LISTCK. JOS. DOLGAN: Učni nacrt kmetske delovne Šole. Drftgi razred. šol&ke p-o tr*ibš-čine: jKnjiga, bel papir; lepenka; platno; pola, prepognjena v pol pole, četrtinko, osminko; koliko strani ima v pol pole, četrtinke, osminke vpognjena pola; tiskana pola; koliko listov in strani ima; koliko tiskanih pol imajo šolske knjige; naslov knjige; kdo jo je sestavil; kdo jo je natisnil; svinčniki; les in grafit; napis; ikak« šen je les ipri raznih vrstah; kakšen je grafit pri raznih vrstah; kako se reže les; kako piše grafit, številke na svinčnikih; katere številke so trde ali mehke; barva svinonikov; po čem so; ducat svinčnikov; kako se svinčnik ošpi» či; kapica za svinčnik; iz česa je; vrste pe=> res; iz kakšne kovine so; oblika; barva; po čem so; katera so najboljša; ali so boljša pe= resa cenejša ali dražja; kako se piše z nepre« seikanim peresom; napisi na peresih; vrste ¦zvezkov; notranji in ovojni listi; kako se loči papir od papirja; kako se piše na gladkem ali grapavem papirju; dolžiria in širina lista; kateremu geometrijskemu liku je podobna listna stran; kako je črtan list; kako široke so vrste; po čem so zvezki; koliko listov ima dražji ali cenejši zvezek; koliko strani je en list, dva lista, trije listi; dolžina in širina pri dražjh in cenejših zvezkih; s čm so zvezki speti; kako bi mi napravili zvezke; koliko papirja bi kupili; koliko stane ena pola; več pol; koliko foi stal narejen zvezek; iz česa je papirnata talblica aa risanje; kaksno oibliko ima; dolžina in širina; papir za risanje; na katero stran rišemo; ovojni papir; po čem je; koliko listov smo zrezali iz ene pole ovojnega papirja; iz čeasa je radirka-; po čem je; obli« ka; dolžina, širina in debelina; torbica; iz česa je; koliko stane; kako je narejena; iz kakišnega lesa je škatlja; koliko stane; koliko so dali starši za vse šolske potrebščine; ko» liko učencev je iz hiše; libogi starši; kdo da reči ubogim otrokom; kako varujemo knjigo; ogli; čisti prsti; čista miza; ne je dajati otro« kom; kako si vanujemo pero, svinčnik, ra« dirko; sprava doma. Trgovina: Koliko trgovcev je v vasi; koliko v celi občini; po čem so iste šol&ke reči pri raznih trgovcih; kdo je pripeljal trgovcu blago; v čem so bile reči; kaj je bilo napisano na zabojih; listki na zabojih; koliko konj je peljalo; koliko kvintalov; odkod je pripeljal; po kateri cesti; od katere strani neba; kam (bi prišli, če bi šli naprej po cesti; kam hodijo v šolo iz vasi, kjer je postaja; koliko računa voznik od postaje; kdo mfl plača; vas brez trgovca; če ne bi bilo trgov* ca; kje so še kupidi starši; kje je bilo cenejše; doibiček. Denar: Koliko par je en dinar; novci; koliko par je treba za eno desetico, dvajse« tico; 50 par; koliko desetic za dvajsetico; 50 par, en dinar; koliko dvajsetic za en d'u nar; koliko po 50 par za en dinar; iz česa so novci; 'barikovci po 10 in 100 dinarjev; iz česa so; podobe na novcih in bankovcih; aii je res papir vreden 10 ali 100 dmarjev; pomeni vrednost; jajca ali kokoš za knjigo; za denar zamenjamo; nerodno bi bilo brez denarja. Mle/ko: Koliko molzmih trav imajo; po koliko litrov mleka da vsaka krava; ko« liko vse skupaj; kdo molze; snaga posode; snaga vimena; pri zavretju mleka gre sme« tana na vrh; pri kolikih stopinjah vre mleko; posnemanje smetane; zbiranje in okisavanje smetane; pinjenje; kakšne barve je presno maslo; trdo in mehko maslo; topljeno maslo; tropine; po čem je neposneto mleko; po čem je presno maslo; ,po čem je topljeno maslo; oblika presnega masla; vrednost posnetega mleka; sleparjenje z mlekom; kdaj se mle^ko skisa; v kakšni posodi; kdslo mleko v do* brem mleku; koliko mleka porabijo doma; kolfko ga prodajo; konra ga prodajo; po čem plačuje mleko mlekarna; pri katerih jedeh rabimo mleko; mleko in vino. Molzna krava: Kako visoka je; teža; teiika ali debela glava, vrat in rep; ali je širja spredaj ali zadaj; ali je zadnji del širji zgo* raj ali spodaj; kedaj je vime majhno ali veli* ko, kratko ali dolgo; kakšno vime, život, glava, rep ima najboljša ali najslabša molzna krava; kako težka ali debela je dobra ali slaba krava; koliko poje krava, ki ima dosti ali pa malo mleka; vrste krav po barvi dlake, rogov in goibca; največja in najboljša vrsta; koliko* krat molzemo na dan; po kateri krmi da krava največ mleka; po kateri krmi da naj« boljše mleko; imena krav; koliko so vredne. Tele: Od katere 'krave je tele; ali je lepo; barva; lisak na čelu; hrbet, križec, stegna; koliko je staro; kolikokrat na dan sesa; ali uživa tudi drugo hrano; kakšen vamp ima po senu; koliko dmajo junčkov; koliko junic; koliko so stari. Voli: Ali imajo vole; koliko tehta vsak; zakaj jih imajo; glava, tilnik, prsa, hnbet, križ, kosti, noige; koliko pojedo; kaj jim dajo pred vožnjo; mokri voli; topli in suhi hlevi; previdnost pred rogovi; luknje v lilevu ali na poti; koliko so voli vredni. 'Prešič: Koliko jih imajo; koliko svinj; pujski; krma za prešiče; kaj kupijo za krmo; ali imajo zadosti krme; katere bodo aaklali; kaj dajo breji svinji; kako hranijo doječo svinjo; kakšne navade imajo prešiči; kakšoe navade ima svinja; ali so pujski široki ali tenki čez križ; iz česa je hlev; kakšna so tla; kam se odteka gnojnica; toplota in snaga v hlcvu.