato, ker so že vsi poklici precej dobro zasedeni, drugič pa zato, ker je treba dekletu poprej dobro pretehtati svoje sposobnosti, telesno odpornost in značaj.’ Nikar izbirati poklica na slepo, ker poznejše tarnanje nad zgrešenim poklicem ne rodi nikakega uspeha. Ko si dekle zada vprašanje glede izbire poklica, mora najprej dobro razmišljati o sebi. Slabotno dekle gotovo ni primerno za težko službo. Slabokrvno mlado dekle se gotovo ne bi smelo oprijeti poklica šivilje, ki je primorana neprestano sklučena sedeti v sobi. Dekle, ki je bilo v šoli vedno slabo v računstvu, si ne sme izbirati poklica natakarice ali prodajalke, ker bo kmalu uvidelo, da temu poklicu ni kos. Medtem ko bo z muko in težavo napravilo enemu gostu oz. stranki račun, bodo lahko že trije drugi pobegnili in dekle bo kljub napornemu delu ostalo brez zaslužka. Bolehna in slabotna dekleta si morajo izbrati tak poklic, da bodo čim več na svežem zraku. Zakaj ne bi dekle postalo vrtnarica? V Ameriki in na Holandskem imajo vrtnarji zadnja leta največ ženskih uslužbencev. Tudi ima ženska mnogo nežnejšo roko in je bolj potrpežljiva kakor moški, zato je ta poklic kakor nalašč ustvarjen za njo. Močna in zdrava dekleta naj se oprimejo težjih poklicev. Postanejo naj otroške vrtnarice, vzgojiteljice, učiteljice, bolničarke, zaščitne sestre, gospodinjske pomočnice, kuharice, šivilje itd. šibkim pa te in podobne poklice odsvetujemo, kajti v službi bodo mnogo trpele in si prerano strle svojo živlejnjsko moč. Žena — gospodinja ic vprašamo precej zaposleno gospodinjo in mater, ali bere kakšno knjigo, nam bo navadno z neko nevoljo odgovorila, da ne utegne, ker ima preveč dela. Res je, da ima mati in gospodinja mnogo dela in polno glavo skrbi, toda kraj vsega ne bi nikoli smela popolnoma pozabiti na sebe. Kakor se mora žena telesno negovati, tako si mora pritr-gati dnevno vsaj malo časa tudi za nego svoje duše. Nikoli se ne sme vdati duševni Icliobi. Duševna lenoba pomeni staranje, duševna živahnost pa mladost. V korist vsake žene bo, če bo kolikor mogoče mnogo brala. Gospodinja si sama urejuje svoj delav nik. Ali bi ne bilo mogoče časovno razvrstiti dela tako, da ostane zvečer urica, ki bi jo lahko posvetila knjigi? Če ni drugače. pohitite malo z delom, da boste mer zvečer poprej gotovi. Saj poleg koristnih strani, ki vam jih nudi ura čitanja, vam bo to obenem tudi ura razvedrila. Še danes si poiščite doma ali v knjižnici primerno knjigo in se je lotite. Spočetka se vam bo težko vživeti v knjigo, ker doslej niste bili vajeni na večerno čitanje. Misli vam bodo uhajale k vašemu gospodinjstvu. Toda, če se boste le malo potrudili, boste v kratkem času izločili vse druge misli in se posvetili popolnoma knjigi. Treba si je samo reči: »Sedaj ne bom mislila na nič drugega, nego na to, kar je v knjigi.« V kratkem času vam bo postala ta večerna ura čitanja tako ljuba in neobhodno potrebna, da si ne boste mogli zamisliti spanja, ako niste poprej vsaj eno uro čitali. Postali boste duševno sveži in prožni. To bo prijetno delovalo tudi na otroke in na vašega moža. Mogoče se zadnje čase že niste vedeli več kaj pogovarjati z njim. Knjiga vam bo dala novo gradivo. Moža bo veselilo, če se bo lahko z vami pogovarjal tudi o takih vprašanjih in bo ponosen na vas. Knjiga je prijateljica, ki nas nikoli ne razočara. In branje je tisto, v čemer se lahko izživljamo, ne da bi izpremenili način svojega življenja. Nadomešča nam potovanja, prigode in velika doživetja, obogati nam duševno obzorje in oplemeniti čustvovanje. Kako si pomagamo, če prične korenine pri Sončnicah gniti ? Mnogokrat se zgodi, da prično korenine pri tej ali oni rastlini v lončku gniti. Temu se ognemo, če pazimo, da rastlina nima prevelikega lončka. Kakor je kvarno za cvetico, če ima pretesen lonček, prav tako ji lahko škoduje, če je Ion ček prevelik. Kakor hitro opazite, da so začele korenine gniti, morate rastlino takoj vzeti iz lončka. Korenine operite nalahno z mlačno vodo in previdno odrežite vse obolele poganjke. Potem jo presadite v manjši lonček, ki ste ga napolnili s svežo prstjo. Te, radi gnitja presajene rastline, je treba izpočetka previdno in prav malo zalivati, če jih boste preveč zalivali, bodo kljub temu, da ste jih presadili,, dalje gnile. Ce Se ne veste če še ne veste. Valilna doba pri racah je 28—33 dni, pri kokoših 21 dni, pri golobih 16—19 dni, pri goseh 28—32 dni. KUHINJA Jedilhi list xa teden dni Pondeljek: O p o 1 d n e: 1. Goveja juha z zdrobovimi žličniki. 2. Govedina. Pražen krompir. Drobnjakova omaka. Zvečer: Jetra v omaki. Polenta. Torek. Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Zrezki iz prekajene svinjine. Solata. 3. Kompot. Zvečer: Mlečni riž s čokolado. Sreda. Opoldne: 1. Goveja juha s krpicami. 2. Opoldne: 1. Goveja juha s krpicami. 2. Dušena kuhana govedina. Široki rezanci. So lata. Zvečer: Telečji guljaž. Kruhovi cmoki. Četrtek. Opoldne: 1. Paradižnikova juha z rezanci. 2. Na čebuli dušena teletina. Dušen riž. Zelena solata. Zvečer: Špinača. Ocvrta jajca. Petek. Opoldne: 1. Prežganka z jajcem. 2. Orehovi rezanci. 3. Kompot, sadni sok ali mezga. Zvečer: Krompir v oblicah. Surovo ma slo. Kava. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha z opraženimi žemeljnimi rezinami. 2. Polpeta. 3. Krompirjev pire. Solata. Zvečer: Kruhov praženec. Češpljevec. Nedelja. Opoldne: 1. Zelenjadna juha. 2. Ocvrt kozliček. Pečem krompir. Mešana solata. 3. Janeževe skodelice z vinskim šadojem. Zvečer: Hrenovke s hrenom, čaj. Zrezki Iz prekajene svinjine. 130 dkg bolj mastne prekajene svinjine skuhamo ter sesekljamo hkrati s 'A kg kuhanega in olupljenega krompirja. Nato primešamo pol namočene žemlje, eno jajce, nekoliko soli popra in kumine. Iz te zmesi naredimo majhne zrezke, jih povaljamo v drobtinah in jih naglo spečemo. Ti zrezki so tudi mrzli prav okusni. Dušena kuhana govedina. Na razbeljeni masti opražimo precej na tanke rezine zrezane čebule, ki ji pridnemo ekoliko- paprike. Na tej masti zarumenimo potem malo moke, prilijemo nazadnje juhe ali vode ter damo v to omako na zrezke narezano govedino in vse še dobro prevremo. Orehovi rezanci. Iz dveh jajc, 20 dkg masti in ščepca soli zamesimo testo za rezance, ki jih zrežemo 1 cm široko in kuhamo osem minut v slanem kropu. Kuhane odcedimo, polijemo z mrzlo vodo in počakamo, da se poplnoma odcedijo. Medtem prepražimo na 8 dkg presnega masla 15—20 dkg zmletih orehov, zvrhano žlico sladkorja in malo cimeta. V tej zmesi povaljamo nato rezance in jih povrhu potrosimo še s sladkorjem. Praktični nasveti Če se je inleko prismodilo, ga prelijte v ionec, ki stoji v mrzli vodi. Ko se bo mleko ohladilo, ne bo več dišalo yo prismojenem. Limonine olupke ohranimo dolgo časa- če jim odstranimo vse belo meso, jih zrežemo na drobne koščke, povaljamo v sladkornem prahu in dobro stlačimo v stekleno posodo. Preveč zraka ne sme priti zraven, sicer se lupine preveč posušijo. Nove zobne ščetke so navadno zelo trde. Nekatere gospodinje jih zato pomočijo v krop. kar je za ščetke jako škodljivo, ker začno dlake potem bitro izpadati. Bolje je, da namočimo ščetko čez noč v mrzlo, močno posoljeno vodo. Steklo postane trpežnejše, če ga daš v mrzlo slano vodo in to vodo počasi segrevaš do vretja. Steklo kuhaj pol ure, potem pusti, da se vse skupaj ohladi. Šele nato vze mi steklo iz vode- in ga osuši. Steklo postane na ta način izredno močno. Star kruh deni v prazen kositrenast lonec in tega zopet v drugo posodo napolnjeno z vodo, ki je tik pred vretjem. Ko se voda ohladi, bo kruli kakor sveže pečen. Madeži od trave, vina in sadja izginejo, če jih natreš z vinskim cvetom, ki blagu ne škoduje. Pač pa ne smeš madežev poprej na močiti v vodi. Linolej postane svetel in kot nov, če ga vsake tri tedne namažeš z mešanico iz polovice vode in polvice mleka. Tečaji banovinske uprave Banska uprava namerava prirediti v juliju in avgustu tega leta več eno- do tridnevnih tečajev o uporabi in konzerviranju sadja in zelenjadi po najnovejših preizkušenih in najcenejših načinih. Ti tečaji se bodo v prvi vrsti priredili v krajih, kjer so se že vršili trimesečni banovinski kmetijsko-gospodinjski tečaji in kjer bo zadostno število priglašenk (najmanj 16, največ 24), ki se obvežejo s kavcijo 20 din, da se bodo tečaja zanesljivo udeležile. Tečaji se bodo vršili v soboto, nedeljo in ponedeljek, tako da bodo udeleženke izgubile en, največ dva delovna dneva. ni več prostora zanj in ne kruha. Že Manica in Trnek sta morala spati na peči, ker so itnell samo dve postelji in kadar bodo dobili novega bratca ali sestrico, bo morala še Manica od doma, da si bo sama služila kruh. »Mrači se. Anzek. in oblači,« je rekla mati. »Moral boš od doma. da te ne zajame noč itt dež.« »Santo malo naj še ostanem,« je poprosil. > Bom pa potem hitreje stopil.« Sedel je na klop ob ognjišču in poslušal mater, ki 'mu je pripovedovala o svojih vsakdanjih skrbeh. Oče je bil drvar in zaslužil le toliko, da niso od gladu pomrli. Tudi Anzek bi ji rad potožil marsikaj, pa je na njeno vprašanje, kako se mn kaj godi, pogumno rekel: »Zame nikar ne skrbite, mati! Meni ni sile!« •Nikar mi ne pravi, otrok moj, saj vem, kako strog in skop ie stari Strmič,« je rekla potrto. V kuhinjo je pritekla Manica z Anze-kovimi čevlji v rokah in zaklicala: • Brž. Anzek. brž! Vsak hip bo dež!« Vrgel je čevlje čez rame, žalostno po« gledal mater in rekel: »Lahko noč!« Mati je šla za njim na prag. čez nebo so se razpredli črni oblaki, jasno in glasno se je slišalo šumenje potoka iz globeli: Ko ie Anzek zginil za prvim grmov- jem, je mati počakala, da se je spet prikazal in-zaklicala: »Anzek!« »Anzek!« se je odzvalo od strmih pobočij. »Ce te bo med potjo zalotil dež, skrij čevlje pod suknjič, da ne bodo preveč mokri!« Anzek je pokimal, da je razumel in zamahnil z roko. Mati je gledala za njim. dokler se ni zgubil med drevje in dokler niso utihnili njegovi koraki na strmi in kameniti poti. Sam je moral Anzek v dež in noč. Hitel je, da so mu znojne kaplje drsele s čela. V gozdu je bilo kmalu tako temno, da je komaj ločil stopnije, ki so jih udelali hribovci s svojimi težkimi čevlji med kamenje in korenine starih dreves. Na veje so že udarjale prve debele kaplje, tu pa tam je katera kanila na tla. Toda do Strmiča je bila dobra ura, pot pa vedno bolj strma. Tam, kjer je steza sekala gladko drčo, se je Anzek sklonil, da bi se oprijel grmičevja in tako lažje prišel čez polzko pot. Pri tem pa so mu zdrčali čevlji z ramen, padli na drčo iti po njej nekam v temo. Anzek je slišal, kako so odskakovali, potenj pa nekje obviseli. Ne da bi kaj premišljeval, sc je spustil po vseh štirih v globočino. Z eno roko se je oprijemal kam- nov in korenin, z drugo je tipal na vse strani. Skozi krošnje je pršel gost, droben dež, toda Anzek ga ni čutil. Mislil je le na čevlje in gospodarja, če se bo vrnil brez njih. Ko je bil že zelo globoko, je sklenit, da se vrne, saj je slišal, da so obtičali nekje višje. Počasi se je plazil navkreber, tipal z obema rokama, toda nič. Ko je prišel spet do poti, je bil od pota in dežja moker do kože. Ob misli, da bi moral še enkrat nazaj, so mu solze zalile oči. Toda ni se razjokal. Stisnil je zobe in pesti in sedel na mokra tla. K Strmiču ni smel brez čevljev, domov se ni upal. »Daj čevlje pod suknjič,« mu je naročila mati, on pa jih je nosil čez rame. Torej kam? Domov? Razklenil je pesti, skril vroč, moker obraz v dlani in se tiho razjokal. Veje nad njim niso mogle več zadrževati dežja, lilo je kakor iz škafa. Po drči je drvela voda in klokotala čez kamenje. Domov? Domov! Doma je mati, ki vse razume m vse odpušča. Čevlji, novi čevlji, so viseli nekje ob drči, ali pa jih je že voda odnesla s seboj in ne bo jih videl več. Spustil se je navzdol in ni pazil, kam bo stopil. Lovil se je za veje, padel, vstajal, pa spet tekel. V razgreti obraz mu je udarjal dež in ga hladil. Oddahnil se je nekoliko šele, ko ie prišel iz gozda in zagledal lučko v oknu domače hiše. Odprla mu je mati s svečo v roki. »Anzek!« je kriknila. »Otrok moj!« »Mati!« »Čevlje si zgubil, Anzek, ali ne?« »Da!« »Kje, Anzek, kje?« »Na drči, mama.« Mati je razumela. Prijela ga je za roko. peljala v kuhinjo k ognjišču, kjer je še tlel ogenj, mu prinesla očetov jopič, da se je preoblekel m mu postlala na klopi ob peči. Izpil je skodelico toplega mleka in legel. »Mati,« je vprašal, preden je zaspal, »ali bom moral jutri k Strmiču?« »Ne,« mu je odgovorila in ga pogladila po mokrih laseh, »pomagal boš očetu sekati in tesati les. Vsaj tepel te ne bo nihče več.« »Kaj pa čevlji? Strmič jih bo hotel nazaj. Nisem jih še odslužil.« »Zdaj spi, Anzek!« je rekla mehko. »Jutri zjutraj jih bova šla skupaj iskat.« Nato te ugasnila luč in legla v posteljo k najmlajšemu. Po leseni strehi je še vedno šumel dež, na dnu Mrzlega grabna je bučal potok. Mati je poslušala do jutra njegovo divjo pesem. ' i , turške va: i prizauial Za vse enaka pravita % Obsodba na 24 minut ječa Ameriški sodniki so hoteli nedavno dokazati svojim someščanom, da enaka pravica za reveže in bogataše ne obstoja samo v teoriji, temveč v bukvalnem smislu tudi v praksi. Iz tega načela, oziroma stremljenja, ki je dovedlo do obsodbe nekega tatu na 24 minut zapora, je izbil za sebe 271etni Amerikanec George Jamer-son veliko korist. Jamerson je pričakoval par dni zapora, ker je ukradel dva dolarja. Njegovi zagovorniki, ki so bili še popolnoma pod vtisom obsodbe ameriškega borznega predsednika Whitneya, so pa iz koristili obsodbo zoper imenovanega bor-zijanca in so izjavili: Veliki borzijanec WJiitney, je prejel pet let težke ječe, ker je ukradel 225.000 dolarjev. 45.000 dolarjev odpade na eno leto ječe, 120 dolarjev odpade na en dan in pet dolarjev na uro. Ker je pa Jamerson ukradel dva dolarja, mu sme sodišče prisoditi kvečjemu 2' minut. Sodniki so predlog sprejeli in Ja.uer-son je bil obsojen na 24 minut za* ra, ker je zmagalo stališče: za vse enaka pravica! Olimpijada Sela 1940 Japonski cesarski princ čičibu je prevzel patronat nad svetovno razstavo, ki se bo vršila skupno z olimpiado 1. 1940. na čast 2600-letnice ustanovitve japonskega cesarstva. Svetovna razstava bo otvorjena do 31. avgusta. Mednarodna olimpiada pa bo svečano otvorjena dne 21. septembra 1940 v Tokiu. Tokijski mestni svet je od skupnega budžeta za 1938 v iznosu 367 milijonov jenov določil 28 milijonov jenov za dovozne ceste k stadionu in za zgradbo modernega velikega letališča. wnmmnniiiiiii m—n um immmmpcmbmpb) Naročnike, ki le niso poravnali naročnine, prosimo, naj to storilo čimprei ter se po-siuiijo položnic in nakaže/o zaostalo naročnino Proslava francoske narodno Junakinje Jean d'Arc. Radosten dogodek pri Hagen-becku Krava sibirskega velbloda je povrgla v menežariji svetovno znane firme Ha-genbeck v Stellingenu pri Hamburgu tele. Vreja mladih velblodov v Evropi je zelo težavna, ker se mlade živali lahko prehlade. Hagenbeckovi nameščenci upajo, da bodo mladega telička že spravili preko »kritične dneve«. S španskega bojišča. Vojaki v zak opih le zelo polagoma napredujejo. Židovsko Y*»raian‘e Berlin 106.149 osebnih avtomobilov V Berlinu je registriranih skupno 213.640 avtomobilov, med njimi je 109.149 osebnih vozil. V enem letu se je število osebnih avtomobilov povišalo za 24 odstotkov, število berlinskih tovornih avtomobilov se je povišalo od lanskega leta na letošnje leto za 7498 in je doseglo s tem 35.619 vozil. 40^.000 jegulj zrelih šele 1948 Angleži so poslali nemški ribarski zvezi Hessen-Nassau 100 kg malih jegulj, dolgih komaj 6 centimetrov. Te jegulje so še »prozorne«. V sladkovodnih rekah Ren, Mena in Lahn, v katerih so bile male ribice »vsajene«, postanejo s časoma temne in neprozorne. Jegulje romajo v rekah vedno dalje proti morju, vendar ostanejo kakih 8 do 10 let v sladkovodnih rekah, šele po desetih leti hbodo te jegulje odrasle ter se šele nato podajo na svojo misterijozno morsko romanje 1< svojim drestiščem ob Bermoundskih otokih. Nemci izdelujejo volno iz mleka »Mlečno volno« .so doslej izdelovali samo Italijani, ki so jo imenovali »lana italiana«. Sedaj se bavi neko tekstilno podjetje v Turingiji že tudi z izdelovanjem volne iz mleka. Potrebni kazein pri dobivajo .večinoma v šleziji iz sirotke. Zaenkrat producirajo le v malih množinah. Iz astronomije. Astronom (novemu asistentu): In obenem si zapomnite: vsak planet, ki bi ga eventualno odkrili, ostane tako dolgo, dokler ste v naši službi, last našega observatorija. poslovna Iznajdljivost. Nek angleški kokoš-Jerejc je postavil na živahni ulici automat za sveža jajca, ki se je, kot poročajo, imenitno obnesel. Židovsko vprašanje je tako staro, kakor je stara dosegljivo dognana zgodovina človeštva. Izmislil si ga ni nikdo, bilo je tu in tam, tlelo je pod pepelom razvoja, da bi od ras* do časa siknilo kot plamen proti nebu. V resnici je skrbelo židovstvo s svojim rasistično fundiranim egoizmom vedno za to, da vprašanje kot tako ni izumrlo. Z Židi so imeli svoje nevolje stari Perzijžnci, Egipčani, Rimljani in Grki prav tako, kakor se moramo z njim ba-viti tudi danes. Znano je, da je bilo v zvezi z antisemitizmom antike prelite krvi v celih' potokih. Tako je dognano, da so židje v stari Perziji v znak maščevanja nad antisemitsko nastrojenim ministrom Hamanom (na dvoru perzijskega kralja Kserksa, ki ga je na zvijačni način pre-varila židovslta Estera) nad 70.000 pripad nikov nežidovske rase poklali. V Palestini je padel Kristus kot žrtev židovske duhovniške kaste, ki je videla v njegovih naukih revolucionarno poseganje v absolutno tostranskost židovskih materialističnih stremljenj. Izganjal jih je z bičem iz templja in imel najslabše mnenje o tem ljudstvu, ki že takrat ni imelo nobenih idealov. Kristusove besede o uničenju Zio-na so se uresničile, kajti v letu 70. po Kr. je bil rimski cesar Titus tisti, ki je porušil puntarski židovski Jeruzalem in dal poklati po zgodovinskih podatkih nad milijon Židov. Tita sovražijo danes židje prav tako kakor pred devetnajst stoletji, zato ne boste našli na svetu Žida, ki bi hotel iti pod Titovim slavolokom v Rimu. Lahko bi še našteli celo vrsto primerov, ki kažejo, kako in zakaj je nastalo židovsko vprašanje. Sodobnikom je dal na to vprašanje najboljši odgovor žid Otto Weiniger, ki je v svoji knjigi »Spol in značaj« najtočneje opisal značaj žida-posameznika in žida-kolektiva. Weininger govori o nekem tragičnem kompleksu, ki da tiči v Židih. Žid ima sicer svojo konfesijo, a nima religije. Tragika njegova je, da v svojem materi-jalističnem nastrojenju nima vere v ono-stransko, metafizično življenje. Kar ni otip Ijivo, zanj ne obstoja. Materija ie vse, ideja nič, izvzemši ene ideje: gospodovati nad nežidovskimi narodi in se »maščevati« nad krivicami, ki da so se jim,godile že v najtemnejših dobah človeške zgodovine. Po Weiningerju je žid nesrečen člo- vek, ker ne pozna zanosa, ki je v idealizmu bistvena odlika arijskega človeka. Popolno pomanjkanje metafizičnosti je žida že od nekdaj odlikovalo v taki meri, da je nujno moral postati najhujši mate-rijalist. Grabiti in zbirati izključno tostranske dobrine, je njih poglavitni cilj. Židje so imeli že od nekdaj posebno razvit čut za podjetnost. Tako so v marsičem židje posredno in navidezno dvigali tudi blagostanje narodov, med katerimi so bili naseljeni, toda kmalu se je izkazalo, da je bil dobiččk le njihov. Polastili so se bankarstva, časopisja, gledališča, filma, industrij itd., dobro vedoč, da lahko na ta način dosežejo svoje cilje: denar, vpliv na oblastnike in na kulturno, socialno ir, gospodarsko življenje dotičnega naroda. V gledališčih in v literaturi so ustvarjali šund in potiskovali v ozadje pozitivi-stično-idealistično usmerjene, iz naroda izhajajoče oblikovalce kulture. Vsi ti pojavi, ki so itak že dovolj znani, so dovedli do tega, da so narodi spregledali in pričeli boj zoper židovstvo. Ta boj je dobil legalne oblike najprej v Nemčiji, potem ni Poljskem in sedaj že na Madžarskem. Porazne statistike so pokazale, da so židje zlasti na Poljskem in še bolj na Madžarskem, zavzeli kot manjšinski drobec do 50 in še več odstotkov vseh najboljših služb v tisku, zdravstvu, industrijskih podjetjih, bankah itd. Imeli so takšen monopol, da na primer Madžari niso imeli več nobenih možnosti nriti na kakršnokoli vodilno in tudi socialno boljše mesto. Iz tega je razvidno, da so židovsko vprašanje v vsej njegovi ostrini zakrivili židje sami, ki se niso hoteli zadovoljiti s svojim deležem v trgoyini, ki je bila od nekdaj njih glavni poklic. Židje sami so tvorci antisemitizma, če bili ostali s svojim lepim meščanskim zaslužkom le v trgovinah in ne bi bili pri evrooskih narodih zasegli vsera javljena živlienja kot monopol, se narodi tudi. ne bi bili uprli takemu razvoju, židovsko vprašanje je danes bolestna zadeva mnogih narodov, ki ga rešujejo kakor vedo in znajo. —b, Proti zavisti je eno samo sredstvo: uporna in vztrajna dobrota. Skalnati samostan Atos v Grčiji, v katerem živi samotno življenje 4000 menihov. N® p<'.. bi viii,mu ruševine noke potres si. V Turčiji je namreč pretekle dni močan mnogo škode. y; Sem/ Senzacija sezone fomsbm fetdeuik 14. in 16. maja 1938 na Trgu Svobode Vabi: FORD MOTOR Co. American Import Co., Maribor, Aleksandrova cesta 6 belo — rezno — odlične k v B. MO&ER, ZI M osereva Tiskarna Litografija Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Bakrotisk Anilinski tisk Plakaterski zavod Tisk časopisov PIROFANIA patent « MUDIDAD KOPALIŠKA ULICA 6 * fT*MKlPV/n Telefon 25-67. 25-68. 25-69 izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Franci GeržeJj, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav.ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru. EDI Pretekli teden je bila v Sinaji v Romuniji konferenca Male zveze (Jugoslavija. Romunija in Češkoslovaška). Na podobi vidimo (od leve proti desni) jugoslovanskega min. predsednika dr. Milana Stojadlnoviča, romunskega zunanjega ministra Petresca Coume-na in češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto. Med Litvo utčgne priti bržčas do novega konflikta. Litva je namreč te dni uveljavila novo ustavo, ki se v eni točki prav nič ne razlikuje od ustave, ki je na Poljskem tako strahovito razburjala duhove. Dotično določilo nove litvanske ustave namreč pravi, da je »Vilna glavno mesto Litve«. in Polfeko Kakor znano, jt Vilna poljska posest in je kot taka historično povezana s Poljsko, saj je v Vilni pokopana mati maršala Pilsudskega in poleg nje počiva njegovo srce v posebni žari. Maršal Pilsud-ski je naročil svojemu narodu, da ostani Vilna za vse čase poljska posest. 2500 Din rabite, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. D o p I • •: „Anos“ Maribor Orožnova 6 Priložit* znamko! povsod samo originalni staro — sladkasto vino a 1 i t e t e ZEMUN III. ulical - Telefon 37-555 FRANC VOGRIN - MARIBOR l. Maistrova ulica 15/1. - Telefon 26*64 Vitjem Heiftee ŠPORTNA TRGOVINA Jugosiovensko generalno zastopstvo SPENCER MOULTON teniškik žog, LONDON Zaloga vseh športnih potrebščin za tenis, nogomet, zimski šport, ping-peng in turistiko — Specialni zavod za popravljanje raketov EN GROS EN DETAIL HkuMat, fosfioskalZ Oglasi v „ NOSTI“ posredujejo med mestom in deželo! beseda 0*53 din, dopisovanje po VSO din; inse-ratni davek do 40 besed 1*. din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plaia 10*— din. Za odgovor le priložili 3*— din ¥ znamkah