23. VIL 1935. GLAS NARODA Stran 3 = Sport = Tour de France Emijsla etapa. Na startu za tifa km dolgo etapo. Nica— Cannes so dirkači z enominutnim molkom počastili spomin malega Cvpede, o katerem smo pisali, da sv je ponesrečit na etapi Aix ■ Grenoble. Sprva njegovo poškodbo niso sma­ trali za tako nevarno, vendar pa je bila vsa zdravniška umetnost zaman, in je simpatični Španec z.e drugi dan preminul v g re n o belski kliniki. Io je prvi smrtni slučaj v 2fa letih »Toma . Že ves dan. ki je bil v N ivi namenjen po­ čitku, so govorili o predstojeći a ta ki Italija­ nov. In res! Kmalu po startu je dni signal Tea ni, sledil mu je Gannissi), temu pa še 14 dirkačev, med njimi tudi Areliambaud, Spei­ cher in Belgijci. Italijani diktirajo tempo in Rttozzi' vodi vse dò Gol de Gastillon, In pa prevzame vodstvo Ga m asso, ki mu ves čas ostro sledi R. Maes. Speicher je imel defekt in tako izgubil dragocene 4 minute. V divjem fati kilometerskvm tempu vozi vodilna sku­ pina mimo hotelskih palač, vil ameriških mi­ lijonarjev, angleških lordov, skozi dorado in­ ternacionale denarja. Za njimi drvijo La- pébie — Morelli. GiancHo- nato pa Speicher, Archambaml - Amberg Gramer. \ Aut dies ima Ruozzi defekt in mora odstopiti. 8 km pred ciljem se nenadoma odtrga Romain Maos in njegova verna spremljevalca ( !a m as­ so in Tenni, nista v stanju, da bi mu prt nje­ govem divjem spartii sledita. In tako jo zma­ gal zopet Maes v času 4:24:53, Lh S, Maes, 3. Camttsso, 4. Tonni, 5. l.apébie. fa. Morelli. 7. Ruozzi. 8. Speicher, 0. Areliambaud. Dvanajsta etapa. Proga Caiiiies-^Marseille (l‘>5 km) • je po tekla v znamenju silne utrujenosti, ki so jo čutili dirkači radi divje dirke prejšnjega dne. Že kmalu po startu se jih je lotila apa­ tija ili se tudi niso zmenili, če je ta ali oni zdrvel naprej. Te letargije niso mogli pre­ gnati niti spodbujevalni klici publike, novi­ narje v in fuukcioifarjev. Tako se tudi ni nihče zganil, ko je pobegnil Merviči, ki je bil pri ITčjus (35 kut) že za 4 minute ‘pred dru­ gimi. Sele tnalo pred Sainte—Maxime (55 km) se zdrami Pćtissicr, ki mu sledi G ra nie r, osta­ li pa pospešijo tempo šele po ha l.ontle 100.5 km), ko so oapram Mervielu že za 23 minut v zamudi. Že 10 km nato |>a se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Tik pred Hyeres je za­ vozil Merviči z vso silo v z lesom naložen voz, in obležal ves krvav na cesti. Prepeljali io ga v bolnico in zdravniki upajo, da ga »odo ohranili pri življenju. Ostali tlirkači so z grozo sprejeli vest o katastrofi tovariša. Naenkrat jih hoče cela vrsta odstopiti, in ta na najlažji in najpo­ časnejši etapi ! Di Paco je odstopil, ker se ne »očuti dobro, Lapćihie pravi, da je izčrpan, lit stagn c zaradi cele vrste defektov, A Iva re­ zu pa sc zdi že vsega dovolj • • • Odstopilo bi jih bilo še več, da jih niso pregovorili zastopniki tiska in pa vodstvo ličke. Medtem je Pčlisier par sto metrov pred ci­ ljem prehitel Grnnierja in zmagal že v drugi ?tapi — za dolžino kolesa v času 6:03:02. 2. 3 ra ni er, 3. Maticlair, 4. S. Maes, 5. Rimoldi. V skupni klasifikaciji vodi še vedno R. Maes s 75:28:00, 2. Ga musso, 3. Speicher, 4. Morelli. V nacionalni klasifikaciji vodi Belgija s 127:22:02. 2. Francija 227:55:44, 3. Italija. 4. Nemčija, 5. Španija. SoKolstvo Spomini na težke čase avstrijskega ptega- •janja. Pred 20 leti je avstrijska policija v Pragi aretirala takratnega starosto ČOS br. Jr. Josipa Scheinerja. Avstrijski policijski or­ fani so namreč mislili, da bodo z aretacijo »r, dr. Scheiner ja odk rili vse podzemno pro- »agandito delo. ki ga je nacionalno Sokolstvo razvijalo proti Avstriji na frontah in v zaled­ iti. Toda kakšno razočaranje? Niti na stauo- ranju br. dr. Scheinerja. niti v prostorih DOS niso našli ničesar. Ravnotako so mnogo taslišanja uglednih sokolskih funkcionarjev »stala brez uspeha. In zakaj? Predvsem zato, ter je v tistih težkih časih vladala med So­ ttili velika in prava sokolska zavest. Vsi so »iti namreč prepričani, da gre za biti ali ne »iti, in vsi so vedeli, kje je njih mesto in takšna je »jih dolžnost. Takrat se jo sokol­ sko bratstvo izkazalo v polni meri in lepoti. f na j večjih nevarnostih in najodločncjših ‘rcnotkih je sokolska misel medsebojne vza­ jemnosti in Ijitbezni do naroda slavila svoj !l'iumf. seveda tiho. toda s popolnimi in naj- 'cčjimi uspehi. Nemci o češkoslovaškem Sokolstvu. -Deu- >chc Tui nzi ituug« prinaša v svoji 13. štev. v 'tanku »Telesne vaje in obrambna vzgoja 'Malih« tole o češkoslovaškem Sokolstvu : V Kokolu, ki ga vzdržuje — podpira država (!) 1,1 a CSR na jza nesljivejšo oporo za svoj Osojni cilj. Sokolstvo goji: streljanje, borc- ‘le. vojaško službo in država daje vse (!) tu- 1 učitelje izmed najboljših častnikov (!). So- 0‘ski zleti so velike vojaške parade z ozkim .'Urodnim okvirom (!) Ta Sokol je služil po '•ziij I rauciji pri ustanavljanju novih slo- •anskii, ,|r;av (i,, v Sokolu'je vkoreuinjena e’',1"1.’ ’"a vzgoja v francoskem dnini (!). Res o' no so \onici poučeni o svojih sosedih. Uspehi tekem v nižjem oddelku ČOS. Na Amah elanov nižjega oddelka, ki so bile pre- « Me neddje po — j, ž ah COS je tekmo- x -’l /upali 2.867 tekmovalcev jz 504 dvii- i ' “J 1 x lstali. 50% vseh dosegljivih točk iu; seglo samo 212 tekmovalcev, dočim zna- м1е;кГ0/',,1г‘', °n J,° pri 1037 lekmo- •0«/, ’ tK. ''j t 0 0Pri 801 tekiflovalcu, nad o Pa te doseglo 250 tekmovalcev Obliuba Sočanov na Oplencu Agilno kulturno-tiacionalno. in htima- iiitarno društvo »Sova -matica v Ljub­ ljani je bilo po tragični smrti \ iteskega kralja Aleksandra I. Zedinitvlja med prvimi, ki je na predlog svojega prire­ ditvenega odseka na prvi seji po usod­ nem 9. oktobru lanskega leta soglasno sklenilo, da v znak najglobljega žalova^ ti j a 6 mesecev ne priredi nobene vese­ lice. da se ustanovi v trajen spomin bla­ gopokojnoga kralja poseben posmitnin- ski sklad za svoje članstvo in da se iz­ vede skupen članski romarski izlet na grob nepozabnega, ljubljenega vladarja na Oplcnae. Sklepi so se tudi izvršili. Prireditveni odsek »Sočec, ki ga vodi tov. Tone Čotar, je takoj organiziral izlet. V posebnem vlaku so se Sočani v soboto 8. junija ob 20.15. uri ob prisrčnem slovesu svojcev in prijateljev poti vodstvom tov. Čotar j-a odpeljali z ljubljanskega glavnega kolo­ dvoru. Romarsko druščino na kraljevo zadnje počivališče so jim delali v vlaku še člani in članice »Narodne strokovne zveze< v Ljubljani, ki sta jih vodila gg. Bučar in Juvan. Romanje je bilo pod pokroviteljstvom g. dr. Dinka Puca, bana Dravske banovine, ki pa radi za­ držanosti ni mogel z izletniki. Vendar pa jih je spremil s svojo gospo soprogo rta kolodvor in se od njih prisrčno poslovil. Razpoloženje med izletniki je bilo naj­ boljše. Tudi za morebitno zdravniško pomoč je bilo preskrbljeno, zdi se pa, .da požrtvovalna g. dr. (über in gde. dr. Zajčeva nista imela preveč posla. Za njiju brezplačno požrtvovalnost in vest­ no skrbnost jima gre posebna zahvala. Zdravi iti čili so vsi potniki zapustili železniške vozove in se presedli v čaka­ joče avtomobile, s katerimi so po 23 kilo­ metarski poti kmalu pridrdrali na Ople- Pred razpisom del Liubliana Že to je znamenje, tla pri tlakovanj u dr­ žavne ceste Ljubljana Kran j gre zares, tla je dosedanja Terenska tehnična sekcija za tra­ siranje dne 1> julija izpremenila svoje ime v Sekcijo za gradnjo državne ceste Ljubljana —Kranj. Delo gre zelo naglo od rok in bo v naj­ krajšem času razpisana že licitacija zn od­ dajo tlakovanja skozi Ljubljano. Projekt za cesto skozi Ljubljano že. nekaj tednov čaka v Beogradu v ministrstvu na potrdilo, ki lah­ ko prispe vsak čas. da bo delo razpisano ta­ koj, in sicer v celoti. Nova trasa državne ceste skozi I j ubijano gre od Šentjakobskega mosta po Zoisovi in Aškerčevi ulici na Bleiwcisovo cesto, ki je že tlakovana. Pasti mora še del Jelačinove hiše n a oglu Emonske ceste in Aškerčeve uli­ ce. Mestna občina se že poga ja z. lastnikom, da bo tudi to vprašanje rešeno v najkrajšem časti. Od mostu do Emonske ceste bo cesta tlakovana z drobnimi granitnimi kockami, .dalje pa s trdo litim asfaltom na betonski podlagi. Gestisce- bo povsod K m. vendar pa gre od te širine vse, kar jo čez 6 in na račun mestne občine. Ves proračun za ta odsek s prispevkom mestne občine vred znaša 903.000 dinarjev, seveda brez odkupit Jelačinove hiše. Celovška cesta do mitnice v šiški je žc ure­ jena in tudi deta j li rani proh-hi za odsek od šišenske mitnice pa do Št. Vida je že pred­ ložen ministrstvu v odobritev. Proračun^ za ta odsek pa znaša brez odkupa zemljišč in treh hiš 4,721.000 Din. Cestišče bo široko 6 m in tlakovano z. drobnimi granitnimi kockami, ob straneh bo pa po I m širok banket prav do odcepit ceste nad Št. Vitlom s Gnnelje. Vsi ovinki so zravnani tako. da odslej tram­ vaj na večih krajih ne bo več vozil po cesti. Kjer pa tir električne železnice ostane na cesti, tam pa mora biti tudi cesta za strmo tramvajske proge širša, vendar pa seveda u a račun Maloželezoiške družbe. Tako bo ce­ sta pred remizo preložena v premo črto in bodo morali biti vsi tiri preloženi na levo stran cesti. Tudi komisija za odkupovanje za razširje­ nje ceste potrebnega sveta je končala svoje delo že prvi teden tega meseca. Le z eno izjemo je z lastniki dosegla sporazum, če­ prav je bil marsikdo trdovraten, ker ljudje pač niso mogli ali hoteli izprevideti, kako sv ho z novo cesto, ki bo brez prahu in bo imela izredno povečan promet, povečala ludi vred­ nost njihovih zemljišč in posestev, t.dino po­ sestnik g. Galič, ki je podpisal pogodbo za dve parceli, se ustavlja odstopiti tri parce­ le, valutar pa to absolutno ne ho oviralo del Preverjeni smo .da si lastnik ne bo hotel naprtiti nepotrebnih stroškov, ker stvari ne more zavleči s prav nobeno pritožbo. Podre­ ti bo treba tudi tri hiše v Št. Vitlu, namreč na levi strani pred cerkvijo hišo št. 6 Ivana Kremžarja in hišo št. 18 Ivana Arharja, na desni strani za cerkvijo pa hišo št. 27 Antona Bukovca. Odkupnina se je sporazumno do­ ločila na skupno vsoto 329.000 za vse tri hiše. /a stranke je pogodba že obvezna, za erar pa šele bo, ko jo odobri ministrstvo za gratlbe. Velike skrbi pa dela ureditev te ceste mest­ ni občini zaradi električne cestne železnice od šišenske mitnice do Št. Vida. Prej namreč ne . bo licitacija razpisana, pretino ne bo urejena tuie. V priznanje »Putnikovi« tujskopro- metni organizaciji je treba povedati, tla smo brez čaka u j a ali nereda nad vse za­ dovoljni že v dobri pol uri premerili v »Potnikovihг avtobusih pot od železnice do Oplenca. Na skupnem pohodu k svetišču samem nam je prišel naproti g. upravnik kra­ ljevskega dvora, nas ljubeznivo sprejel in pozdravil ter nas spremil v cerkev. S svečami v rokah smo pristopili h krip­ ti. kjer leže zcinski ostanki največjega sina Jugoslavije. Nad njegovim grobom sino se strnili kakor ena sama njegova družina, v naših srcih pa se je znova od­ prla bolestna; globoka in nczaceljiva rana, iz katere je vrela molitev zveste ljubezni, vsevprek prepletene s trnjem iskrene luge in žalosti. In vsa ta skupna, nedeljena žalost je našla veren izraz v globoko občutenem, , srca vseli navzočih pretresajočem govo­ ru. ki ga je spregovoril g. Čotar. Oblju­ bil je v imenu vseli, da bomo čuvali Ju­ goslavijo. za katero je dal Veliki kralj : svoje življenje. Po govoru iu poklonitvi venca so se Sočani poslavljali jokaje od groba. Pre­ den pa so odšli, so še prižgali sveče, sim­ boličen prikaz svoje večno žive. plame­ neče ljubezni do svojega kralja in domo­ vine. S tem je bila poklonitev na lep in dostojen način končana. Pod vodstvom g. upravnika dvora smo si še ogledali Cerkev iti ostale zanimivosti, popoldne pa smo posvetili svoje zanimanje še ogle­ dovanju Topole in Mladenovca. T<> ro­ manje nam je ostalo vsem v neizbrisnem spominu in pietetni obisk na grobu na­ šega Zeci i lùtei ja nam je vlil novih moči ter nove volje za bodoče tlelo y blagor in srečo skupne majke Jugoslavije. za tlakovanie ceste — Krani obveznost Malo železniške družbe na p ra m cestnemu e rar j u. Kot kuriozitet« navajamo idejo, ki se širi po Ljubljani, da nameravajo od remize do Št. Vitla pobrati tračnice iz tal in jih porabiti drugje, češ. tla je ta proga električne železnice itak pasivna. Ka j bi na to dejali lastniki novih poslopij, ki so jih zidali samo zaradi tramvaja, seveda bi pa tudi Spe­ kula ntje z zemljišči »pregovorili svojo bese­ do. Pisali pa smo že tudi, da se zaradi tram­ vaja lahko sploh opusti vsa ureditev in tla­ kovanje ceste do Št. Vida. Ali ni morda ni­ kjer kakih prihrankov kahl rutinskega fonda? Či bi ne bilo težav s tramvajem, bi bila tlela gotovo ž.e razpisana, kar je pač velikega po­ mena za tako revno stavimo sezono. Tretji odsek ceste ml Št. Vitla tlo Jeperce je tudi na terenu že popolnoma gotov, v treh tetinih bo pa poslan ministrstvu tudi že tle- tajliran projekt. Ny tem odseku je stopita preložitev Metlenskega klanca spet v novo fazo in nastala sta dva popolnoma nova pro­ jekta, kjer bo cesta čez železnico šla po mo­ stu. Že odobreni projekt banovine, kjer gre cesta v Mednem na desno, je še jzpremenjett / nadvozom čez železnico. Po tem projektu bo cesta šla tako daleč na desno, da .u; bo samo gostilna, temveč celo tildi žaga ostala na lijeni levi strani, V Mednem bo najbrže trebit odstranili dve gospodarski poslopji, kar pa postane aktualno šele čez mesec dni. ko bo pričela tudi im tej sekciji poslovati od­ kupna komisija. Tudi Tometov klanec v Med­ vodah bo od nove cesto dalje, ki pripelje z novega mosta čez Soro še ublažen. Prav tako bo tudi nevarni ovinek na Jcpervi popolnoma zravnan. Tudi na Sorškem polju dobimo prav ne­ pričakovano izpremembo velike ceste, ko čez železnico /grade nadvoz, da ne bo treba več čakati na vlake. Kakih 150 m pred železni­ co m novim mostom se ho cesta dvignila ka­ kili 5 in pol metra visoko nad železnico, on­ kraj mosta čez železnico bo pa spet kakih 150 m daleč padala, da pride v svoj nivo. S tem 5 in pol metra visokim mostom dobimo na -Sorškem polju razgledno točko, ki bo pot­ nikom med vožnjo nenadoma odkrila za tre­ nutek \se slikovite lepote Sorškega polja! Ta nadvoz seveda spada že v četrti odsek jeper- ca—Kranj, vendar pa ne pride na vrsto takoj. Kn bo namreč popolnoma gotov projekt od­ seka Št. Vid—Jepcrca, se bo sekcija najprej lotila detajlnega projekta preložitve Gaštcj- skega klanca, ki je v generalnem projektu že odobrena. Odobrena je varianta, ki gre od Labor pod gaštejskim vrtom in preskoči železnico v najkrajšem loku z nadvozom 18 m širine. Ta varianta jo najboljša in tudi najcenejša. Ko bo gotov tudi ta projekt, bo pa sekcija delala načrte od Gašteja nazaj proti Jeperci. Osebje Sekcije za gradnjo državne ceste L j ubi ja na—Kran j je pomnoženo in pod vod­ stvom inž. Miklavca dela z vso naglic n, saj je pričetek dela silne važnosti, da ljud je ob cesti pridejo čimprej do zaslužka. Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav- kah na oalase v našem listu! Pomembna kniiga o Slovenski krajini (Posvečena dr. Dragu Marušiču.) Veseli in otožni obenem postanemo, kadar se spomnimo Prekmurja, ki ga Prekmurci tako lepo pravilno imenujejo Slovensko krajino. Veseli smo, ker je stara slovenska Panonija po tisoč letih spet združena z ostalo Slovenijo, in otožni moramo biti, ker nam je še vedno tako malo znana in skoraj tuja, kakor nekaka pravljična deveta dežela. Edino meša umetnost jo skuša spoznati in naslikati s sliko ter besedo in edino umetnost jo hoče privezati na nas. Do­ mačin Miško Kranjec in tudi Ljubljan­ čan j uš Kozak tor le malokateri drugi so pisali o Slovenski krajini. Naši kom-: poništi in pevci so s pesmijo pohiteli tja, a največ je za Slovensko krajino storila naša umetnostna zgodovina, saj je njene zanimivosti dr, Stele odkril za nas in za druge iu je Društvo za umetnostno zgo­ dovino na posebnem izletu pokazalo svojim elanom tudi pomen in lepoto ta­ mošnje umetnosti. Le malo drugih društev iu organizacij prireja izlete v ta del Slovenije, še manj pa čitamo O šolskih izletih, čeprav že skoraj vsa naša šolska mladina pozna naš Jadran. Iu tudi nič dobrega ne čujemo iz Slo­ venske krajine, saj n j tli zastopniki v banovinski svet prinašajo le resigli i rane tožbe. Z vsem srcem se nas oklepajo in s hrepenenjem čakajo na nas in -4- ča­ kajo' že polnili petnajst let. Za 15. obletnico, odkar jc Slovenska krajina postala naša, nam j c v Beltin­ cih dal na svetlo krasno knjigo »Sloven­ ska krajina« Vilko Novak, ki je moral knjigo založiti na lastne stroške. Knjigo je posvetil ministru dr. Dragu Marušiču tudi kot bivšemu banu Dravske bauo­ vine. Vsaj to knjigo čitajmo, tla bomo Slovensko krajino, njeno zgodovino in boje za osvoboditev ter njene zanimivo­ sti bolj poznali! Svetozar Ilešič podaja geografski pregled, Avgust Pavel piše o prekmurskih Slovencih, a univ. prof, dr. Milko Kos je sijajno obdelal zgodovino Panonske krajine od naselitve Sloven­ cev do prihoda Madžarov. Dr. France Stele je orisal umetnost, sam Vilko No­ vak pa slovstveno delo in kulturne stike Prekmurcev s Slovenijo do osvobojenja. Posebno važna je razprava univ. prof. dr. Slaviča o narodnosti in osvoboditvi Prekmurcev, pr; v tako bo pa vir poz­ nejšim zgodvina r jem naše osvoboditve njegova druga razprava o prekmurskih mejah v diplomaciji, kjer opisuje ves svoj.trud. ki ga je na mirovni konferen­ ci z uspehom žrtvoval, tla je Slovenska krajina postala naša. Geopolitik Franjo Baš govori o narodopisnem položaju in Vilko Novak objavlja bibliografijo o njej, da najdemo vse. kar je tiskanega o Slovenski krajini. Na 13 listih so. pri­ ložene slike limet nostuo-zgodovinskih znamenitosti in tudi Plečnikova dela. ki jih je napravil za Prekmurje, končno imamo pa tudi zemljevid Slovenske kra­ jine, tako da je v knjigi zbra ho tako- rekoč vse, kar moramo vedeti o tej pre­ lepi naši pokrajini. In ko bomo knjigo predelali, se bomo tudi izpremenili, da Slovenska krajina ne bo več zapuščena in neznana. A. G. Kamnik »Kamničan« je izšel. V Kamniku bo od 3. do 18. avgusta obrtna razstava, združena s »Kamniškim tednom«. Oh tej priliki bo Tujsko prometno društvo izdajalo Kamničana čigar prva številka je že izšla. Kamničan bo prinašal propagandne in informativne članke o vseh problemih kamniškega okraja,' seznanil pa bo tudi čita­ telje z razvojem naše obrti v pretekli dobi. ko je bil Kamnik eno izmed prvih tuest na Kranjskem. Prva številka obsega kratek pre­ gled pomena in sporeda prireditev ob obrtni razstavi, dva Zanimiva članka o kamniški zgodovini ia lep prispevek k zgodovini raz­ voja turistike, v kolikor je v zvezi s Kamni­ ško Bistrico. Kamničana urejuje prof. Aloj­ zij Poterlin-Batog. Požar je imičil v Črni pod sv. Primožem hišo posestnika Ga vij ina. Pogorela je do tal z vsem pohištvom, obleko in živili. Gospodar si je rešil samo golo življenje in še to prav v zadnjem trenutku.