Ipliiiil«
'v
»iiii m il m :smmm
r; iv
Šolski časopis za radovedne, LETNIK 34, ŠTEVILKA I, DECEMBER 2001
'Pii
r ■

UVODNIK
Dina Pintarič
*
Pa smo znova dočakali veseli december. Okrašene trgovine, ulice in naši domovi poskrbijo, da nas praznično vzdušje spremlja ves mesec. Za praznike se ponavadi zbere vsa družina in naši najbližji. Upam, da vas novodobna tehnologija ni preveč odvrnila od pravljičnega sveta neverjetnih čudes in izrinila skrivnost globokih pomenov praznovanj in obdarovanj. Prav zaradi tega smo na razredni stopnji učence povprašali: "Kaj je najlepše darilo na svetu? Kdo je Božiček? Kdo je dedek Mraz? Če bi bil-a dedek Mraz bi... Če bi živel-a z dedkom Mrazom bi... Kaj je sneg?"
Želim, da praznike namenite medsebojnim pogovorom, obiskom sorodnikov in prijateljev, pripravi daril in obdarovanju pa dajte simbolni pomen.
V času, ko se poslavljamo od starega leta, ponavadi razmišljamo tudi o prihodnosti, ki jo želimo uresničiti v prihajajočem letu. Na prihodnost pa mislimo tudi v šoli, zato si bomo pridno nabirali znanja, se preizkušali v tekmovanjih na športnih in znanstvenih področjih, sodelovali v projektih, tako bomo skupaj poskrbeli za sproščeno prihodnost.
Prizadevali si bomo spodbujati ustvarjalnost otrok, saj jim s tem oblikujemo odnos do lastnih kreacij. Dvigamo jim samozavest in krepimo občutek njihove prave vrednosti. Delno smo to poslanstvo uresničili z razstavo slik učenke 8. razreda Doroteje Slabe, natečajem za najlepšo računalniško novoletno voščilnico, izdelavo šolske spletne strani, kreacijami na likovnem, ustvarjalnem krožku, projektom Beremo z medvedkom. Kreativno vzdušje bo otrokom za vselej ostalo v spominu.
SREČNO 2002!
-	Prc
-	IMatečaTT
Se voščilnice
p.s.
Spremljajte nas na šolski spletni strani: http:/www2.arnes.si/~obistricakr, pišite nam na naslov: stezice. os-bistrica@guest.arnes. si
OBISK PRI GOSPODU LAJTINGERJU
NARAVOSLOVNI DAN V GOZDU
Danes smo imeli naravoslovni dan. Bili smo v gozdu. Iskali smo različne stvari. Jaz sem iskala storže. Našla
- »
v plitvino skale, kjer je bilo malo zemlje in vzkalilo.Ker korenine ne morejo rasti, je tudi drevo ostalo pritlikavo. Videli smo tudi sekiro iz lesa.
sem jih veliko. Potem sem našla še nekaj kostanjevih ježic. Tudi te sem odnesla v šolo. Nekateri pa so nabirali gobe. Našli so jih zelo veliko. Med njimi pa je bil tudi jurček. Tudi tega so odnesli v šolo. Imeli smo se lepo.
Maja Oblak, 2.a
Najprej smo šli v gozd. Videli smo močerada. Nabrali smo veliko gob. V gozdu je lepo. Videli smo lepo mušnico.
Andreja Matijaševič, 2.a
Najprej smo se zbrali. Hodili smo v skupinah. Potem smo nabirali gobe. Našli smo tudi mušnico.
Ana-Marija Matijaševič, 2.a
Šli smo v gozd. Nabirali smo listje. Našla sem želod s koreninico. Nabirali smo listje od hrasta, kostanja, javorja.
Ana Avsenek, 2.a
GOZDNA UČNA POT
Matevž Kutnar, 4.a
V petek, 12.10.01, smo imeli naravoslovni dan. Šli smo na gozdno učno pot. Izpred šole nas je avtobus odpeljal v Tržič. Tam je na avtobus pristopila vodička, ki nas je potem vodila po gozdu. Večkrat smo se ustavili, da smo se lahko pogovorili. Najprej smo se menili o tem, kaj lahko v gozdu delamo. Lahko se igramo, pozimi se smučamo, opazujemo rastline in živali.
Potem nam je razložila, kako se je potrebno v gozdu obnašati. Zelo pomembno je, da ne motimo živali, zato ne smemo kričati. V gozdu se ne sme kuriti, ker lahko izbruhne požar, ali pa trgati podrasti in majhnih dreves, da se gozd ne uniči. Naučili smo se, da smreke rastejo raje na senčnih pobočjih, ker ne potrebujejo veliko svetlobe.
Govojili smo tudi o gozdnih nevarnostih. Če je veliko snega, se veje rade zlomijo. Kadar je zelo mraz in so veje mokre zaradi različnih padavin, te zmrzujejo in se pogosto zlomijo. Če piha močan veter, orkanski veter, lahko lomi debela debla dreves.
Gozd se tudi obnavlja, tako da slabotnejša in stara drevesa umrejo in strohnijo. Na njihovem mestu pa zrastejo mlada drevesa. Pri obnavljanju gozdu pomagajo gozdarji s sečnjo. Drevesa se po eni strani razmnožujejo in rastejo vedno nova, po drugi strani pa jih ljudje izsekavajo.
Veseli me, da se gozd venomer obnavlja in če bomo pazili, ne bo nikoli umrl. Malo me pa skrbi, ker nisem prepričana, da bodo vsi hoteli ali želeli skrbeti za njegovo dobro.
ŠTAFETNE IGRE
Andreja Matijaševič, 2.a
V četrtek smo v telovadnici imeli štafetne igre. Tekmovale so štiri ekipe: rdeča, modra, rumena in bela. V vsaki ekipi je bil en učenec iz vsakega razreda in ena učiteljica. Zmagala je modra ekipa.
ir / j m
Matevž Kutnar, 4.a
V	petek, 26.10.2001, smo imeli naravoslovni dan. Odšli smo h gospodu Lajtingerju, kasneje pa še na sosednjo kmetijo.
V	šoli se veliko pogovarjamo o gozdu in lesu, gospod Lajtinger pa ima vse iz lesa, še celo sekiro. Pod njegovo kočo je klopca iz lesa črnega bora. Skriva se v majhni uti. Poleg leži skala, ki se je skotalila z gore, ko je po njej lomastil zmaj. Na dvorišču pred hišo stoji jelen, ki ga je izklesal gospod Lajtinger. Malo stran od jelena pa rastejo drevesa in ležijo skale z gora, ki so se zaradi zmajeve teže odtrgale in privalile v dolino. Ima tudi naravni bonsai gorskega bora. Seme je padlo
Seznanili smo se, kako se obdeluje les. Gospod Lajtinger nam je pokazal, kako se razkolje razžagan hlod. Če imamo sekiro, ga lažje razkoljemo tako, da držimo sekiro na hlodu, potem pa z lesenim kladivom udarjamo po sekiri. Če pa ima leseno zagozdo, jo nastavimo na hlod in po njej udarjamo z macolo. Vsi smo to preizkusili in ugotovili, da ni lahko opravilo. Ostanek hloda smo vzeli s seboj v delavnico. Tam smo zgladili vsak svojo desko. Potem smo si še ogledali košček debla, kjer so se razločno videle letnice.
Od gospoda Lajtingerja smo odšli še na sosednjo kmetijo. Ogledali smo si zajčke. Bili so zelo različni po velikosti, od velikih kot velik mucek, do majhnih kot pravkar skoten kužek. Imajo tudi ovce. Zelo so se nas bale, zato jih nismo videli od blizu. Ker se nam je zelo mudilo, smo videli le še prašiče.
Kasneje sem premišljeval o gospodu Lajtin-gerju, kako se ima lepo v svoji hiši in kako si krajša čas z oblikovanjem lesa.
KRONIKA
,5 tezi c t
MOJA PRVA RAZSTAVA
OBISK V TISKARNI
Matevž Kutnar, 4.a
V petek, 16.11.01, smo obiskali tiskarno v Tržiču. Prijazno nas je sprejel Boštjan Markič, ki je v njej zaposlen. Za ogled smo se razdelili v dve skupini.
Najprej nam je Boštjan pokazal, kako se na računalniku oblikuje gradivo za tiskanje. Tiska se lahko tudi v barvah, za kar se uporabljajo štiri osnovne barve, te pa so rdeča, modra, rumena in črna. To nam je tudi praktično pokazal stem, da je za vsakega od nas natisnil sliko, zame v modri barvi. Videli smo tudi stroj za obrezovanje tiskovin, ki lahko obrežel celo skladovnico papirja in to kar vse naenkrat. Tudi prepogibanje tiskovin danes ni težko delo.
Zame je bil obisk tiskarne zelo zanimiv, saj sem zvedel veliko novih stvari, hkrati pa sem se tudi veliko naučil.
Doroteja Slabe, 8.b
Najprej bi se lepo zahvalila gospe Tonici Marin, ki je organizirala razstavo in tudi gospodični Petri Smolej, ki je pomagala pri izboru mojih slik. Zelo sem vesela, da so moje slike všeč tudi drugim in ne samo mojim najbližjim.
Veliko ljudi meje spraševalo, kdo me je navdušil za risanje. Za to sem dobila navdih kar sama, saj že od malih nog dobro rišem. Za razstavo pa sta me navdušili gospa Marinova in učiteljica likovne vzgoje Petra Smolej na šolski ekskurziji.
Zelo sem zadovoljna s svojim delom in mislim, da bom z veseljem risala še naprej. Vesela pa sem tudi številnih obiskovalcev razstave. Mislim, da tistim, ki so prišli na razstavo, ni bilo žal. Ob odprtju smo pripravili tudi program za obiskovalce, zato sem imela tudi malo treme, vendar se je kasneje vse dobro izteklo. Mislim, da sem z razstavo naredila prve korake v svet in upam, da bom to pot lahko nadaljevala. Predstavitev mojih slik je bila nekaj najlepšega v mojem življenju in nekaj, kar sem si vedno želela.
Pa naj še kdo reče, da se tihe želje ne izpolnejo.
POLETNO - JESENSKA ŠOLA V NARAVI
Martina Lah, 5.b
Na dan pred mojim rojstnim dnem (imam ga 25.septembra), smo se zbrali pred šolo. Odšli naj bi v Sečo, na naravoslovni tabor. Malo nas je stiskalo v prsih, saj smo vedeli, da staršev ne bomo videli CEL teden. Takoj po odhodu pa je bilo že dobro, saj smo bili polni pričakovanj. Pa še na morje smo šli.
Z nami sta bili spremljevalki - razredničarki Marta Frantar in Jana Ahačič. Skrbeli sta tudi zato, da nismo preveč pogrešali staršev.
Prihod v Sečo je bil prijeten. Pričakali so nas prijazni učitelji, ki so nam takoj ukazali, naj jih kličemo po imenih. Nastanili smo sev prijetnih hišicah, ki so povezane, pa vendar vsaka zase. Prav odraslo smo se počutili.
Program je bil pester in zanimiv, vsak dan smo spoznali kaj novega. Ogledali smo si Forma Vivo, odšli v Portorož, vozili smo se s kolesi, kanuji in z največjo slovensko ladjo Laho (pa ni moja, čeprav se pišem Lah). Učili smo se delati vozle in streljati z loki. Komaj smo imeli kaj časa, da smo poklicali domov.
Imeli smo tudi orientacijo, spoznavni večer, bili smo na fitnessu, igrali košarko, nogomet, odbojko.
Učenje je potekalo na zanimiv način, saj smo vse videli in smo si zato lažje
predstavljali. Raziskali smo morsko obrežje, rob bibavice, kamnine. Resje bilo lepo!
Tako hitro je bil petek, da kar nismo mogli verjeti. Domov moramo! Pred kosilom je bila še razglasitev rezultatov v mnogoboju. Naša B skupina je zasedla 2. mesto! Flura za nas!
Kmalu gredo v šolo v naravi šestošolci, zato zanje še posebej:
BILO JE SUPER: NAJ UČITEUI, NAJ PROGRAMI, VSI DNEVI SO BILI THE BEST! Najraje bi šli petošolci kar z vami. Ali pa gremo kar namesto vas?
OBISK KOVORSKE DEPONIJE
Maja Povzek, 3. Kovor
Dne 26.11.2001 smo obiskali deponijo nenevarnih odpadkov v Kovorju. Ko smo prišli do avtoodpada, nas je tam pričakal gospod Janez. Povedal nam je veliko zanimivih stvari. Med drugim tudi, da smeti na smetišče pripelje tovornjak, manjši buldožerjih potlači in zapelje na različne dele smetišča. Ko je to narejeno, smeti pokrijejo z zemljo. Po smetišču so postavljeni nekakšni dimniki, ki so potrebni zato, ker v smeteh nastanejo strupeni plini in če teh dimnikov ne bi bilo, bi prišlo
do eksplozije. Okrog smetišča imajo speljano cesto, da čuvaj vidi, kaj je narobe. Nadzor imajo do 22.ure.
Učiteljica nas je nekajkrat fotografirala, potem pa smo šli pogledat smeti, ki so razvrščene. Izvedeli smo tudi, da imajo svojo vremensko napravo. Čuvaj jo vsak dan ob 12.uri pogleda in napiše v dnevnik količino padavin, smer vetra in podobno.
Srečali smo čuvaja, ki nam je povedal, kako ljudje neodgovorno ravnajo s smetmi. Poslovili smo se in odšli v šolo.
Za nami je bil lep in naporen ogled. Pa še to. Gospod je pripomnil, da bo čez dve leti to smetišče izgledalo povsem drugače.
INTERVJU
ŠOLSKA URA V KNJIŽNICI
Klemen Hasjan, 4.a
Ogledali smo si šolsko knjižnico. Knjižničarka nam je povedala, da so na levi strani knjige za udeleženeceod prvega do šestega razreda. Na desni strani so različni leksikoni, slovarji, podatkovniki in enciklopedije. Te knjige imajo čez tisoč strani. Knjižničarka nam je povedala tudi naslov knjige, mi pa smo morali to knjigo poiskati. Nekaj časa smo jo iskali, a je nismo našli, zato nam je pomagala. Ko smo jo našli, smo si ogledali še druge knjige. Dobili smo tudi nalogo, da moramo v knjigi poiskati vse, kar je povezano z gozdom. Iskali smo po slovarju in tekmovali, kdo bo hitreje našel več gradiva. Pisali smo v zvezke in naša skupina je napisala največ. Potem je zazvonil zvonec in stekli smo v našo učilnico. Tako je minila šolska ura v knjižnici.
KULTURNI DAN 8. RAZREDOV
Vsi 8. razredi smo imeli 26.9.2001 kulturni dan. Šli smo v Raščico v Trubarjevo domačijo. Tam smo si ogledali vezavo knjige in se naučili veliko novih stvari o Primožu Trubarju, ki jih do takrat še nismo vedeli. Izvedeli smo, kje se je šolal, kdaj je odšel od doma in podobne stvari. Izvedeli pa smo tudi to, da v tistem času ni bil priznan. Proglasili so ga za največjega krivoverca in v domači vasi so se ga tako sramovali, da še dolgo nobenemu otroku niso dali ime Primož. Minila so leta, kaj leta, stoletja, da se je njihovo mnenje spremenilo. Začeli so ga spoštovati, saj je naredil veliko dobrega za slovenski narod. Med drugim nam je prvi nadel ime Slovenci in napisal prvi dve slovenski knjigi KATEKIZEM in ABECEDNIK.
___Stezice _
INTERVJU Z ŽIGOM KRISTANOM
Stezice
Pravi novinarji morajo seveda inter-vjuvati tudi znane osebe. Ena takih na naši šoli je prav gotovo Žiga Kristan, državni prvak v tenisu za leto 2001, ki se je prijazno odzval našemu povabilu. Kot vidite, so Stezice zelo radovedne. Sprašujejo vse, kar jih trenutno zanima. Sedaj pa si brž preberite intervju, narejen ekskluzivno za naš časopis!!!
OSEBNA IZKAZNICA ŽIGE KRISTANA
ROJSTNI DAN: 24. maj 1987
VIŠINA: 175 cm
TEŽA: 68 kg
BARVA OČI: modra
NAJ - ŠPORTNIK: Zlatko Zahovič
NAJ - ŽIVAL: pes
NAJ - GLASBA: rap
NAJ - BARVA: bela
NAJ - OBLAČILO: kavbojke
NAJ - HRANA: ribe
NAJ - DRŽAVA: SLOVENIJA
Stezice: Prijateljstvo. Kdo je tvoj najboljši prijatelj?
Žiga: Gašper G. - Goki.
Stezice: Ali imaš doma kakšno domačo žival?
Žiga: Imel sem želvo, a je umrla.
Stezice: Naj se osredotočimo na tvoje športne dosežke in s tem na športno kariero. Zanima nas koliko časa že treniraš.
Žiga: Štiri leta in pol
Stezice: Kje si začel trenirati tenis? Žiga: V Tržiču. Sedaj pa v Kranju.
Treniram na štadionu Stanka Mlakarja. Treninge imam vsak dan, ob sobotah in nedeljah pa turnirje. Treniram tri ure na dan.
Stezice: Trenerji imajo pomembno vlogo pri tako vrhunskem športu. Kdo je tvoj trener?
Žiga: Imam dva trenerja Aleša Filipiča in Roka Ferjana. Rok Ferjan je bil naš glavni trener, ko smo zmagali.
Stezice: Gotovo imaš polno medalj in priznanj z različnih turnirjev, pa vendar ti nek dosežek pomeni največ. Žiga: Da, to je naziv državnega prvaka za leto 2001.
Stezice: Ali ti je s tem odprta pot naprej npr. na evropsko, svetovno prvenstvo? Ali imaš sedaj kakšne posebne priprave?
Žiga: Ne vem, o tem odloča Teniška zveza Slovenije. Nimam nikakršnih posebnih priprav.
Stezice: Svetovni tenisači so znani predvsem po tem, da imajo veliko denarja in se vedno gibljejo v spremstvu lepih deklet. Gotovo imaš veliko ponudb?
Žiga: Ne.
Stezice: Kaj pa tvoja simpatija?
Žiga: Je nimam.
Stezice: Kljub natrpanim vsakodnevnim treningom moraš najti čas tudi za šolo. Kakšen je tvoj uspeh?
Žiga: Dober.
Žigu se prav lepo zahvaljujemo in mu želimo še veliko uspehov.
Hvala!
Faj'n se ‘mejte.

.■„'•''-Or f
POTREBUJEMO ZDRAVO DREVO IN ČISTE VODE
Meta Vester
Naša šola se je v aprilu 2001 prijavila na javni natečaj za izvajanje projektnih nalog, ki ga je razpisal Zavod RS za šolstvo.
V okviru razvojnih projektov SODOBNE METODE POUČEVANJA OKOU-SKIH VSEBIN smo prijavili projektno nalogo POTREBUJEMO ZDRAVO DREVO IN ČISTE VODE. Naloga je bila ugodno ocenjena, saj je bilo od osemnajstih prijavljenih nalog izbranih le osem. Uvrščena je bila v skupino projektnih nalog, ki jih strokovno usmerjajo vodje in pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo, sofinancira pa jih Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Izvajalci projektne naloge so učenci 4.a razreda z učiteljico Meto Vester in učenci 3.razreda podružnične šole Kovor z učiteljico Beti Bitežnik. Sodelujejo tudi učenci turističnega krožka, z mentorico Tanjo Ahačič in učenci sedmih razredov pri pouku biologije, z učiteljico Romano Godnov.
Že v septembru smo pripravili načrt dela po posameznih fazah. Načrtovali smo razne aktivnosti, čas izvajanja, metode dela, pričakovane rezultate in sodelavce. Ker je okoljska vzgoja med-predmetno področje, vključujemo naše aktivnosti v pouk SJ,SN,SD,LV.
Žiga Pintarič, 4.a
V gozdu je zares lepo, Kostanj vali se pod nogo. Mušnica ima rdečo kapo, jurček pa rjavo tako.
Goba pride na površje, pa jo gobar že obišče. Listje odpada na deblo,
In se barva kar veselo. Jeseni v gozdu je lepo,
Na drevesu pa je vse golo.
Kaj je glavni cilj projektne naloge?
Predvsem razvijanje ljubezni do narave, vzbujanje prijetnih občutij- čudenje, občudovanje, spoštovanje. Pristop temelji na opazovanju, zaznavanju, usmerjanju pozornosti - da bodo videli, kar gledajo!
Delo je predvsem terensko, usmerjeno v akcijo. Učenci najdejo oseben stik z naravo, ugotavljajo sledi človekovih vplivov na okolje, spoznavajo probleme in predlagajo odgovorno reševanje. Pri tem spreminjajo nekatera stališča in ravnanje. Zaupajo, da je stvari moč izboljšati,kljub oviram.
Zavedamo se, da bodo ti otroci v prihodnosti skrbeli za okolje in druge ljudi.
Aktivnosti, ki so jih do sedaj izvedli učenci 4.a v okviru projekta
September:
ura v knjižnici (seznanitev z literaturo)
■	zbiranje starega papirja
•	naravoslovni dan GOZD JESENI gozdna učna pot Dolžanova soteska
Oktober:
anketa: KATERA DREVESA RASTEJO PRED ŠOLO ?
ogled alpske vegetacije in izdelava skodel (pri g. Laitingerju v Podljubelju)
anketa: ALI JE NAŠE OKOUE ČISTO IN UREJENO ?
spoznavanje pojma EKOLOGIJA
■	plakati, spisi, miselni vzorci, likovni izdelki
November:
•	prikaz zbranega materiala in izdelkov za četrte razrede naše šole
•	sestanek z vodjo Urada za urejanje prostora v tržiški občini (g. Jerala)
•	učna ura z gozdarjem (g. Pogačnik)
■	zbiranje in razvrščanje odpadne embalaže
izdelki iz odpadne embalaže December:
predavanje z diapozitivi ( Gozdno podjetje Tržič)
Žiga Pintarič, 4.a
V gozdu se veselimo, da energijo dobimo, da se vsi raje učimo.
Spomladi gozd zelen ratuje, da ga vsakdo občuduje.
Jeseni pa listje z drevesa odpade, da se nam gozd več tako ne dopade. Pozimi pa gredo živali spat, ker pade sneg.
Spomladi pa se vidijo spet.
Več o projektni nalogi POTREBUJEMO ZDRAVO DREVO IN ČISTE VODE, si lahko preberete na šolski spletni strani.
OKOUSKA VZGOJA
JE VZGOJA ZA NAŠE PREŽIVETJE!
(Aleksandra Kornhauser)
KAJ NAM POMENI GOZD
Karin Podlipnik, 4.a
Doma sem v Zvirčah. Okrog naše hiše je velik mešan gozd. V njem je veliko živali in rastlin.
S prijateljicami se večkrat odpravimo raziskovat gozdne poti. Plezamo po drevesih in uživamo. Ko mi je dolgčas, se sama odpravim v gozd in poslušam petje ptic, pihanje vetra skozi krošnje dreves in opazujem živali. V gozdu je mir in diši po gozdnih rastlinah. Vem tudi za nekaj skritih stez, ki vodijo do plezalnega drevesa. V gozdu je zelo lepo in mirno. Tam se čas kar ustavi. Sprehodi po njem mi veliko pomenijo.
Gozd je zelo lep in bojim se, da ga ne posekajo.
Sara Likozar, 4.a
V petek, 28.9.2001, smo šli z učiteljico v gozd. Še preden smo prišli tja, smo si ogledovali drevesa. Končno smo prišli na cilj.
Najprej smo se sprostili in prisluhnili naravi. Slišala sem petje ptic. Nato smo prišli v smrekov gozd. Zelo je bilo temno. Nabirali smo plodove, si ogledovali podrast, nabirali užitne gobe in spoznavali drevesa. Jaz, Monika, Veronika in Danijela smo imele nalogo v zvezi z deblom. Odtrgale smo koščke debla in jih spravile v škatlico, da si bomo podrobnosti ogledali v šoli. Naredili smo še odtise jelke. List smo položili na deblo in ga pobarvali z voščenko. Tako smo dobili odtis debla.
Polni vtisov in novega znanja smo se vrnili nazaj v šolo.
ZMAJČKOVE DOGODIVŠČINE
POLETJE
Anita Pucelj, 3.b
Ivona Špiler, 4.b
Za devetimi gorami in devetimi vodami je živel zmaj Tolovaj. Bil je grozen in nikogar ni bil vesel. Ko pa je nekega dne zašel globoko v gozd in se izgubil, je našel veliko votlino. Iz nje je prišla zmajevka. Bila je najlepša zmajevka, kar jih je naš zmaj videl. Živela sta skupaj in kmalu so se jima pridružili trije majhni zmajčki Tolovajčki. Bili so zelo radovedni. Vsak dan so odšli na potep in kaj ušpičili. Nekega lepega dne so odšli do jezera. Videli so račke, ki plavajo. To so si zaželeli tudi oni. Ker pa vemo, da zmajčki ne znajo plavati, so se začeli utapljati. Takrat pa sta mimo jezera prišla njuna mama in oče in videla kaj počnejo Tolovajčki. Hitro sta jih potegnila na suho in jim povedala, da zmajčki pač ne plavajo tako, kot to počnejo račke. Račke pa ne bruhajo ognja, kot to počnejo zmajčki. Vsi srečni so odšli domov in živeli še dolgo do konca svojih dni.
Komaj čakam,
da pride poletje,
da mamici naberem cvetje.
Ko pa cvetje bom nabrala,
Mamica na sladoled me bo peljala.
Ko poletje bo minilo, po njem se mi bo spet stožilo.
Jaz najrajš imam poletje, ker imamo fino gretje.
VEVERICA BINCA PRAZNUJE ROJSTNI DAN
Danes imam rojstni dan. Povabila bom ježa, volka in medveda. V gozdu bom nabrala lešnike, kostanje, želode in druge plodove. Naredila bom lešnikovo torto.
Najprej je prišel jež. Prinesel mi je slastno hruško in tri želode. Nato je prišel volk in me razveselil z polno košaro orehov. Zadnji pa je prišel medo. Prinesel mi je žir in jagode. Imeli smo se lepo in bili smo vsi veseli. Ko je sonce zašlo, smo si segli v roke in se poslovili. Odšla sem spat, vendar nisem mogla zaspati.
Nataša Ovsenek, 2.a
Jaz sem veverica Binca. Danes praznujem rojstni dan. Zabavo bom naredila pod velikim hrastom. Nabrala sem žir, želod, lešnike za dobro lešnikovo torto. Okrasila sem jo z želodom in žirom. Na zabavo sem povabila ježa. Za darilo sem dobila hruško. Skupaj sva pojedli torto. Zabava se je končala, ko je iz bukve in leske priletelo veliko listja.
Žiga Longar, 2.a
TRAVA, KI NE RASTE
Jaša Veselinovič, 3.b
Nekoč je živel kralj, ki je imel velik grad. Nekega dne se je z gore usulo obilo skal, ki so vas porušile, grad pa je ostal cel, saj je bil iz zlata. Služabniki iz gradu so pridno odstranjevali kamenje, zato kmalu okoli gradu ni bilo niti kamenčka več. Kralj seje zato odločil, da bo iz sosednjih dežel pripeljal zemljo. Palčki, ki so kopali zemljo, so ga ubogali in je veliko nakopali. Služabniki so posejali travo.
Kraljica si je vedno želela otroka in želja se ji je izpolnila. Svoji prvorojenki je dala ime Sreči. Čez 16 let je iz zemlje pokukala prva travica. Kralj, je vse služabnike pobil, ker je šele po šestnajstem letu zrasla travica. Ko je hudobna čarovnica to izvedela, ga je začarala v lonec. V kuhinji so ta lonec močno premetavali. Ko je minilo leto, je čarovnica vprašala:"Si se že kaj poboljšal?'1 Kralj je rekel, da se je in čarovnica ga je odčarala. Od takrat je kralj lepo skrbel za služabnike in živeli so srečno do konca svojih dni.
IZLET
Maja Bajd, 4.b
Narisala sem novoletno čestitko in zanjo dobila nagrado, izlet v neznano. Dan smo preživeli na ranču Kaja in Grom. Odpeljali smo se izpred hotela Creina v Kranju. Med potjo na ranč smo reševali razne kvize. Ob desetih smo prispeli na cilj. Tam smo videli psa in dvanajst konj. Vodila sta nas Darja in gospodar. Najprej smo se pogovorili, potem pa smo se lahko zabavali s konji in psom. Gospodar nam je povedal, kje in kako bomo jahali. Vsak izmed nas je naredil dva kroga in pol. Po končanem jahanju je sledilo kosilo. Po kosilu smo šli v jamo, kjer živijo palčki. V jamo je šla najprej Darja in za njo še nekaj otrok. Kmalu sem na vrsto prišla tudi jaz. Videli smo palčka, ki mu je ime Smeško. Velik je bil približni deset centimetrov. Po končanem ogledu jame smo začeli delati hiške in vrtove za palčke. Potem smo odšli spet na ranč. Tam smo se še malo poigrali, potem pa smo se zahvalili gospodu in dobre volje odšli na avtobus. Med vožnjo domov sem bila izžrebana. Dobila sem knjigo o dinozavrih. Ob pol sedmih smo prispeli nazaj v Kranj, kjer me je že čakala mamica. Izlet je bil nepozaben in čudovit.
MIKA ME
Mika me, da bi odšla na Mars. Tam bi spoznala Marsovce in Marsovke. Če bi mi starši dovolili, bi tam za vedno ostala. Zanima me tudi, kakšne predmete uporabljajo Marsovci. Rada bi izvedela, ali Marsovci res obstajajo. Ko bi to izvedela, bi povedala vsem ljudem. Postala bi slavna in bogata.
Anita Rotar, 4.a
Mika me,
da bi z raketo odšel na Mars.
Mika me,
da bi s kolesom odšel na morje.
Mika me, da bi pojedel celo torto. Mika me, da bi dobil nov računalnik. Mika me, da bi se enkrat v življenju peljal s formulo.
Klemen Hasjan, 4.a
OBISK CESKE
Aleksandra Valjavec, 4.b
S FS Karavanke sem se udeležila mednarodnega srečanja otroških folklornih skupin. Srečanje je potekalo v češkem mestu Nymburk. Tam smo bili je od enajstega do petnajstega oktobra 2001.
V četrtek zjutraj smo se odpeljali izpred avtobusne postaje Tržič. Pot nas je vodila do Karavank, prek Avstrije in Dunaja do Češke. Nastanili smo se v hotelu s tremi zvezdicami. V petek zjutraj smo pozajtrkovali, nato smo imeli vaje. Po kosilu smo se oblekli v noše in odšli nastopat. Potem smo se preoblekli in odšli na večerjo. Zvečer smo imeli še en nastop. Dan je bil zelo naporen. Sobota pa je bila še bolj, saj smo imeli kar štiri predstave. V nedeljo zjutraj smo odšli na ogled glavnega mesta Češke, Prage. Peljali smo se s podzemno železnico. Tam smo si kupili spominke. V ponedeljek zjutraj po zajtrku smo se odpravili proti domu. Pot nas je vodila prek Avstrije do Ljubelja ter do rodnega Tržiča. Domov smo prišli v večernih urah. Pričakali so nas starši. Razveselili smo jih s Češko pesmico.
Na Češkem smo se imeli zelo lepo, bilo pa je tudi naporno. Upam, da se bom še kdaj udeležila podobnega srečanja.
MESECI
Nastja Štrimf, 4.b
PALČICI IN KRALJIČNA
Januarje mesec mraza. Februarja se že Pust smeji. Marca trobentice cveto,
Aprila dež že gre.
Maja se imamo radi,
Junija toplo je že,
Julija na morje gremo,
Avgusta praviš, da šola bo.
September pride nepričakovan, Oktobera je že vince sladko, November svečko kupit hitim, Decembra se že veselim,
Samo še po sani hitim.
INTERESNA
DEJAVNOST
Marko Tavželj, 3.b
Živel je kralj, ki je imel zelo lepo hčerko z dolgimi Ä " ~ ■ lasmi. Zelo blizu mL	kraljičinega gradu
pa je živela stara ter umazana čarovnica. Ker je bila deklici nevoščljiva zaradi njene lepote, jo je nekega dne ugrabila, da bi jo začarala v grdo, revno deklico. Odpeljala jo je globoko v gozd v razmajano hišo. V čarovniški sobi je izdelovala tekočino, s katero bi deklico spremenila. Vendar tekočina nikoli ni bila prava, zato je bila čarovnica vsak dan bolj jezna.
Maja Bajd, 4.a
Moja najljubša interesna dejavnost je gimnastika. Sem začetnica. Uči nas učiteljica Mateja Dolžan. Trening imamo dvakrat na teden in traja uro in pol. Plodim v drugo skupino, ker že veliko znam. Pri gimnastiki se najprej dobro ogrejemo, pripravimo orodja. Potem nas učiteljica razvrsti v skupino in začnemo telovaditi. Na parterju delamo prevale, premet v stran, most naprej in nazaj. Na kozi skačemo raznožko in skrčko. Skrinjo uporabljamo za salte. Ženska bradlja je namenjeno akrobacijam . Na njej delamo razne skoke, vzmike. Na koncu moramo za seboj tudi pospraviti. Ko pospravimo vas orodja, nam Mateja pove, kaj smo naredili narobe. Nato se ohladimo. Potem gremo v garderobo, se preoblečemo in odidemo domov.
Kralj je obljubil bogastvo tistemu, ki mu bo pripeljal kraljično. Najprej jo je šel iskat velikan, ki ga je čarovnica zelo hitro slišala, saj se je po njegovi hoji tresla vsa zemlja. Začarala ga je v debelo bučo. Nato je šel reševat kraljično deveteroglavi zmaj. Tudi njega je zaradi ognja, ki ga je bruhal, še pravi čas spremenila v plišastega zmajčka. Za novico pa so izvedeli tudi palčki, ki so živeli v gozdu. Zmenili so se, da bodo kraljično rešili. Ker so bili majhni in tihi, jih čarovnica ni opazila.Odprli so vrata sobe, v kateri je bila zaprta kraljična. Čarovnici so naskrivaj v juho nalili tekočino iz stekleničke, na kateri je pisalo POSTAL BOŠ KAMEN. V tistem trenutku se je čarovnica res spremenila v kamen in ni bila več nevarna. Palčki so kraljični pokazali pot do doma. Bogastvo, ki jim ga je dal kralj, so razdelili ravnim otrokom.
PREMAGANA
ČAROVNICA
Matic Snedic, 3.b
Nekoč so živele vile in škratje. Imeli so zelo lepo dvorano. Okrašena je bila z zlatom in srebrom. Nekega dne se je zgodilo, da je ena od vil zbolela tako hudo, da so vsi na dvoru mislili, da bo pravkar umrla. Če bi umrla, bi bili vsi v gradu žalostni, grad pa bi postal osamljen in dolgočasen. Toda vila se je pozdravila. Vsi so vzklikali in peli takole:
"Glavna vila dežele je spet stopila na dvor in srečno jedla in pila."
Samo hudobna čarovnica se z ozdravitvijo ni strinjala in to zato, ker je ona povzročila vilino bolezen, saj ji je zlila strup v pijačo. Imela je tudi zmaja z dvanajstimi glavami, šestimi krili in električnim repom. Čarovnica je obljubila, da bo zmaja poslala na dvor zato, da bi jim uničil vse, kar imajo in da bi ona postala najbogatejša na svetu. To je nekega dne uresničila in zmaj je prišel na grad ter poskušal ugrabiti nekaj škratov. Ti so se močno branili, ranili zmaja, ki seje poražen vrnil k čarovnici. Od tega dne dalje so se morali škratje in vile vsak dan boriti s čarovnico, saj jim je kar naprej pošiljala zveri. Med njimi so bile tudi velikanske miši, ki so pa jih škratje in vile tudi uspešno premagali.
Nekega dne seje kralju in kraljici rodila najlepša vila. Vsem škratom je bilo naročeno, da jo morajo še posebej paziti pred čarovnico. Vse to je čarovnica slišala. S pomočjo črnega vrana je v dvorni vodnjak vsula uspavalo in vsi dvorjani so zaspali. Ko je poskušala odpeljati najlepšo vilo, je uspavalo popustilo, dvorjani so se zbudili in čarovnica je začela bežati. Med tekom se je spotaknila ob vejo in padla globoko v prepad.
Kralj, kraljica, škratje, vile in seveda najlepša vila so tako srečno in mirno živeli do konca svojih dni.
NOGOMETAŠ
TORBA ME JE NESLA V ŠOLO
Anita Rotar, 4.a
Nogometaš biti je težko,
Ojla, pa še kako!
Garaš vse dneve in noči,
Od napora že pokajo ti kosti. Mi smo dobri - kar tabol,
Ena noga, pa že gol.
To naredimo, še enga spimo, Pa na Brnik pohitimo.
Čing čang či -To Katanec se uči.
Vsi s slovarjem že hitijo,
Da japonsko se naučijo.
Čing čang či -To ponavljajo že skoraj vsi.
Zvečer, ko sem odšla spat, je bilo vse v najlepšem redu. Ponoči se mi je sanjalo, da sem prišla v narobe svet.
Zjutraj sem se umila in oblekla. Ko sem si nadela torbo na ramena, me je pograbila in nesla v šolo. Ko sem se bližala šoli, se je začel narobe svet. Tam sem videla avto, ki vozi učiteljico. Potem sem odšla v razred. Tam so učenci učili učiteljice in učitelja. Vsak odmor sta se učitelja tepla, učiteljice pa so skakale elastiko. Zadnjo uro so učenci napisali, kaj imajo za nalogo. Po končanem pouku so odšli v zbornico. Tam so se domenili, da bodo učiteljice in učitelj pisali matematiko. Ko sem odšla domov, me je torba zapet nesla nazaj.
Zjutraj, ko dem se zbudila, je bilo spet vse v najlepšem redu. Torba se ni ganila in tudi v šoli je bilo tako, kot je prav.
MOJ NAJLJUBŠI ŠPORT
JEŽEK
Matic Kozinc, 4.b
Maruša Žlindra, 4.b
Športno plezanje obiskujem že četrto leto. Za plezanje potrebujemo: plezalni pas, plezalne čevlje-plezalke, karabin, osmico, magnezij in vrečko za magnezij. Vrvi prinesejo trenerji ali pa so že v telovadnici. Trenirajo me Zoran, Lenča, Saša in Aleš. Plezamo trikrat na teden po eno uro in pol. Ko je čas za trening, se zberemo v telovadnici. Najprej tečemo, potem si raztegujemo mišice in jih s tem ogrejemo. Imamo trening moči in trening vzdržljivosti. Pri treningu moči plezamo kratke in težke smeri, tako da s tem pridobivamo moč. Pri treningu vzdržljivosti pa plezamo dolge in lahke smeri in s tem povečujemo vzdržljivost. Leta 2001 sem začel tudi tekmovati. Bil sem že na več tekmah po vsej Slovenji. Najbolje sem se odrezal v Kranju, ko sem bil 15. Poleti plezamo večkrat v naravnih stenah. Tako plezanje mi je ljubše kot na umetni steni. Najbolj všeč mi je naravno plezališče v Bohinju za hotelom Bellevae. Plezanje me veseli, zato bom še dolgo plezal.
TRENING IN TEKME
Gregor Triller, 8.b
Spomnim se dneva, ko sem začel trenirati karate. Ko sem prišel na trening, nisem poznal še nikogar razen sošolca Tomaža in zato sem bil ves čas ob njem. Čez nekaj mesecev so prišli še prijatelji iz OŠ Bistrica: moj bratranec Matic Oman, Aleš Mandič, moj sošolec Jure in njegov brat Nejc Vertelj pa tudi Denis Osredkar. Nato smo se začeli spoznavati še z otroki, ki so trenirali in v nekaj dneh smo bili že prijatelji. Vsi
MOJ ROJSTNI DAN
Maja Oblak, 2.a
Nekega dne sem se spomnila, da imam rojstni dan. Najprej sem razdelila vabila. Odšla sem v gozd. Tam sem nabrala gozdne plodove. Minil je dan. Veverica je hitro pripravila orehovo torto. Pripravila sem tudi orehove, kostanjeve in žirove piškote. Tedaj je pozvonilo pri vratih. Prišli so moji prijatelji. Zajček Sivko mi je prinesel polno košarico mojih najljubših gob. Zelo sem bila vesela, saj je bil to moj najljubši dan.
smo se zelo trudili in v šestih letih že marsikaj dosegli. Jaz in Aleš imava že rjavi pas z eno črno črtico, moj bratranec Matic ter Jure modri pas, Nejc in Denis belega. Vsi smo že tekmovali. Jaz sem dosegel eno tretje mesto, dve drugi mesti ter dve prvi mesti. Na zadnji tekmi smo se tudi zelo dobro odrezali, saj smo zasedli dve prvi mesti in eno četrto. Vsi radi treniramo, saj nam karate lepo vzbuja samozaupanje, samozavest in nam je v veselje ter užitek. Zelo pa smo zadovoljni s trenerjem, saj je iz nas naredil, kar smo in nam pokazal, kar znamo.
TL lf~



/




\

' *4/ /
Ko jež vstane, si najprej pretegne bodice, potem pa gre k reki med perice.
Tam se umije, skrtači in počeše na prečko vesel, da se je nov dan začel.
V gozdu se naje borovnic in robid, potem pa se odpravi k potočku spet pit.
Začela se je temna noč
in ježek si je rekel lahko noč.
RDEČA KAPICA MALO DRUGAČE
Tina Rozman, 3.b
Nekega dne je mamica rekla Rdeči kapici:"Nesi, prosim, babici potico in vino, ker je bolna".
Rdeča kapica je vzela mobitel in košarico ter odšla. Hodila je po gozdu in občudovala rože, ki so rasle ob poti in kar naenkrat se je pred njo pojavil volk na svojem novem skuterju.
Vprašal jo je, kam je namenjena in povedala mu je, da gre k babici. Volk je takoj oddirjal. Rdeča kapica je vedela, kam je namenjen. Zato je takoj poklicala babico, naj se pripravi, da prihaja volk. Babica je vzela ponev in ko je prišel volk, ga je udarila po glavi, da je zbežal. Rdeča kapica je tako srečno prišla do babice, volk pa se je moral zadovoljiti samo s čipsom, čokolado in coca colo.
INTERNET
PROJEKTI NA INTERNETU V ŠOLSKEM LETU 2001/2002
Dina Pintarič
Dandanes si življenje težko predstavljamo brez sodobne tehnologije: TV, radia, računalnika, mobilnega telefona, v zadnjem času pa še posebej interneta. To dejstvo potrjuje tudi množična udeležbo zanimanje za računalniški krožek. Zanimanje učencev je močno usmerjeno v internet - globalni splet in njegove neskončne možnosti, ki nam jih ponuja. Prav zaradi tega se bomo v letošnjem šolskem letu vključili v različne projekte, ki potekajo na inetr-netu z učenci od 3. do 8. razreda. Vplivi sodelovanja v on-line projektih na delo v šoli s kaže:
-	v učinkih pri učencih:
-	širjenje obzorij in spoznavanje drugih okolij
-	večja motivacija za branje in pisanje
-	večja kvaliteta izdelkov
-	učenje postane bolj smiselno
-	povečana želja za novimi spoznanji
-	spoznavanje novih medijev in načinov komunikacije
-	boljše sodelovanje z učitelji
-	v učinkih pri učiteljih:
-	razvoj timskega dela
-	razvoj projektnega dela
-	stik z novo tehnologijo
-	sprememba odnosa učenec - učitelj
-	drugo:
-	vključevanje staršev in okolja
-	povečanje izkoriščenosti strojne in programske opreme na šoli
Tokrat vam predstavljam projekte namenjene razredni stopnji:
BEREMO Z MEDVEDKOM
V projekt smo se vključili z 3.a, 3.b, 4.a in 3.razredom podružnične šole Kovor. Razred kupi medvedka, predstavi učence in šolo in pošlje medvedka razredu - partnerju (v našem primeru OŠ Grm Novo mesto in OŠ France Prešeren Kranj, OŠ Sečovlje). Tam se
______Stezice________________
medved vključi v dogajanje na temo projekta. Vsak učenec naj bi prebral vsaj dve knjigi in ju analiziral s pomočjo medvedka (opisal svoja občutja pri branju, dogajanje v knjigi, ilustriral dogajanja, na čim zanimivejši način predstavil vsebino). Ob pomoči medvedka pišejo dnevnik, ki ga ob koncu skupaj z medvedkom pošljejo nazaj na matično šolo. Projekt je močna motivacija učencev za branje.
SLIKE BINE, POLDEK IN TOMI v razredu
MOJA NAJUUBŠA IGRAČA / MY FAVOURITE TOY
Je mednarodni projekt namenjen učencem, ki se učijo angleškega jezika na razredni stopnji. Učenci v projekt vključijo svoje najljubše igrače, jih rišejo in izdelujejo. Projekt bomo izvajali v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati, končni izdelki učencev, bodo spremljani in predstavljeni na šolski spletni strani. V projekt smo se vključili z 3.b in 4.b razredom.
PROMET
Je slovenski projekt, nastal na OŠ Solkan, z moderatorko Viljenko Šavli. V projekt sem vključila 4.c razred in učiteljico Mirjano Kravcar, s katero bova izvedli projekt, s katerim želiva na drugačen način in s sodelovanjem učencev iz različnih okolij spoznati in predstaviti prometne povezave in načine potovanja, ki so značilni za Slovenijo. Poiskali smo si partnerja, ki želi z nami sodelovati, to je OŠ Most
na Soči. Naloga učencev je, da preko interneta poiščejo prometne povezave in načine potovanja do omenjenega partnerja, učenci se med seboj spoznavajo in dopisujejo preko klepetalnic, elektronske pošte, v maju ali juniju pa jih dejansko obiščemo s prometnimi povezavami in prevoznimi sredstvi,ki smo jih poiskali in definirali s pomočjo interneta.
Z učenci predmetne stopnje pa se vključujemo v projekte:
-	DOBRE VESTI Z NAŠE ŠOLE - 5. razredi
-	LEGENDE MOJEGA KRAJA - 6. razredi
-	BRIDGES - MOSTOVI (elektronski časopis) - 7. razredi
-THE IMAGE OF THE OTHER - zelo kvaliteten projekt, daljši in še iščemo partnerja - OŠ v Evropi. Projekt je namenjen učencem 7. in 8. razredov
Vsi projekti za predmetno stopnjo bodo podrobneje predstavljeni v naslednji številki Štezic.
REŠITEV- VdO'aA3
UVOD,
RAZMIŠLJANJE O PROJEKTU
Beti Bitežnik
Vsako šolsko leto na Podružnični šoli Kovor pripravimo dan odprtih vrat, kjer predstavimo projektno delo.
To leto smo raziskovali ZDRAVILNA ZELIŠČA. Ker zdravilna zelišča rastejo skozi vse leto, smo začeli z delom že zgodaj spomladi. Nabirali smo zelišča, jih sušili, pripravljali herbarij, izdelovali sirupe in raziskovali zdravilne učinke zelišč. Vse to smo skrbno uredili in ob tem so nastali plakati, likovni izdelki in knjižica z recepti.
NAMEN IN CILJ PROJEKTA
•	učenci spoznajo več vrst zdravilnih zelišč
•	spoznajo pomen zdravilnih zelišč
•	se naučijo uporabljati zdravilna zelišča pri različnih boleznih
■	spoznajo domača imena za zdravilna zelišča
■	naučijo se pravilnega nabiranja, sušenja in predelovanja zelišč
■	naučijo se pravilno pripraviti in sprešati zelišče za herbarij
■	poglabljajo si zavest o varstvu narave
URESNIČEVANJE ZAMISLI, NALOGE PROJEKTA
1.	RAZRED: - stavnica zdravilna zelišča,
■	zasadili zeliščni vrtiček
2.	RAZRED: - izdelovanje krem, tonika, mleka, sirupov
■	okraševanje škatlic za čaje
3.	RAZRED: - izdelovanje škatlic, knjižno kazalo in darilni listek iz prešanega cvetja
IZDAJA: Osnovna šola Bistrica,
Begunjska c. 2, 4290 TRŽIČ
Tel.: 04 597 17 60
Fax.: 04 597 17 70
E-mail: stezice@guest.arnes.si,
http://www2.arnes.si/~obistricakr
ODGOVORNA UREDNICA:
Dina Pintarič
LEKTORIRANJE: Vida Dežman SOUSTVARJALCI UČENKE IN UČENCI 7.razredov, ki obiskujejo računalniški krožek NASLOVNICA: Maja Bajd, 4.b OBLIKOVANJE: Maja TISK: Tiskarna Uzar NAKLADA: 200 izvodov Šolski časopis STEZICE izhaja štirikrat letno. Cena je 300 SIT.
■	zbiranje pregovorov, ugank
4.	RAZRED: - šivanje vrečk za čaje pisanje spisov in pesmic
LIKOVNI KROŽEK:
■	barvanje lončenih posodic
■	okraševanje steklenih posodic s suhim cvetjem in gel kristalom
VSI:
pisanje miselnih vzorcev
•	izdelovanje plakatov
•	herbarij
intervjuji s starejšimi občani
•	srečanje z zeliščarjem in ogled diapozitivov zdravilnih zelišč
•	ogled filmov Kekec nad samotnim breznom in Srečno Kekec sodelovanje pri pripravi programa za otvoritev razstave
■	zbiranje in sušenje zelišč
•	prešanje cvetja
•	zbiranje stekleničk, posodic, starih čajnikov in čajnih skodelic
•	zbiranje knjig, koledarjev, plakatov
■	zbiranje receptov in izdelava knjižice receptov za čaje, mazila, sirupe
Medja Pavšek, 3. Kovor
Poleti hodimo v planine in nabiramo zdravilne rastline. Poznamo šentjanževke, dobro misel, hribjo reso, srčno moč,materino dušico, bezeg. Doma na vrtu imamo meto in kamilice. Vse te rastline posušimo. Iz njih kuhamo zeliščne čaje. Za rane naberemo arniko, ki jo namočimo v žganje. Iz smrekovih vršičkov naredimo sirup. Pozimi mi mami skuha čaj. Vsi čaji lepo dišijo. Meni je najbolj všeč bezgov čaj.
Eva Srečnik, 3.Kovor
Lansko leto sem zbolela za trebušno gripo. Bilo mi je zelo slabo, saj sem neprenehoma bruhala. Imela sem tudi zelo visoko vročino. Zdravnica mi je rekla, da moram počivati in piti veliko tekočine. Ko sva z mamico prišli domov, je skuhala velik lonec rmanovega čaja za pomiritev želodca. Čaj sem morala piti po požirkih ves dan. Proti vročini sem dobila Lekadol.
Po štirih dneh sem bila zdrava in sem šla lahko v šolo.
Jan Pogačnik, 3.Kovor
Zjutraj sem se zbudil in bolelo me je grlo. Imel sem angino, brata Nika pa je bolel trebuh. Mami mi je skuhala čaj iz timijana in žajblja. Za brata pa je skuhala čaj iz vinske rutice. Ko sva popila čaj, je bilo bolje.
Jernej Debrnadi, 3. Kovor
S prijateljem sem igral košarko. Nenadoma sem padel na komolec. Prijatelj mi je ponudil trpotec. Stisnil sem ga in ga položil na rano. Naslednji dan je rano prikrila hrasta. Zahvalil sem se prijatelju in mu rekel, da bom tudi jaz drugič pomagal.
Sara Aljančič, 3. Kovor
Nisem veliko bolna, a kadar sem, vedno obiščem svojo zdravnico. Najpogosteje kašljam. Posluša mi srce, pogleda grlo in ušesa. Seveda tudi predpiše zdravila. Za kašelj mi pomaga slezov sirup. Veliko moram počivati. Mami mi kuha čaj. Ta je mešanica šipkovih cvetov, lipinih listov, poprove mete in plodov jerebike. Za vneto grlo je najboljši žajbelj, le okus mi ni všeč. Pri nas doma imamo veliko zdravilnih zelišč in jih tudi veliko uporabljamo.
Marcel Šemrov, 3. Kovor
Z mami sva šli nabirat zdravilne rastline.Nabirala sva jih na našem travniku. Nabrala sva meto, žajbel, ognjič, rman in trpotec. Ko sva prišla domov, sva jih dala sušit. Čez tri mesece smo delali sirupe, čaje in kreme. Najbolj mi je bil všeč rmanov čaj.
Nina Pernuš, 3. Kovor
Z mami sem šla na sprehod. Hodili sva nekaj časa in prišli do velikega travnika. Spomnila sem se, da moram nabrati zdravilne rastline. Začela sem jih nabirati, mami pa je šla med tem časom po vrečke. Nabrala sem rman, materino dušico, lapuh in regrat. Ko sva se vrnili domov, sem rastline lepo zložila med knjige, jih teden pustila, da so se posušile, nato pa sem naredila herbarij.
NOVOLETNE
VOŠČILNICE
Dina Pintarič
December je čas praznikov. Navada, da prijateljem, sorodnikom, vsem, ki jih imamo radi, voščimo za praznike, sega še v čase, ko ljudje o računalnikih in internetu še govorili niso. In če ti naši prijatelji, strici, tete, živijo daleč stran in jim zato ne moremo praznikov voščiti osebno, se jih spomnimo z novoletno voščilnico.
vprezeni jeleni, novoletna jelka, snežaki, zvezde, ognjemeti...
Komisija je imela težko delo, saj je bilo iz množice čudovitih izdelkov težko izbrati dvanajst najizvirnejših, najlepših voščilnic, ki jih objavljamo na šolski spletni strani:
I/
(p* S
r-
i I (

ll
i l	I

"Navada, da si ljudje voščijo pisno, je stara že skoraj sto štirideset let. Prva domovina novoletnih voščilnic naj bi bila stara Avstrija. Prve božične voščilnice so bile enostavno okrašene, kasneje so se na njih pojavili tudi angelčki, zvončki in prizori Jezusovega rojstva. Danes so na njih največkrat novoletna jelka pa dedek Mraz ali Božiček na saneh, v katere so vpreženi severni jeleni...
Na razglednicah bo-mo pogosto opazili tudi novoletne simbole za srečo. Ljudje v starih časih so verjeli, nekateri pa verjamejo še danes, da imajo ti simboli prav posebno moč in zato preganjajo zlo in prinašajo srečo. Ti simboli so: palčki, zvončki, konjske podkve, pikapo-lonice, prašički, dim-nikarji. Tako se nekateri še zdaj, ko srečajo dimnikarja, primejo za gumb."(Povzeto po knjigi Velika knjiga o praznikih avtorja Damjana J. Ovsca.)
V šoli smo izvedli natečaj za najlepšo računalniško novoletno voščilnico. Postavili smo jasna pravila natečaja, učenci pa so pridno ustvarjali v računalniški učilnici s pomočjo programskih orodij: Slikarja in Corel-a. Nastali so prekrasni izdelki, z različnimi motivi: Božički na saneh,
http://www2.arnes.si/čobistricakr/nat ecaj.html, zmagovalca pa bo določilo elektronsko glasovanje.
Avtorji dvanajstih najlepših računalniških novoletnih voščilnic so:
Špela Šerc, l.a; Anže Šlibar, 2.Kovor; Iris Uršič, 2.b; Matic Spedic, 3.b; Grega King, 3.a; Maruša Žlindra, 4.b; Katja Zupan, 4.Kovor; Maja Bajd, 4.b; Ožbej Lukane, 5.a; Vid Oman, 6.a; Matej Bajd, 8.c in Žiga Omejc njihove izdelke pa si lahko ogledate na zadnji strani Stezic.
Za vse tiste, ki pa niste ujeli natečajnega roka in vam primanjkuje časa, da bi izdelali svojo voščilnico, pa objavljamo nekaj elektronskih naslovov, preko katerih lahko pošljete
elektronsko voščilnico. Vse kar potrebujete je, da poznate naslov tistega, ki mu je voščilnica namenjena in ga pravilno vpišete v naslovnikovo polje, dodate spremno besedilo, izbirate pa lahko med določenimi možnostmi (npr. barva besedila, glasbene podlage, animirani filmi, nekateri servisi pa omogočajo, da sodelujete tudi pri oblikovanju voščilnic, tako, da lahko uporabite lastno domišljijo).
http://www.najdi.si/postcards/
http://www.siol.net/cestitke/
http://www.slowwwenia.com/voscil-
nice/default.asp
htt p ://www. s. a ven ija.com/vosci I-nice.asp/
http://www.greeting-cards.com/
http://www.e-cards.com
ll**	M-i
HEŽitev:	I^NO)t
4 1- T> M 5

KE$lTEV-.»rtnS
VXS30
A
„ 0 o
talmi
&
JTJLZ)
KESiteV:	23A3-»
A
2
o _o
p-
ß ^
<
z
h-
j)
2
ANKETA
S težk e
KAJ JE NAJLEPŠE DARILO NA SVETU?
prijateljstvo (Maruša, 4.b)
•	življenje (Žan, 3.b)
sreča in zdravje (Enes, Nejc, 4.c
•	to sta ati in mami (Anita, 2.b)
ročna ura zato, ker si jo močno želim (Jaro, 1 .a) da me imajo radi in da sem zdrav (Matic, 3.b) hišni ljubljenček (Matej, 4.b) mavrični komplet (Vanja, 3,b)
■	rolka (Rok, 1 .a)
darilo, ki ga dobim od mamice in očka (Anita, l.a)
■	da imam prijazne starše (Urška, 3.b)
■	skejt (Andrej, 4.b) ljubezen (Anzej, 3.b) lego kocke (Blaž 1 .a) moja družina (Tina, 3.b)
•	da si zdrav, vesel in imaš dobre prijatelje (Tjaša, 2.b) da se ne bi nihče kregal (Jaša, 3.b)
plišasta igrača ali lego gradniki (Rok, 2.b)
•	sreča, zdravje in dobre ocene (Uroš, 3.b)
KDO JE BOŽIČEK?
mož z rdečo kapo, ki otroke razveseljuje z darili (Anzej,
3.	b)
majhen škrat (Vanja, 3.b)
•	človek, ki nam prinaša darilo ob božiču (Pero, l.a)
■	star gospod, ki prinaša darila pridnim otrokom (Matej,
4.	b)
■	starejši moški, oblečen v rdeča oblačila, ki se vozi s sanmi (Kristina, 3.b)
dober mož, ki živi na severu in raznaša darila (Rok, 2,b)
•	je pravljično bitje (Katja, 3.b)
■	star, prijazen mož, ki osrečuje vse otroke (Nejka, 4.c)
•	eden izmed treh dobrih mož, ki nas obdarujejo (Tjaša, 2.b) darila pripelje Božiček s sanmi in jelenčki z Laponske
(Urška, 3.b)
KDO JE DEDEK MRAZ?
•	dedek Mraz prinaša darila za novo leto (Žan, 3.b) dobri človek (Anita, l.a)
mož s sivo kučmo in belo brado, ki v decembru razveseljuje otroke (Anzej, 3.b)
•	prijazen mož (Blaž, 1 .a)
■	v košu ima polno daril za otroke (Urška, 3,b) dedek Mraz ima čarobne sani (Rok, l.a) dedek Mraz prinaša sneg in veselje (Kirn, 3.b)
mož, ki ima dolgo sivo brado in v roki veliko palico, ki je na vrhu zavita kot polž (Matej, 4.b) je neki človek iz drugih krajev (Aljaž, 3.b)
■	star mož, ki ga imajo otroci radi (Lea, 4,c)
•	na hrbtu nosi koš poln daril (Kristina, 3.b)
ČE BI BIL-A DEDEK MRAZ BI ...
■ se zabavala, delala igrače, jih nosila v sani, da bi se lahko dedek Mraz odpeljal z darili (Maruša, 4.b)
•	vseeno bi delala in se pridno učila, otrokom, ki nimajo nič, bi podarila, kar bi si želeli (Katja, 3.b)
obdarila vse otroke na svetu. Prepovedala bi vojne (Anita, 2.b)
•	vsem otrokom na svetu izpolnila želje (Tina, 3.b)
•	vsem otrokom podaril srečo in zdravje (Pero, 1 .a)
imela kučmo, belo brado, s sanmi letela po zraku (Urša, 4.b)
•	obdarila vse otroku na svetu. V kraje, kjer je vojna, bi prinesla mir (Kristina, 3.b)
otrokom prinesla veliko zdrave hrane in tisto, kar bi si želeli (Maja, 4.b)
najprej obdarila vse revne otroke (Uroš, 3.b)
ČE BI ŽIVELA Z DEDKOM MRAZOM BI ...
■	bi se igrala (Blaž, 1 .a)
■	zmrznil (Aljaž, 3.b)
■	delal igrače, nesel bi jih lačnimi ljudem (Matic, 3.b) bil najsrečnejši otrok na svetu (Pero, 1 .a)
bila vesela (Vanja, 3.b)
■	poskrbela, da bi bil na celem svetu mir (Nena, 2.b)
•	skrbel za njegove jelene in škrate (Miha, 4.b)
■	imel polno daril (Erik, 3.b)
•	vsak dan pomagal škratom (Rok, 2.b) bi mu pomagal kot palčki (Jaro, l.a)
■	bi tudi jaz nosila darila, mir, zdravje in srečo po svetu (Eva, 2b)
KAJ JE SNEG?
•	je padavina, ki pade samo pozimi, to pa so bele snežinke (Pero, l.a)
•	je bela odeja (Žan, 3,b)
je zmrznjen dež (Jaro, 1 .a)
■	veliko belih snežink na kupu (Anita, 2.b)
■	čaroben, bel prah, ki je mrzel in mehak (Nejka, 4.c)
■	je bele barve in za zabavo (Urška, 3.b)
■	padavina v obliki majhnih zmrznjenih kristalov (Tjaša, 2.b)
■	je znak zime (Rok, 1 .a)
■	je sladoled (Andrej, 4.c)
■	darilo zime, da se otroci igramo (Blaž, l.a)
•	je pozimi plast nad travo (Maja, 4.b)
■	je z eno besedo veselje (Kirn, 3.b)
•	kristali vode (Miha, 4.b)
•	snežinke (Anita, 1 .a)
oznanja zimo, je bel Petra, Mateja, 4.c)
■	je voda in mraz (Nena, 2.b)
■	najlepši del zime (Anže, 4.b) zmrznjen dež (Rok, 2.b)
bela preproga, ki pride skoraj vsako zimo (Tilen, 4.c)
Oče pove sinu Janezku: 'Kupil sem ti sestrico.'
Janezek pa nazaj: 'Saj, za moje kolo pa ni bilo denarja.'
Pri Janezku v šoli so se učili sklanjatve.
Drugi dan ga učiteljica vpraša: 'Kako se sklanja dedek' Janezek. Brez kozmodiska zelo težko.'
Janezek vpraša dedka: 'Kateri šport je najbolj varen' Dedek: 'aah.'
Janezek: In katera je najbolj nevarna poškodba pri šahu?'
Dedek: 'Izpad čeljusti, zaradi zehanja.'
Tone je rekel, da je njegov pes zelo len, saj drugi psi prinesejo gospodarju vrvico za sprehod, njegov pa kar ključe od avtomobila.
Podnevi laja, ponoči plava. Kaj je to?
(azetorp aničšat)
- ♦ ♦ *							5	ttELo CEoLči &löOrJ	he sr« ma K/tZ02£/i [WAN o /?0 i(AO )	TEUVkIJI CA S	VIL	y° ^002'!
•• /pjčč						i		1				
					mL ^ fjj	AnjTIČaJO me 2adrA						EMALa gamo - GLASMIZA
S«; ii.--'	MSk,	a						MESTO V RJ> Momo I f IU>Z »Rio ftUHoMAMJE						
X	ueV iz üiiJcpu^r	«BiPAiec	ba&ME^/ Hdoso	Tojc, ETUI		\i ^ i iy-\		bt^d^BUCA 6 ho TA Fosfoß.	4			
DrbELA PAU CA				ZAZkJAVA 5 PUbTI					MAŠA "TUiA ČRioA			ZMijzA\jr
Pas. pcli KlMOrJU				vojaška STORMA-				USPEŠnIo MOv/o leto !	MIItliArjri LCTM-SVI TdeVoz^JlL KA LIJ			
PcyxAisr ZVPArJjlc				tlSATfLj. PEdoci				TiDČVLA				
CWESIÜOA TOAÖA-				Niiiceuj			U-HiAMjčo SEVTAv/IL A- • K- .	Z A DkJ J ( f HlfelČA^TT i>et_ Gt^LELaJ /	To&jetje ArJA AlOGLeŠiZo			
iVoilCA				ČAtiEŽ T^haz" dEMl j			HMöfATlw AJGLe					Teo ŠTOR. \J 2A POKU
LEA CE(2.4£			aipe.iioc S^rsJCA.				G-IAv/nJI Stev^jiva			1 PSE A deruiM.. AU-Haija	ŽIEPLO reu>\jAiec Hi to	
			nJUIALnIICA,				\/A5iCervJ tc±)t tu>tet>f£					
JOb		n1E«IE«A ŽtMUZA 't-i-A «iro Uß-ev/o										
TiCudA t(U CETiliKJO				l- IME					lld»HOLd)V B>C-Ar			
ÖS. K			OMCT. DAß.( NAVDIH iRlbU					Ae> &Mi/ lee&ec	V2Dtvt\iU_ G£.v &0&4.P OrJiVSis^ (tu E v A-			
Ce.z.A										Ac-timU Ampep-		
OREL V GedM. HTolögij 1 ^							PAPEŽev/a ' ZlZOrJA						=
Ime in priimek:_______________
razred:_______________________
naslov:_______________________
GESLO NAGRADNE KRIŽANKE:
1.	nagrada: URA SWATCH
2.	nagrada: praktična nagrada
3.	nagrada: praktična nagrada
suucitcha
Pravilno izpolnjen kupon izrežite in oddajte do 11. januarja 2002 v skrinjico
za pritožbe in pohvale. (Pod stopniščem na predmetni stopnji). Žrebanje bo 14. januarja 2002.
Osmošolci pošljite svoje rešitve na naslov: OS BISTRICA (za križanko), Begunjska c 2, 4290 TRŽIČ.

Srečno Novo Leto
*2.0 O2