Šicv. 9.
/ Izhaja vsak delavnik popoldne
€ENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72'—
V Ljubljani, četrtek, 13. januarja 1921.
PoSInina plačana v gotovini.
Leto I.
Uredništvo In upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon <= upravništva štev. 328 =*
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36‘— za en mesec K 12‘—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 10'- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 60 VIN.
naše maščevanje.
Naši krščanski delavci se še spominjajo, kako nasilje je pred dvemi leti započela socialna demokracija proti članom katoliških delavskih organizacij. Isto doživljajo sedaj krščanski delavci v Avstriji.
Ko so se avstrijski socialisti po zadnjih volitvah vsled premajhnega uspeha razžaljeni hi razočarani umaknili iz vlade, so napovedali, da bodo sedaj vse svoje moči posvetili svoji organizaciji. In res so se z veliko silo vrgli na pridobivanje novih članov. Toda kako? Kratkoinmalo tako, da po vseh podjetjih, kjer je prilična večina delavstva socialistična, od ostalega delavstva enostavno zahtevajo, da se organizira socialdemokratično. Za svobodo vesti in prepričanja ne vprašajo. Kdor se noče pokoriti, ga trpinčijo in terorizirajo in napno vse sile, da ga izrinejo na cesto. Družinski očetje, osebe, ki so iz tega ali onega razloga navezane ravno na eno mesto ali delo, vsi značajni slabiči in nezavedni ljudje postanejo tako čez noč »socialni demokrati«. Potemtakem se ne smemo čuditi, če avstrijski socialisti pravkar razglašajo, da so se njihove organizacije po volitvah pomnožile za 20.000 hovih članov. To pomenja vsekakor znaten prirastek na članarini, ne zagotavlja pa socialistom tistega«, kar bi najraje videli: zanesljivih volilcev. Gotovo je namreč, da se bo vsaj polovico teh novih prisiljenih »pristašev« socialne demokracije ob volitvah maščevalo za prestano nasilje na ta način, da bodo glasovali protisocialistično. Zato sedanji »uspehi« socialistov nikogar ne strašijo.
Posebno pa ne plašijo nas, ki smo skozi dolgo dobo let po prevratu čutili socialdemokratki teror na lastni koži. Naše delavstvo je pa večinoma vztrajalo, le malo jih je omahnilo. Res je socialna demokracija tedaj pomnožila število svojih organiziranih članov; a io je bila njena poguba. Njene vrste so se razdelile, iz njene organizacije sta nastali dve sovražni armadi. In danes člani stare socialne mokratične organizacije čutijo na svoji koži tisto nsilje, ki so ga še včeraj vršili in učili Ua krščanskih delavcih.
Krščansko delavstvo je v onih hudih, dneh branilo koalicijsko svobodo delavstva, branilo osebno prepričanje krščanskih delavcev, branilo košček kruha krščanskim družinskim očetom in njihovim otrokom. Danes krščansko delavstvo svojega načela, da je treba braniti osebno svobodo vsakega delavca, ni izpreme-nilo. Zato se dogaja, da isti krščanski delavec, ki je še včeraj bil žrtev terorja socialde-mokraških teroristov, brani s svojo besedo in dejanjem svoje nekdanje preganjalce pred> nasiljem njihovih bivših sodrugov.
Na teh zgledih, ki jih je zadnje čase le vedno več po naši domovini, kaže krščansko delavstvo, da je sicer voljno prenašati trpljenje za svoje prepričanje, da pa ni voljno po-vračati zlega po geslu »zob za zob«. To je znamenje velike notranje moralne moči kršč. prepričanja, ki se morda danes še mnogim zdi glupost, ki pa bo osvobodilo svet. Delavstva edina rešitev je v krščanski ljubezni, ki bo prenovila družbo. V tem znamenju gremo na delo in v boj.
Tako je maščevanje prepričanih krščanskih 1 j udi 1
Usodne napake.
Belgrajski srbski list »Republika« piše v uvodniku 11. t. m. o u,sodnih pogreš-kah sedanje Pašičeve vlade in pravi med drugim: »Vlada, ki je imela pogum, da sprejme nasledstvo Milenka Vesniča, ni vlada iz ustavotvorne skupščine, nego vlada izven nje, ni vlada večine, ampak vlada manjšine, ni vlada, ki predstavlja razpoloženje skupščine, nego vlada, ki predstavlja ideje, ki so protivne idejam velikega dela našega naroda. V današnji vladi ne sede predstavitelji hrvatskega dela našega naroda; v njej ni predstaviteljev slovenskega dela. la vlada je čisto srbijan-ska vlada, sestavljena iz radikalsko-demo-kratskega politično-trgovskega konzorcija, ki ima nalogo, da vsili narodu ustavo jn da s tem poseje seme novih razdorov in nesreč. — G. Nikola Pašič, ki se je Polni dve leti držal ob strani, se je pojavil y tistem trenotku, ko se mu je zdelo, da je prišel čas, da uresniči svoje politične cilje. Sledeč svoji preživeli ideji o Veliki Srbiji, odstranja iz vlade prave predstavi-telje Hrvatske in Slovenije in s starimi ?vijačami izključuje iz skupščine hrvatsko 111 slovensko večino. Srbski politiki, ki je
bila doslej narodna in osvobodilna, vžiga novo obeležje nasilja in imperializma, A dasiravno jim ne bo uspelo, da bi na razvalinah narodnega edinstva zgradili Vč-liko Srbijo, bo vendar to njihovo delo v našem narodnem organizmu zapustilo globoke posledice in bo naša tri plemena duševno za vedno oddaljilo in razcepilo.« — To niso prazne besede zlohotnega političnega nasprotnika, ampak žalostna re-
snica, katero mora videti že danes vsak, kdor ni slep za dejstva. Najzagrizenejši bojevniki takoimenovanega narodnega edinstva so grobokopi jugoslovanskega bratstva. Vendar je dejstvo tega bratstva močno dovolj, da bo preživelo tudi smrt in pognalo iz groba nove korenine, ko bo sodba naroda in zgodovine pometla sedanje jugoslovanske »državotvorce«.
Delauski boj u Hmerihi.
Washington, 23. dec.
Vedno očividneje se kaže stremljenje kapitalistične družbe, s silo zatreti delavsko gibanje. V ameriškem senatu je bila pretekli teden sprejeta nenavadna postava, glasom katere je prepovedano štrajkati železničarjem, ki se nahajajo v meddržavni službi, to je onim, ki vozijo iz ene države v drugo. Ko je bila postava sprejeta, se je nahajalo le malo število senatorjev v kongresu. Predlog za to postavo je stavil senator Poindexter iz Washingtona, znani nasprotnik unijskih delavcev. Po tej postavi je širajk železničarjev zločin. Vendar se pričakuje, da bo postava umaknjena, kajti ko je bila sprejeta, je bilo navzočih samo 12 senatorjev, in senator La Follette je stavil predlog, da pride postava v ponovno glasovanje. Glasom te postave ni samo kaznjivo štrajkati pri železnicah ali napeljati na štrajk, pač pa je tudi prepovedano direktorjem in lastnikom železnic v kateremkoli oziru motiti meddržavni železniški promet. Organizirano delavstvo pa upa, da bo ta predlog pobilo v zbornici poslancev. Ako hoče biti postava konečno veljavno sprejeta, mora biti potrjena od obeh zbornic, in. dvomljivo je, če bodo dobili zagovorniki te postave v poslanski zbornici dovolj veliko večino.
Vendar ameriško delavstvo lahko pokaže tudi na važne socialnopolitične postave in ustanove, ki ga branijo pred samovoljo kapitalistov. Ne samo v Ameriki, tudi v Evropi so kapitalisti’navajeni v času takozvane »slabe konjunkture« odpuščati delavstvo na cesto. Kaj pomeni v ta-
kem slučaju dobra postava, naj navedemo naslednji slučaj:
V	državi Kansas imajo postavo glede industrijskih odnošajev, katera postava je bila prvotno silovito napadana od organiziranega delavstva. Nekaj pa ima ta postava vseeno dobrega, kajti pravkar se je sodnija izjavila, da morajo delodajalci držati delavce pri delu, četudi so časi slabi in ni mnogo prometa. Pred več tedni so razni mlini odslovili tisoče delavcev, ne da bi lastniki mlinov navedli vzrok, zakaj delavce odpuščajo. Delavci so se pritožili na državno industrijsko sodišče, ki je odločilo, da morajo kompanije sprejeti vse delavce nazaj na delo. Sodnija je izjavila, da kadar kapital vloži svoj denar v potrebno industrijo, prevzame vso odgovornost na-pram ljudstvu, in med te odgovornosti spada tudi skrb za delavce, ki so zaposleni pri dotični industriji, da Se jim daje stalen zaslužek, da se morejo preživeti. Tudi tedaj, kadar so slabi časi, mora kapital držati delavce na svoji plačilni listi, z namenom, da kakor hitro se pojavijo naročila in boljši časi, da je kompanija pripravljena začeti s polno paro. Ta odločitev je ogromnega pomena za delavce, in tudi druge države se zanimajo za to postavo, da bi jo upeljale doma.
(Ta. točka je za naše delavstvo v sedanji težki krizi zelo važna. Treba bi bilo v tej smeri začeti delo. Odločitev ameriškega državnega industrijskega sodišča ni le praktično važna za ameriško delavstvo, marveč je načelno važen migljaj tudi za nas.)
H zagati.
Pašičeva vlada, ki je mislila, da ima v oblasti sami čarovno palico, s katero se ji bo treba le dotakniti raznih ovir in političnih nasipov, pa se bodo podirali pred njo in $e uglajevala pota — je morala v tem kratkem času, odkar obstoja, uvideti, da je volja velike večine prebivalstva moč, ki je silneja nego blast. Dasi sedanja opozicija ni organizirana kakor preje parlamentarna zajednica in dasi je sestavljena iz najoprečnejših si elementov, vendar jo druži ena volja: da se ne ukloni absolutistično-centralističnemu jarmu, ki ga skuša sedanja oblast pol s silo pol z zvijačo natakniti novoporojeni državi. Ob tej volji se krha in kruši vladna moč in se bo nedvomno skrhala, ako opozicija v tej svoji volji ne omahne. Tej volji, ki je volja pretežne večine državljanov, se bo morala sedanja državna oblast ukloniti, preje ne bo miru ne rednega dela v državi.
Prav ima »Narodna Politika«, ki piše: »Ako radikalci in demokrati iskreno ljubijo to državo in ako hočejo njen notranji mir, potem morajo popustiti od svojega centralizma. To jim bo vsekakor malo težko, ker sta obe stranki tekmovali in še tekmujeta v plemenskem šovinizmu, toda morali bosta storiti državi to uslugo. Oni morata sedaj srbskemu kmetu dokazovati potrebo decentralizacije tako, kakor sta ga preje zagotavljali o potrebi centralizma. Ako sta ti stranki v resnici državotvorni, potem morata prepričati srbskega kmeta, da se država ne more urediti proti volji Hrvatov in Slovencev. Nasprotno, ako mislita ti stranki s silo vriniti centralistično ustavo, potem se ne smeta nadjati miru v tej državi. Hrvati in Slovenci so vajeni v vztrajnem potrpljenju in ne bodo nehali dokazovati škodljivost'centralizma. Na sili država ne more temeljiti, to je najbolje dokazala svetovna vojna. Razmerje sil, na katere se hoče opreti centralistična ustava, ne bo večno trajalo. To razmerje temelji v glavnem na današnji volivni geo-metriji, na poslovniku konstituante, na današnji plemenski konstelaciji in na današnjem mednarodnem položaju. Vse te sile
so izpremenljive. Končno bo vendar zmagala pravica, razum in volja večine državljanov.
dal podlistek.
Prihodnje dni pričnemo priobčevati velezanimiv podlistek, slovečo zgodovinsko povest:
»POSLEDNJI DNEVI V POMPEJIH«,
ki jo je spisal slavni angleški romanopisec Buiwer. Povest je priznano ena najboljših zgodov. romanov celokupne svetovne književnosti sploh, ne samo angleške, ter je prevedena v vse civilizirane jezike. Zbok tega niti najmanj ne dvomimo, da bomo ž njo močno ustregli svojim bralcem in da jo bodo uživali tako kakor so se z njo naslajali že deset in stotisoči bralcev po vseh deželah širom sveta, saj ga malone ni količkaj izobraženega človeka, ki je ne bi bil čital v tem ali onem jeziku ali je vsaj poznal po imenu.
Njena snov je povzeta iz starorimskega življenja in v njej opisani dogodljaji najdejo svoj višek v grozovitem potresu in izbruhu ognjenika Vezuva na južnem Laškem, ki je 1. 79. p. K. zasul in razdejal tri cvetoča mesta: Pompeji, Stabije in Herkulanum.
Roman »Poslednji dnevi v Pompejih« ni le ena najlepših in najzanimivejših povesti, marveč je tudi podučna. Popisuje na podlagi izkopanih hiš pompejskih kulturo tedanje dobe, šege in navade tedanjih bogatih Rimljanov. Socialne razmere tedanje dobe so bile v marsičem podobne našim sedanjim. Neizmerno bogastvo na eni strani, strašna beda na drugi strani, na vseh straneh pa strast po uživanju, materializem in brezsrčnost. Le tupatam so kakor otočiči sredi morja vstajali plemeniti ljudje, ki pa niso imeli na tedanjo družbo nobenega upliva. Tedaj je začelo prodirati krščanstvo. Iz vrst revežev in sužnjev je zašla plemenita misel ljubezni v ostale sloje. Padale so žrtve. Poganska, od strasti razvneta množica ploska preliti krvi v amfiteatru. Tedaj odpre Vezuv svoja ognjena žrela. Pompejev je konec..
Ljubljana, 13. januarja.
Mesec je že, odkar se je v Belgradu zbrala konstituanta, pa se pravzaprav še ni niti otvorila. Baje se prestolni govor prebere danes ali jutri. Odkrito povedano, nismo nanj nič radovedni. Kaj nam pa more povedati?
Da imamo vlado, ki obstoji iz samih Srbov, demokratov in radikalcev, predstavnikov jugoslovanskih bank. Da m majo za seboj niti srbskih kmetskih poslancev. Da se ogromna večina hrvatskega kmetskega ljudstva ustavodajnega dela sploh ne udeležuje. Da je večina bosanskega prebivalstva proti tej vladi. Da jo podpirajo le maloštevilni predstavniki slovenske in hrvatske centralistične »inteligence«. Da je »Jugoslovanski klube istotako v opoziciji. Da ta vlada predstavlja vse, samo ne slovenskega in hrvatskega ljudstva. Da nima niti večine, da pa kljub temu hoče vsiliti Jugoslaviji centralistično ustavo.
Mejtem pa vlada skuša pripraviti tla za svoje načrte v državi, še preden se uveljavi ustava. Avtonomija Hrvatske in Slovenije se podira in ruši. V Bosni se je ustalila strahovlada s pomočjo velesrbskin fašistov. V Sri-jemu in Vojvodini se sistematično preganja hrvatski element. Slovenci in Hrvati se polagoma od vodilnih mest odstranjajo. Ce ljudstvo ne bo pariralo, mu grozi naredba proti komunistom, ki se lahko razširi na vse stranke in sloje, kateri bi se skušali upirati tej »državni« politiki. Pri bičev ič uvajaj enotno državno šolstvo po svojem kulturnobojnem za-mislu. Kakor da ne bi obstojalo llrvatstvo in Slpvenstvo, ki se je leta 1918 kot enakopraven faktor po svobodni volji pridružilo Sibiji in ima pravico, da si tudi sporazumno s Srbijo ustvari ustavo. Ne! Po mnenju klike je ustava stvar, ki se Slovencev in Hrvatov ne tiče, ampak jo morajo sprejeti, kakor se bo diktirala v Belgradu.
Ako se v dvanajsti uri ne izvrši preobrat in ne zmaga pamet in razsodnost, s* »demokratska« bankovlada lahko veselo mane roke in izvede naj ustavni načrt, bo pa odgovorna tudi za posledice. Preden se bo ta ustava dejansko izvedla, bo poteklo še mnogo vode v morje in bogve kaj se bo še vse med tem na svetu zgodilo. Z uro v roki se lahko izračuna čas, ko se ves politični položaj v Evropi, ki stoji danes še pod diktatom antante, prevrne na glavo. V tistem trenotku bo morala naša država stati na trdnih tleh, da se ne omaje. Toda, kako bo vzdržala, če bo velik del njenega prebivalstva v taboru nezadovoljnih in to po krivdi centralističnih fanatikov? Ce bo imela ustavo, vsiljeno od klike, ne pa plod sporazuma, rojeno iz svobodnega sodelovanja najširših plasti ljudstva? Gospodje, kam tirate našo državo? Ali ste kdaj o tem mislili? Ali niste ravno vi največji sovražniki našega edinstva? Ali niste ravno vi tisti, ki ženete narazen plemena, katera so se svobodno med seboj, združila?
Iz koiistifuante.
LDU Belgrad, 12. januarja. (2NU) Današnje seje ustavotvorne skupščine se niso udeležili: Radičeva stranki, Hrvatska zaednica, Hrvatska seljačka stramka in komunisti. Od Jugoslovenskega kluba so bili prisotni samo nekateri člani. Določil se je dnevni red prihodnje seje, na kateri se bo prečital prestolni govor, ki se je že redigiral na, posebni seji vlade. V parlamentarnih krogih se govori,, da prestolni govor ne bo vseboval mkakšnega političnega programa, temveč da bo apeliral na ustavotvorno skupščino, naj izdela ustavo v duhu narodnih zahtev, kakor tudi v duhu današnjih državnih in narodnih ootreb.
LDU Belgrad, 12. januarja. (ZNU) Današnje seje konstituante se je udeležilo zelo malo članov Jugoslovenskega kluba. Njihova odsotnost se v parlamentarnih klubih tolmači različno. Govori se, da je to znak nezadovoljstva v Jugoslovenskcm klubu. Pričakuje se, da bo del klubovih članov končno prisegel. Člani Jugosioven-skega kluba poudarjajo, da so nekateri člani prisostvovali zadnji seji konstituap-te, ker klub nikakor ni napravil exodusa iz skupščine in zato smatrajo, da se njegovi člani lahko udeležujejo sestankov konstituante, da pa še vedno protestirajo proti t>oslovniku, (To vse je seveda !e govoričenje raznih politikov v nasprotnih strankah.)
LDU Belgrad, 12. januarja. (ZNU) Ju-goslovenski muslimanski klub je imel. nocoj dolgo sejo, na kateri so govorili o.položaju muslimanov v državi in o delurpo*
Stran 2.	'	  »Novi	Čas«,	dne	13.	januarja	192f.	-	  „___	Štev.	9.
sameznih poslancev v času božičnih praznikov. O stališču stranke napram novi situaciji se ni govorilo. Razpravljali so samo sumarno o politiki. Poudarjalo se je, da muslimani nikakor ne bodo vstopili v vlado, ako ne bo v njej zastopan vsaj še Narodni in Jugoslovcnski klub. O današnji situaciji muslimanov bodo razpravljali na jutrišnji seji.
LDU Eolgrad, 12. januarja. (ZNU) Nocoj je imel Zemljoradnički klub sejo, na kateri so se posvetovali o Pašičevi ponudbi za vstop v lado. Na seji se ni sklenil noben definitivni odgovor. Zemljoradniki so menda pripravljeni sodelovati v novi vladi s pogojem, da se v ustavi odredijo garancije v smislu njihovega programa, n. pr. glede odnošajev države napram poljedelskim zadrugam itd. Ako bi potem socialisti podpirali vlado, bi bila zajamčena večina Pašičevega kabineta. Ako bi zemljoradniki vstopili v vlado, bi se pa umaknili muslimani, ki se ne strinjajo z zemljoradniki v vprašanju agrarne reforme, kakor tudi v vprašanju administrativne politične organizacije, ker stoje muslimani na stališču notranje avtonomije, zemljoradni-ki pa so za centralizem.
LDU Belgrad, 12. jan. (ZNU) Skoro vsi klubi so predložili predsedništvu parlamenta svojo spomenico o novem poslovniku, Dr. Ribar bo vse spomenice predložil ministrskemu svetu. V parlamentarnih krogih se veruje, da bo Pašičeva vlada sprejela vse izpremembe, ki jih predlagajo klubi strank, razen vprašanja o prisegi in zahteve, da je potrebna dvetretjinska večina poslancev za končni sprejem nove i;stave.
LDU Belgrad, 12. jan. (ZNU) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je vlada sklenila, da bo Nj. Vis. regent Aleksander dvoril sejo ustavotvorne skupščine s prestolnim govorom.
PROTI ZASEBNIM ŠOLAM.
LDU Belgrad, 12. jan. (ZNU) Minister proVvete je izdal sklep, da se ukinejo vse privatne šole v onih krajih, v katerih se nahajajo državne šole.
POŠTNA STAVKA V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 12. januarja. (ČTU) Po poslednjih ukrepih strokovne organizacije se prične poštna stavka že ob 18. Tehnična unija se je izjavila za solidarno; štiri ure po začetku poštne stavke bi se torej pričela pridružna stavka brzojavnih in telefonskih nameščencev po vsej Avstriji.
politični dogodki.
-J- Proti Hrvatom v Vojvodini. V Subotici je notranje ministrstvo odstranilo z njihovih mest odlične Hrvate: mestnega podnačelnika dr. Prčiča, gospodarskega senatorja Vojnič-Tuniča in finančnega senatorja Dimitrijeviča; na njihova mesta je imenovala Srbe. Dalje je naučno ministrstvo odstavilo bunjevska šolska nadzornika Mandiča in Ištvanoviča ter ju nadomestila s Srbi. Kakor poroča »Neven«, bo poslanec Ivan Crnkovič izstopil iz radikalne stranke, ker kot Bunjevec ne more soglašati s preganjanjem svojih sopleme-r.jakov.
.+. Špekulacija v industriji. Industrije se polaščajo banke, ki špekulirajo ž njo v svoj profit na stroške delavca in konsu-menta. O tem smo zadnje čase že opeto-vano pisali. Naše Organizacije so na to nevarnost opozarjale že tedaj, ko so se javljali prvi pečetki tega bankirskega početja, Današnji »Naprej tudi piše o tem predmetu, kar je hvalevredno. Ni pa vredno pohvale, če trdi »Naprej«, da je bivša »radiikalno-klerikalna vlada« začela iskati tujega kapitala za našo industrijo. To trditev moramo zavračati namreč že zato, ker je znano, kako je g. Kristan kot minister hotel s pomočjo velikega dunajskega ži-'d ovčke ga bankirja dr. Kranza našp industrijo izročiti tujemu judovskemu bančnemu kapitalu,- Tedaj so krščanske organizacije zavzele proti tej nameri prav tako ostro stališče, kakor ga zavzemljejo danes proti Jadranski banki in drugim bančnim kapitalistom, kateri špekulirajo z našo industrijo. To je bilo potrebno ugotoviti!	*
-j- Židovstvo in socialna demokracija.
Wiener Stimmen« osvežujejo socialistom spomin na njihovo svoječasno zmago leta 1901 na Dunaju. Tedaj je pisala »Jiidische Volksstimme«; »Čudno je, da so gospodje, katerih kandidat dr. Viljem Ellenbogen je bil dejansko izvoljen z židovskimi glasovi, ki so n. pr, vsem židovskim veleindustrij-cem poslali pisma, v katerih so moledovali za glasove in denar, ki so pred ožjo volitvijo za dr. Adlerja pri bogatih judih telefonično beračili za denar, — tako nesramni, da govore, četudi prikrito, o indo-lenci judovskih volivcev. Judovski denar, judovski glasovi in judovski agitatorji so vam na Dunaju pomagali dp zmage.«
Avstriji, toda zaradi finančnega položaja mora k temu pritegniti Ameriko, Anglijo in Italijo.
^Dnevni dogodki.
— Smrt med tovariši. Iz D. M. v Polju:
• Na dan rojstva našega Gospoda Odrešenika je umrl naš dolgoletni, zvesti delavec Ivan Mejač. Pokojni je bil zelo vnet za napredek našega ljudstva. Povsod se je izkazal. Bil je vnet Orel, pevec, igralec, zlasti pa je bil vnet na socialnem polju. Ob začetku, ko se je ustanovila skupina JSZ v Vevčah, je bil dalj časa njen tajnik. Bil je zelo marljiv in res vzor moža, ki se zaveda svojih dolžnosti. Dasi je bil že samostojen mizarski moster, se 'je ude-
: leževal vedno delavskega gibanja, sestankov, shodov itd. Kot Orel mu je bilo v največji ponos, kadar je nastopil v kroju, in je bila tudi njegova želja, da so ga v kroju dali na mrtvaški oder in v grob, kar se je tudi zgodilo. Ob njegovem odprtem grobu je govoril brat okrožni predsednik V. Rupret zadnje poslovilne besede v imenu Orla in v imenu JSZ pa tov. Kukoviča. Na zadnjem potu so ga spremili vsi naši Orli in godba v kroju, ter člani •JSZ ter tako pokazali, kakp smo ga ljubili in spoštovali. Naj bo to v bodrilo vsem, da vztrajajo na poti. katera jim je začrtana po naših organizacijah. Tistim pa, ki še niste v njih, pa bodi to v opomin, da se jih prejkoslej oklenete. Ti pa, dragi tovariš Ivan, počivaj v miru! Bog ti povrni vse, kar si dobrega storil !•
— Radiobrzojavna zveza z Avstrijo in Nemčijo. Med našo brezžično postajo v Sarajevu (H. F. C.) in nemško brezžično postajo Konigsvviirsterhausen pri Berolinu ter med našo postajo v Sarajevu in avstrijsko brezžično postajo Deutsch Allen-burg blizu Dunaja se je ustanovila radiobrzojavna zveza. — Te postaje bodo opravljale javni brezžični brzojavni promet, pa izmenjavale razen državnih in službenih brzojavk tudi zasebne brzojavke s posebno označbo »nujno« (D, urgent). Rečena radiobrzojavna postaja ima svoj pomen samo za jugovzhodni del naše države, za Slovenijo samo v najskrajnejšem slučaju, t. j., kadar bi bili na pr. vodi proti Dunaju daljšo dobo pokvarjeni ali kadar bi bilo pričakovati, da bi dosegle svojo naslovno postajo preko Sarajeva prej kot drugem brzojavnem potu ali ovinku.
— Novi čehoslovaški bankovci po 5000 K. Iz Prage javljajo', da so zadnje dni dospeli vzorci novih 5000 kronskih bankovcev, ki so jih tiskali v Ameriki. Natisnili so jih za 300 milijonov kron.
Socialni vestnik.
o Občni zbor društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v tržiškem sodnem okraju.
V	nedeljo, dne 9. t. m. je imelo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb občni zbor v posojilničnih prostorih v kaplaniji. Društvo je preteklo leto razširilo svoja pravila, da je prevzelo vse dolžnosti krajevne državne zaščite dece in mladine po predpisih ministrstva za socialno politiko v Belgradu. — Imelo je dve zborovanji in 9 odborovih sej. Sestavil se je natančen seznam vseh v okraju se nahajajočih podpore potrebnih otrok. Teh je pri sv. Ani ‘27, pri sv. Katarini 16, v Križu ‘26, v Kovorju 69, v Dupljah 38, v Tržiču 216, skupno 392. Od teh je očetov invalidov odnosno v vojni padlih 79. — Predsednik društva g. Pirc je imel poučno predavanje v Križu. Društvo je vzdrževalo iz lastnih sredstev v zavetišču sv. Jožefa eno siroto, iz državnih sredstev enega dečka. Razen tega je naročilo lista »Zdravje« in 2 Naša zaščita«. Društvo je preskrbelo v imenovanem zavodu še trem otrokom zavetja. Prizadevalo se je, kolikor mogoče zatreti beračenje otrok. — Tekom leta si je pridobilo v vsakem kraju svojega poverjenika, ki točno obvešča o zadevah, ki se tičejo društva. — Uradnih spisov se je rešilo lansko leto 180, prošenj je došlo 312, 40 odstotkov se jih je rešilo ugodno. — Na razne oblasti je bilo vloženih 45 prošenj, brezštevilno pa je bilo ustmenih nasvetov. — Društvo je pomagalo Vincencijevi konferenci pri ameriški pomožni akciji, kjer se je delil otrokom kakao, kruh in riž. V lastni >-ežiji pa je izvršilo državno pomožno akcijo za obleko in obuvalo revnih otrok. Razdelilo se ]e 108 oblačil, 96 parov čevljev in 96 parov nogavic. — Na državnih podporah se je izdalo od 29. maja, ko je začela poslovati krajevna zaščita, 14.334 kron 10 vin. Od te vsote je dobivalo redno mesečno podporo 54 otrok, 41 je dobilo izredno podporo. Akcija za nabavo perila se je morala odložiti za tekoče leto. — Društvo je štelo koncem leta 99 članov. V blagajni ima [1339 K 40 vin. Podpredsednik društva g. župnik Potokar se je zahvalil g. Pircu za njegovo požrtvovalno deio v prid ubožne mladine.
katoliški obzornik.
razkola v krščanski cerkvi sc je njen vpliv omejil kolikertoliko na obrambo. Ostane ji pa še vedno poroštvo za njen vpliv že v enostavnem oznanjevanju večnih gospodarskih načel krščanstva. Tudi cerkveni očetje, kot n. pr. Ambrož in Krizostom, niso imeli drugega orožja, ca se borijo proti velikemu izkoriščanju v rimski državi, kot le besedo božjo. Toda s kakšno silo so to svojo nalogo vršili! Kiefi trdi, da se vsa socialistična literatura današnje dobe ne more v sili in odločnosti tega boja proti kapitalizmu meriti s —- cerkvenimi očeti. In ni ga lepšega dejstva za Cerkev, kot je ravno povest prvih časov, ko je ščitila vedno in v prvi vrsti »male« ljudi pred izkoriščanjem in krivico. In v smislu teh starodavnih tradicij tudi danes ne sme biti za kristjana nič vzvišenejšega, kot da dela na rešitev bednega ljudstva izpod krempljev kapitalizma. Zavest te naloge in te dolžnosti je danes v premnogih ljudeh, ki so le po imenu kristjani, zaspala. In vendar mora iti ves naš krščanski pokret v tem — en sam velik krik mora biti za osvoboditvijo tlačenih slojev. Nekoč je bil poleg dušnega pastirstva najvažnejši cerkveno-upravni aparat — dijako-nat; in glavna naloga mu je bila, da je delil jedila ubogim. To je: ves ta boj, ki ga danes bije delovno ljudstvo proti kapitalizmu, nobena organizacija ga ne more izvojevati ;vsaka se suče okoli osebnih in stanovskih koristi. Cerkev pa, ki je osnovana na ljubezni Kristovi, ta Cerkev za-more združiti v nesebični ljubezni vse stanove, posebej še uboge in zatirane. Kot nekoč, mora tudi danes naš krščanski pokret odločno stati v boju proti krivični današnji družbi, brez kompromisov, tako da bo moral vsak, ki je dobre volje, pri-
JngoslMf. Strok. Zoeza.
Tržič. V Domu bo prihodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer zopet redno predavanje. Vabijo se vsi somišljeniki.
Železničar.
PORAZ ZVEZE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV.
Te dni so se vršile volitve v pokojnin- ’ ski zavod južne železnice. Uradniki, sluge :n delavci volijo vsak za se svoje delegate v pokojninske zavode. Volitev se je udeležila Zveza jugosl. železničarjev, komunisti, socialdemokrati in strokovno društvo uradnikov. Prometna zveza se volitev ni udeležila, kar se nam ne zdi pametno.
Zanimiv je izid volitev.
V uradniški kategoriji je ZJŽ dobila okroglo 130 glasov, Uradniško društvo pa okroglo 260 glasov. Vseh voliv-nih upravičencev je nad 600.
V kategoriji slug je vseh voliv-nih upravičencev nad 2500, glasovalo jih je le okrog 1600. Debili so: ZJŽ okrog 450, komunisti okrog 850, socialdemokrati okrog 130 glasov.
V kategoriji delavcev je bilo okrog 2600 opravičencev, glasovalo jih je 1882, med temi pa je nekaj glasov bilo neveljavnih. Dobili so: ZJŽ okrog 260, komunisti okrog 1220, socialdemokrati okrog 160 glasov.
ZJŽ je s tem doživela strašen poraz, ki ga ni pričakovala!
Inšpektoratu drž. železnice. 1. Ali je
irišpektoratu drž. železnice kaj znano, da irhajo progovni čuvaji od Grosuplja do Novega mesta 24 ur službe in 24 ur prostosti? Od Novega mesta pa do Gradaca pa 24 ur službe in 16 ur prostosti, tretja tura pa samo 12 ur prostosti. Tako imajo v petih dneh 72 ur sllu,žbe in samo 44 ur prostosti. Od Gradaca do Bubnarcev pa imajo zopet 24 ur službe in 24 ur prostosti. Zato pa prosijo progovni čuvaji od Novega mesta do Gradaca inšpektorat drž. železnice, da bi tudi njim dovolil 24 ur službe in 24 ur prostosti. Saj ti čuvaji ravno tako služijo državi kakor drugi. Pa je vendar velika razlika med drugimi.
2, Progovni čuvaji od Novega mesta do Bubnarcev so dobili preteklo leto premog od kurilnice v Novem mestu za mesece oktober, november in december za njih službene sobe, in sicer tako slabega, da je bilo med 1200 kg 500 kg same progovne prsti, 700 kg pa srednje slabega premoga. Sedaj že nimajo s čem kuriti. Zato prosijo, da bi jim sedaj za mesece januar, februar in marc drugega dali in boljšega, kakor pa za pretečene 3 mesece.
3. Vsi progovni čuvaji na kranjskih progah imajo službene sobe nekateri sezidane, drugi pa le lesene utice. Samo na belokranjski progi pri čuvajnici št. 32 in 36 pa ni nobene službene sobe, ne zidane, ne lesene. Kakor smo zvedeli, sta dolična dva čuvaja že pred tremi meseci prosila, da bi sc jima tudi lesene utice naredile za službo, kar se jima je tudi obljubilo. Sedaj je pa že tri mešece preteklo, pa še ni ne duha ne sluha od teh službenih utic. Zato pa vprašamo inšpektorat drž, železnice, kdaj bodo službene utice postavili zgoraj
znati- To je Kristusova cerkev, tu je ljubezen.
Sospodarstvo.
Svetovna industrijska kriza. Vsled po* manjkanja odjemalskih trgov je poleg angleške in ameriške’ industrije zabredla v težko, krizo tudi francoska industrija. Razne panoge so morale delo deloma zelo omejiti, deloma pa sploh ustaviti .Posebno prizadeti sta čevljarska in kovinska fabrikacija. V tovarnah za milo in v oljarnah delajo samo po 32 ur na teden. Zelo trpe tudi predilnice in tkalnice za svilo. .Južnofrancoski svileni tovarnarji so sklenili znižati cene svilenim tkaninam za 40 odstotkov, dočim so se preje znižale cene za 50 odstotkov. No, industrijska kriza se pa ne omejuje samo na velike svetovne industrijske države, ampak jo čutijo tudi v manjših deželah. Tako dela po mnogih španskih tovarnah večinoma le še polovica prejšnjega delavstva in industrijci v SevPli ko sklenili,' da bodo svoje obrate takoj zaprii, kakor hitro bodo delavci nastopili z novimi zahtevami za povišanje plač.
= Sladkor. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel objavlja, da je z odločbo z dne 18, decembra 1920, št. J—16.161, dovolilo sladkornim tovarnam v Osjekti, Novem Vrbasu, Crvenki, Vel. Bečkereku inin Delmonoštru, da smejo brez posebne dovolitve imenovanega ministrstva prodati sladkor trgovcem, in sicer vsaka tovarna do 100.000 kg. Posamezni trgovec ne more dobiti več, kakor 500 kg sladkorja in je dolžan ga prodajati porabnikom kvečjemu za 4 krone dražje od tovarniške prodajne cene. Pri nakupu sladkorja se morajo trgovci izkazati s potrdilom, da so zadostili davčni dolžnosti v prošlem letu.
omenjenima čuvajema, ki ravno tako služita državi kakor drugi čuvaji,
»PROMETNA ZVEZA«,
Shod »Prometne zveze«, ki je bil določen na 16. t. m., se vrši 23. t. m. po §2 v prostorih konsumnega društva, Kongresni trg ob 2. uri popoldne.
Zopet snubijo. Kakor smo čuli, se hoče . ■) ustanoviti društvo strojevodij in kurjačev kot odsek Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Zveza razpada na vse strani, zato oi radi zopet kurjače nazaj imeli. Pravijo, da jih bodo sedaj boljše zastopali v Belgradu kakor zadnjikrat. Ker so se pa kurjači naveličali biti štafaža za druge gospode in se pri »Prometni zvezi« prav dobro počutijo, ne gredo na zve-zarske limanice, posebno sedaj ne .ko čakajo uspehov svojega dela. Zvezarjem pa se priporoča, naj svoj liin drugje prodajajo, ne p; pri kurjačih.
Člane »Prometne zveze«, ki ne dobe tedenske številke »Novi čas«, prosimo, naj to naznanijo na vodstvo. Obenem pa opozarjamo, da je »Novi Čas«, ki stoji v poštenem boju za rešitev socialnih vprašanj, najboljše delavsko glasilo in najcenejše ter izhaja tudi kot dnevnik. .Vodstvo P. Z.. Stari trg štev. 2.
papirnic.
D. M. v Polju. V nedeljo, dne 23. janu-| arja sklicuje skupina JSZ svoj drugi redni j občni zbor za leto 1920. Skupina je v prete-| kleni letu zelo živahno delovala, in si pribo-j rila lepe uspehe. Sedaj se namerava zopet prenoviti in preurediti. Zato naj se člani | polnoštevilno udeleže tega občnega zbora, ki ie velevažen za organizacijo in obstoj papir-j niškega delavstva. Vsi na delo za prolnijo našega krščansko mislečega delavstva!
Trgoushi m zasebni -nastatiiJeticL >
Izvenredni občni zbor zveze trgovskih in privatnih nameščencev. Izvenredni občni zbor zveze trgovskih in privatnih uameščencev se vrši dne .18. t. m. točno ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, 111. nadstr. — Vse člane in članice poživljamo, da se zanesljivo udeleže s svojimi prijatelji in prijateljicami tega občnega zbora. Vsak trg. in priv. nastav-Ijenec naj žrtvuje ta večer! Dnevni ied razglasimo ob pravem času.
Služkinja.
Zveza služkinj in podporno društvo
vabi vse svoje članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo 16. t. m. ob pol 5. uri popoldne,— Odbor,
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Kellerjev pravi KI zn fluid! 0 dvojim-tih ali 2 veliki špecijalni steklenici 12 kron. Državna trošarina posebej.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? Tu zlo se odstrani s pravlipi l-ellei jevimi Klza-krorljieami. (1 šktuljic IR kron — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. Omot in poštnina posebej, n najceneje. E u g c n V. Keller S i u p i c u d o n i a,
E 1 s a t r g št- 245. II r v n i s k a._ D.
Odgovorni urednik Anton Marinček,
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
-F Za rešitev Avstrije. LDU Pariz, 12.
januarja. (DunKU) »Eclair« izvaja, da je prepozno, izdelovati komplicirane načrte za rešitev Avstrije in prirejati dolge en-kete. Francija bi rada iu resno pomagala
* Cerkev proti izkoriščanju. Cerkev je imela nekdaj velik vpliv na gospodarsko življenje. Spominjamo se njenega odločnega nastopa proti obrestim. Od časa
Iz organizacij.