Jubilejna ponudba! ž ,9.990 pro_c:e»e»tJ^g^U; | ^ EUR j 1—M, 2 \ je zgornjevipavski časnik ' _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Ajdovščina • februar 2009 • številka 75 • 8000 izvodov • cena 0,00 € Hi Balance praznoverij Med bombardiranjem z globalnimi spremembami se je precej težko osredotočiti na prelomnice v osebnem življenju: Pa vendar me sredi zagovora svoje plati kovanca prešine, da na nasprotni strani zrem v popolno temo. Četudi 'izven ringa' dobro vem, da ima svetle odtenke, bi še ena grda misel izbrisala poslednji mik z ljubega obličja. Ko nam včasih trenutne okoliščine zameglijo presojo, je dobrodošlo zavedanje o iskanju dobrega v drugem. Tudi zato, ker mislim dajemo moč; če 'izdlakocepimo' slabosti, te pač 'oslonijo' naše zavedanje in ostanemo sami z mušjimi kakci. Ko vso energijo usmerimo v argumentiranje svojih stališč, izgubimo ravnotežje. Po podobnem scenariju bivanjske odnose poosebljamo v simbolih (ljubezni, enakopravnosti in materinstva), da v spominu ostane vsaj vonj nekdanjih idealov. Z rožnatim potrošništvom smo si oprali roke, da preostale dni v letu lahko 'križamo'. Pa nam prave mere manjka tudi na mikro (občinskem) platoju. Ko pozdravne besede hudomušno nagovarjajo mladež k zdravi rekreaciji in večji rodnosti, se želeni potomci kot posamezniki s potrebami govorcem rišejo že polnoletni in hvaležni študentje tehničnih ved, ki nočejo okusiti študentskega življenja izven rodne Ajdovščine; Kje so pustili otroštvo in humano nrav? In ko investicije utemeljujejo z visoko izobraženim kadrom, ki bo v dolini polnil rastoča profitna naselja, ter pozabljajo na hitro cesto dnevnih migrantov in dejstvo, daje najboljših sosedov polna vsaka vas; Komu pravzaprav postiljajo? Seveda ni težko razumeti, da je močno gospodarstvo osnova delovnih mest ter naklonjenost tehnologiji vaba dobičkonosnim podjetnikom in doktorjem znanosti. A ... sama to nisem. Sem pa vipavske burje hči, z obilo ljubezni do doline in njenih ljudi. Vendar grem poti življenja tkat v ne-univerzitetno občino, ki še čaka celostne popotresne obnove, a bo čez dve leti le ponudila dva stanovanjska bloka mladim družinam. Bo v Ajdovščini potrebno 'zlobirati' novega častnega občana, da bi del 'instant' stanovanj namenili tistim, ki morda niso kreditno (ali dedno) sposobni? Ali morda postaviti komu 'pred-humno' spomenik, da pridobimo koncesijo za kaj podobnega? Morda je res v teh časih zlata naložba investicijska naravnanost in pogum zanjo. Pa vendar, od kje pogum mladi družini s kreditom za avto in novozgrajeno hišo; materi dveh otrok, ki je v službi dobršen del dne, tudi za to, ker oče že četrti mesec ni dobil plače? Ali samohranilki, ki je (tudi) zaradi finančnih dolgov zapustila svoje dete? Zagotovo pa drži, da občestva ne navdihuje zgolj prostor zbiranja intelektualnega dolgočasja (ne cerkev ne kulturni dom), temveč predvsem misel na svetlo prihodnost: sit želodec, tople noge in lastno streho. Navsezadnje, dragi bralci; kot Valentin ne oživi korenin usahle ljubezni tudi Matija ne razbije ledu naših src. Potencialni delodajalci tako 'gospe po 30 -tem' tudi 8. marca vprašajo 'po otrocih' in matere tudi po 25. sušcu v veliki meri ostajajo same z rastočimi kupi perila in posode. Pa vendar, kaj smo že storili, da 'po novem boljše bo'? Bodite dobro, s seboj in drugimi. Pa prijeten post, mučenci.... Lara Samec počitnice razposajeno pustovanje napovedujeta resno delo v vinogradih. In če se po jutru dan pozna • •• dogodki Obrezovanje na Glavnem trgu Vipava, 13. februarja 2009 - Lansko pomlad so na Glavnem trgu v Vipavi, na pobudo takratne kraljice vina zelen Mojce Ferjančič, posadili mladike treh avtohtonih vipavskih sort; zelena, pinele in klarnice. Trte, posajene v središču Vipave, simbolno ponazarjajo ponos vipavske; vrste trt in vina, ki so značilne le za ta konec Slovenije. rT''rte so lepo pognale, zato je letos, tik pred JL začetkom pomladi, čas tudi za prvo obrezovanje. Čast prvega slavnostnega reza je doletela kmetijskega ministra dr. Milana Pogačnika in župana Ivana Princesa, toda pod budnim očesom Franca Potočnika iz Orehovice, staroste vzgoje zelena na Vipavskem, kjer je danes posajenih že 60 hektarjev zelena, 50 hektarjev pinele in tri hektarje klarnice Na prireditvi, ki je potekala pod pokroviteljstvom občine in v organizaciji Konzorcija vina zelen, v sodelovanju s Centrom za razvoj podeželja in turizma Vipava, je minister za kmetijstvo poudaril, da je zelo pomembno negovati Naj Italija prizna Ajdovščina, 6. februarja 2009 - Civilna iniciativa za Primorsko je januarja v Kopru sklicala izredno okroglo mizo, na kateri so razpravljali o zahtevi javne moralne obsodbe zločinov državljanov Italije v letih 1920 - 1945 na etničnem in državnem ozemlju Slovencev. T TCivilni iniciativi poudarjajo, da mora od- V govornost za dogodke sprejeti najvišji državni organ republike Italije, ki mora republiko Slovenijo tudi zaprositi za odpuščanje za vse strojene zločine nad Slovenkami in Slovenci v omenjenem obdobju. O razpravi in zahtevah iz okrogle mize so poročali na tiskovni konferenci, ki jo je Civilna iniciativa pripravila 6. februarja, tik pred 10. febru- k o m p a [(l»080 24 42 j BREZPLAČNA TELEFONSKA POMOČ Kompa je podjetje, ki ponuja računalniško pomoč na vašem domu ali v vašem podjetju. Ponujamo širok razpon storitev, visoko kakovost naših uslug pa zagotavljamo z nenehnim izobraževanjem in prilagajanjem potrebam naših uporabnikov. Ker za manjše težave obisk serviserja na domu ni potreben, smo za vas odprli brezplačno telefonsko pomoč, na kateri se bomo potrudili za rešitev vašega problema. Pokličite nas na številko 080 24 42 in zagotovo vam bomo lahko pomagali! Nov laboratorij v Ajdo V’ vsemi V mesecu januarju se je dosedanji raziskovalni enoti Univerze v Novi Gorici, deluje v okviru štirih laboratorijev, treh centrov in enega instituta, v Ajdovščini pri družil nov laboratorij za raziskave materialov. slovensko avtohtono trto ter tudi sicer skrbeti za vinogradništvo, kot eno od pomembnejših panog. Minister Pogačnik je od nekdanja kraljice vina zelen Mojce Ferjančič prejel v dar sadiko zelena, nad katero je bil vidno navdušen. Spomladanske rezi enoletnic seje udeležilo kar nekaj strokovnjakov s področja vzgoje trt in ostalih obiskovalcev, udeležili pa sta se je tudi vinska kraljica Slovenije Karolina Kobal in kraljica sorte zelen Janja Curk. Obe sta toplo pozdravili in pohvalili idejo posaditve avtohtonih trt. Da so Vipavci lahko upravičeno ponosni na dolgo in bogato vinarsko tradicijo, pa je dejal še župan Princes. Trte, lepo oskrbljene, v samem centru vinorodnega okoliša Vipavske torej ponosno pričajo o globoki zavesti in spoštovanju tradicije vinogradništva, še posebej pri gojenju avtohtonih sort in pridelavi vina iz njih. Slavnostno obrezovanje so obiskali tudi Rimljani iz Kulturno izobraževalnega društva Teodozij iz Vrhpolja. Prav v rimskih časih je namreč vinogradništvo pri nas doživljalo pravi razcvet. Pričali so o takratnem času, pridelavi vina in vinski kulturi, povabili pa so tudi na velik igrani spektakel na prostem. Teodozijevci namreč za letošnji junij napovedujejo gledališko igro »394«, ki se osredotoča na predvečer velike bitke, ko Teodozij še ni odločen za napad, saj ni prepričan v zmago. Za nasvet se obrne k svojim vojskovodjem, pa k stari ženici, kije v boju izgubila sina, in celo k zaporniku. Življenjske zgodbe 'navadnih' ljudi se Teodozija dotaknejo in mu olajšajo odločitev, ki se bo naslednji dan spremenila v eno najpomembnejših bitk na slovenskem ozemlju sploh. V spektaklu naj bi nastopilo kar sto igralcev. Polona Krušeč Todja laboratorija prof. dr. Matjaž Valant s V svojo ekipo v posodobljenem in povečanem laboratoriju v Ajdovščini že nadaljuje uspešno raziskovalno delo na področju elektronskih in okoljskih materialov, denimo projekt s področja multiferoikov in magnetnoelektričnih tankih filmov, ki so osnova za novo generacijo elektronskih sistemov s področja informatike, senzorjev, telekomunikacije, medicine, transporta .... Aktivnosti laboratorija obsegajo tudi intenzivne raziskave elektrokaloričnih materialov. Raziskovalci s teoretičnega kot tudi z eksperimentalnega vidika razvijajo sisteme z višjo hladilno močjo, ki bi omogočili razvoj hladilnika na trdno snov, brez uporabe hladilnih tekočin. Tak hladilnik bi bil učinkovitejši, varčnejši, predvsem pa okolju veliko bolj prijazen. Na področju raziskav okoljskih materialov p; je trenutno delo usmerjeno k fotokatalitskim ma terialom za cepitev vode in pridobivanje vodika Eden izmed glavnih ciljev raziskovalnega del. laboratorija je razvoj novih fotokatalizatorjev n: osnovi kovinskih oksidov z boljšim kvantnin izkoristkom in odpornostjo proti foto - koroziji Skupina raziskovalcev si je namreč zadala izzr - ustvariti prašek, ki bo sposoben črpati sončni svetlobo in to energijo uporabiti za cepitev vodi na kisik in vodik. Tak način pridobivanja vodik; je okolju prijazen, saj je popolnoma brez onesna ževalcev in drugih emisij. Kljub svoji mladosti laboratorij že sodeluji tako s slovenskimi kot tudi z mednarodnimi la boratoriji. Maja bo pod njegovim okriljem pote kal prvi odmevnejši znanstveni dogodek in sicei 'Slovenska konferenca o materialih in tehnologijah za trajnostni razvoj'. Raziskave okoljskih in ostalih materialov v svetovnem merilu v izrednem zagonu, poleg tega pa je okoljevarstvo tudi ena od nosilnih tematik Univerze v Novi Gorici, zato je pridobitev novega laboratorija v Ajdovščini izrednega pomena. Polona Krušeč ...... t- ^3 arjem, ko Italija obeležuje dan spomina na fojbe. Prav ob tem dnevu so namreč obtožbe Italije do Slovencev kot genocidnega naroda vse glasnejše. Civilna iniciativa je zato predsedniku države, premierju, parlamentu, zunanjemu, kulturnemu ministrstvu in ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu, poslala resolucijo, v kateri znova izpostavljajo potrebo po odločnejši drži Slovenije do Italije. Član civilne iniciative Marjan Bevk opozarja, smo Slovenci v očeh Italijanov še vedno opredeljeni kot zločinci in če se naša država ne bo odločno potegnila za resnico, bomo tudi v očeh preostale Evrope obveljali za genociden in barbarski narod. V tem primeru molk naše diplomacije ni zlato, ampak priznanje. Z resolucijo želi Civilna iniciativa pomagati k poenotenju stališč. Poudarjajo, da sprava z Italijo ni mogoča, dokler sosednja država ne bo priznala, javno moralno obsodila ter se Sloveniji opravičila za vse storjene zločine na ozemlju Slovenije med leti od 1920 do 1945. Polona Krušeč Pol ducata olimpijskih kolajn Ajdovščina, 17. februarja 2009 - Matej Žgavec, s Cola doma, je na igrah zim. ske specialne olimpijade v združenih državah Amerike s tremi kolajnami postal najuspešnejši tekmovalec . Družbo mu je v ženski konkurenci delala Ajdovkci i_e0 Kranjc, prav tako s tremi kolajnami, le da je Matej eno od kolajn tudi pozlatil. lomu, v slalomu pa je osvojil bron. Lea, iz zavoda CIRIUS v Vipavi, je nastopa v superveleslalom in slalomu posrebrila, v veleslalomu pa se je pov. zpela na tretjo stopničko. »Lea in Matej, junaka sta, nej kej!« je piSalc nad vrati ajdovskega VDC-ja ob slavnostneni sprejemu olimpionikov. Prišlo je zelo veliko Lejinih in Matejevih prijateljev, učiteljev, sorodnikov, politikov in funkcionarjev ..., ob navdu šenju in ganjenosti ni manjkalo niti voščil in cja. ril. Lea je dobila harmoniko, ki si je je že dol želela, Matej pa fotoaparat. a Tanja Princes, ki je ajdovsko - vipavsko eks pedicijo spremljala na igrah v Idahu, je seveda tudi žarela od sreče in dodala, da sta se oba h bro spopadla z vsemi napori, vključno s prvini letom »z aeroplanom«, kot je v pogovoru na ra. diu Slovenija povedal Matej, ki so ga poslugaicj Vala 202 izglasovali za ime tedna. Matej, ki -e v hudi konkurenci povrhu vsega 'premagal' tudi srebrno Tino Maže, je v poslušalcem še zaupal da je pred odhodom čez ocean načrtoval točno . tri kolajne, vsako z drugačnim leskom! Matejev optimizem je temeljil na dobri pripravljenosti saj sta s trenerjem Rajkom Brusom trdo trenirala po smučiščih na Javorniku in v Črnem Vrhu Nujno obvestilo glede obveznega zavarovanja Občane, ki imajo obvezno zdravstveno zavarovanje že sedaj urejeno preko Občine Ajdovščina (zavarovani kot občan) obveščamo, da bodo v prihodnjih dneh zaradi revizije teh zavarovanj z dopisom pozvani k predložitvi nove vloge. Revizijo podatkov je občina dolžna izvesti po noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS 76/08). V primeru, da vloge ne bodo oddali v predpisanem roku bodo odjavljeni iz evidence zavarovanih oseb. Morebitne informacije glede zavarovanja lahko prejmete na občinski upravi Občine Ajdovščina ali na telefonu (05)3659123 ali (05)3659137. Podrobnejša navodila si lahko ogledate tudi na spletni strani www.ajdovscina.si, pod povezavo navodila in obrazci. T Tarovanec Varstveno delovnega centra v V Ajdovščini se je na najvišjo stopničko zavihtel v superveleslalomu, na srednjo v velesla- dogodki Marj uta 'za vedno' Dvorana prve slovenske vlade si je z zanimanjem ogledala film Damjana Kozoleta 'Za vedno', v katerem je nosilno vlogo odigrala ajdovska umetnica Marjuta Slamič. Za vlogo trpeče Tanje je prejela prestižno slovensko filmsko nagrado 'Vesna', postala pa je tudi Stopova igralka leta. Film, ki pripoveduje pretresljivo zgodbo o tem, kje se konča ljubezen in kje se začne posesivnost, ljubosumje in psihično nasilje, je na 7. festivalu evropskega filma Cinedays v Skopju prejel še nagrado 'Zlato sonce' v selekciji filmov iz balkanskih držav. Marjuti Slamič so na proslavi pripadle tudi slavnostne besede, precej kritično obarvane. Med drugim je opozorila na mačehovski odnos države do kulture in pomanjkanje kulturnih priložnosti za mlade v Ajdovščini. Kultura je življenje Vipava, 8. februarja 2009 - Kulturni praznik so počastili tudi v vipavski občini. Kulturno prireditev je poleg Mladinskega tamburaškega orkestra - Tamburjaši iz Vipave, ki deluje pod vodstvom Vlaste Lokar Lavrenčič, oblikovala tudi Dramska skupina Žar s predstavo Čarobna jasa. 1 Ajdovščina, 8. februarja 2008 - Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v ajdovski občini je bila v znamenju sedme umetnosti. Polna HPo je lutkovna predstava z močnim sporoči-_L lom, ki s svojim pomenom doseže prav vse generacije. Nit predstave namreč poudarja in nagovarja k sočutju v družbi, nesebičnemu dajanju in pomoči en drugemu. Slavnostni govor in nit, kije prireditev spletla v toplo celoto, je prispevala Ada Bačar. V svojem govoru je v polni dvorani poudarila besede slavnostnega govorca iz letošnje osrednje državne prireditve ob kulturnem prazniku, da brez kulture ne bomo obstali. Bačarjeva je dodala še, da kultura ni le kultura v svojem najožjem pomenu, ampak pravzaprav vse kar (po)doživljamo vsak dan znova. Kultura je življenje samo po sebi. Informativni dnevi Ajdovščina, 13. in 14. februarja 2009 - Fakultete in srednje šole vsako februarja pripravijo informativne dneve, na katerih predstavijo svoje izobraževalne programe. Bodoči dijaki in študentje se na podlagi le - teh lažje odločijo, katero smer bodo izbrali. r ■ Vidi Univerza v Novi Gorici, študijsko sre-X dišče v Ajdovščini, je predstavilo svoje študijske programe - Inženirsko fiziko'1. stopnje, Vinogradništvo in vinarstvo 1. stopnje in Eksperimentalno fiziko 2. stopnje. Študijski program Inženirska fizika 1. stopnje je univerzitetni dodiplomski program, ki predstavlja povezavo med osnovnimi fizikalnimi znanji in njihovo uporabo v tehniki in naravoslovju. Vsebine temeljnih predmetov, kot sta matematike in fizika, so zasnovane tako, da študentu omogočajo pridobitev osnovnih znanj tega področja. V študijskem središču v Ajdovščini so predstavili tudi program vinogradništva in vinarstva, ki je dodiplomski visokošolski strokovni študijski program prve stopnje. Smer študentom ponuja osnove področja naravoslovno matematičnih ved in osnovna strokovna znanja. Študijski program Eksperimentalna fizika na drugi bolonjski stopnji pa ponuja trdno teoretsko osnovo za nadaljevanje študija do doktorata in niz znanj, ki jih bodo diplomanti lahko uporabljali v razvojno - raziskovalnih enotah v industriji in znanosti. Na študij omenjenih smeri se lahko do 8. marca v prvem prijavnem roku vpišejo kandidati, ki so opravili maturo, zaključni izpit, oziroma poklicno maturo po štiriletnem srednješolskem programu. Če je vpis omejen, se kandidate izbere glede na splošni uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu, ki predstavlja 60 % točk in glede na uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole, kar predstavlja 40 % točk. Več informacij v zvezi s programi in vpisom je na voljo tudi na spletni strani Univerze v Novi Gorici: www.ung.si. Med Aborigini in Maori Vipavski Križ, 7. februarja 2009 - Ob dnevu kulture so v domu krajanov v Vipavskem križu odprli slikarsko razstavo Braneta Jazbarja 'Med povedanim in zakritim'. Odprtje razstave sta z nastopom popestrila pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja, ki deluje pod vodstvom Marinke Šuštar, in Aljaž Gorup, ki je z igranjem na didžeridu, napolnjeno dvorano v Vipavskem Križu, popolnoma očaral. Tazbar je upokojeni likovni pedagog, ki je za J časa svojega učiteljevanja poučeval na osnovni šoli v Vipavi in na Srednji šoli v Ajdovščini. Mnogo svojih učencev je s svojo umetniško karizmo navdušil za študij likovne umetnosti, danes je namreč kar nekaj njegovih učencev zelo priznanih umetnikov. V času poučevanja je s svojimi učenci za sodelovanja na različnih natečajih prejel tudi veliko priznaj. Brane Jazbar se poleg slikarstva posveča tudi grafiki, fotografiji, kaligrafiji, pohodništvu in potovanjem. Leta 2003 se je tako odpravil po inkovskih poteh in osvojil najvišji vrh Peruja ter v tamkajšnjem skrivnostnem mestu Nazca s simboli Vipavske doline poslikal steno kulturnega centra. Naslednje večje potovanje je sledilo leto kasneje, ko se je Jazbar odpravil v visokogorja Himalaje. Po vrnitvi iz Himalaje je nastal prvi popotovalni slikarski cikel, poimenovan 'Impresije izpod Himalaje'. Tudi ta slikarski niz je bil dobro leto nazaj premierno prikazan prav v Vipavskem Križu. Slike z zadnje Jazbarjeve razstave pa so nastale po potovanju, ko ga je pot zanesla vse do Avstralije in Nove Zelandije. Obraze dveh dežel je združil v dva med seboj povezana cikla. Razstavljene slike nas popeljejo v čas po vrnitvi v svet vsakdanjega, ko doživljaji in doživljanje videnega in občutenega ostajajo globoko vtisnjeni v povratnika. Iskanje med povedanim in zakritim, kakor je razstava tudi naslovljena, razkriva avtorjevo občutenje teh dveh dežel. Na slikah sta v ospredju posebnosti in znamenitosti Avstralije in Nove Zelandije - monolit Uluru in gorovje Kata Tjuta. Avtor ju je nadgradil s prepletom simbolike in znakov tamkajšnjih kultur. Prav skozi simboliko je avtor po besedah umetnostne zgodovinarke Tanje Cigoj, ki je umetnika in njegova dela na tudi predstavila, ustvaril lastno, drugačno in samosvojo deželo. Polona Krušeč V BURJI ROJENA, S TRADICIJO OPLEMENITENA. Elegantna vrhunska vina Ventus in Lanthieri iz kleti Vipava 1894. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! gospodarstvo Zvoniki so bili njegova ljubezen 100 - letnica rojstva mojstra Jožefa Keteja Ajdovščina, 13. februarja 2009 - »Mojster Jožef Kete, obrtnik in gradbeni strokovnjak, izjemen zidarski mojster ter restavrator. Sledovi in sadovi njegovega dela še danes pričajo o njegovem mojstrstvu, na območju širše Primorske, od Tolminske in Idrije do našega morja ter slovenske in hrvaške Istre. Predvsem se je zavedal kulturno -umetniške vrednosti cerkva in je pri njihovi obnovi strokovno sodeloval s priznanimi slovenskimi arhitekti in umetnostnimi zgodovinarji.« O temi besedami je vnukinja mojstra Jožefa Ov petek začela slovesnost v počastitev 100. letnice njegovega rojstva. Res veliko ljudi, ki so mojstra poznali ali o njem zgolj slišali, se je zbralo v dvorani Obrtniškega doma v Ajdovščini. Poslušali smo izčrpen življenepis o delu in življenju mojstra Keteja, ki gaje pripravil prof. Pavel Bogataj, dogodek pa so popestrili s kulturnim programom, razstavo o življenju in delu mojstra in prijetnim druženjem v nadaljevanju. Pobudnik in organizator spominske slovesnosti, mojstrov sin Janez, je ob pomoči celotne rodbine, od pravnukov navzgor, na najlepši način obeležil spomin na enega prvih obrtniških mojstrov v Ajdovščini. In kdo je bil Jožef Kete? Rodil seje 15. februarja 1909 v Dolenjah pri Ajdovščini. To je bil čas Avstroogrske monarhije, čas, ko se je vsak po svoje spopadal z revščino v številčnih družinah. Na Jožefovem domuje bilo kar 16 otrok, ki so se morali znajti in boriti za preživetje. Kljub temu je bila v družini vedno prisotna zelo močna narodna zavest. Obiskovali so jih kulturniki takratne dobe (na primer Filip Terčelj ...). Osnovno šolo je Jožef obiskoval na Planini, kjer ga je poučevala znana ajdovska učiteljica Ljudmila Feigel. Leta 1924 ga je za vajenca vzel v uk mojster Albert Batič iz Ajdovščine. Od 1925. do 1928. leta je obiskoval in dokončal dvorazredno obrtno šolo. Zaradi gospodarske krize ni dobil dela, zato je že leta 1929 skupaj z bratom Viktorjem začel samostojno obrt. Prvo večje delo je bila obnova cerkve sv. Duha nad Vodicami. Leta 1931 je opravil mojstrski izpit, 1934. leta pa je dobil obrtno dovoljenje in bil vpisan v register podjetij v Ajdovščini. Kljub težkim časom je imel mojster Jožef vedno dovolj dela. Ljudje so mu zaupali, saj je kakovostno in vestno opravil naročeno delo. Opravljal je tudi zahtevna dela na sakralnih objektih in pri tem prišel v stik z znanimi slikarji. Tako mu je bil Clemente Constantino Del Neri prvi svetovalec pri restavratorskih delih. Leta 1935 sije na dražbi kupil hišo v Ajdovščini in se leta 1936 poročil z Albino Čoha iz Lokavca. Prišla je vojna vihra in 28. septembra 1943 je moral v ujetništvo v Nemčijo, kjer je bil do smrti svoje matere leta 1945. Očetove spomine je zapisal sin Janez: »Ko so prišli v Nemčijo, v Diisseldorf sojih postavili v vrsto. Roke so morali iztegniti predse in mimo njih so hodili 'delodajalci'. Po rokah so ugotovili, kateri poklic opravljajo. Z Jožefom je bil tudi Slokar iz Ajdovščine, ki je bil starejši pleskarski mojster. Pleskarjem v dolgih desetletjih med kazalcem in sredincem zaradi stalne uporabe čopiča nastane udrtina in pos tem so pregledovalci vedeli, kateri poklic opravlja Slokar. Zato je bil tudi izbran. Jožef je z znamenji pokazal, da tudi on opravlja isti poklic. In vzeli so tudi njega. Med bombardiranjem je bomba predrla večnadstropno zgradbo in s tem poškodovala vse etažne strope in obležala neeksplodirana v kleti. Ker je 'delodajalec' Jožefa poznal kot dobrega mojstra, mu je ukazal, naj gre te strope popravit. Poškodovana zgradba je bila bolj imenitna (v njej so stanovali višji oficirji z družinami), stropi so bili okrašeni s 'simsi' in slikami, kijih je moral obnoviti. Stanovalci so bili z opravljenim delom zadovoljni in za nagrado so mu dali hrano in cigarete. Čeravno ni kadil, je vedel in videl, kako so strastni kadilci za cigareto dali zadnji kos kruha, in skrbno jih je spravil. Delali so v veliki železarni, kjer so proizvajali topove, za vojsko. Dela so izvajali na višini, barvali so železne konstrukcije. Spodaj je tekla proizvodnja. Ker so se bombardiranja dogajala tudi podnevi - nemška protiletalska obramba ni več delovala - je imel vrv vedno s seboj. In ko so začele zavijati sirene, je vrv spustil z višine na tla in odhitel v zaklonišče. Ker je spodaj tekla proizvodnja, je imel zaradi varnosti vse privezano na sebe - čopič, krtačo in barvo. Njegovemu sodelavcu se je dogodilo, da mu je po nesreči padel čopič. Takoj so ga odpoklicali in ga ni več videl. Najbolj se je bal bolezni in zime. Zato je prihranjene cigarete uporabil tudi za nabavo toplega oblačila. V januarju leta 1945 je umrla mama. Po takratnih negotovih poštnih'poteh je dobil telegram. Dobil je štirinajst dni dopusta. Kupil si je tudi karto za prevoz z železnico, do Gorice. Toda angleški lovec je že kmalu uničil lokomotivo in Jožef je štirinajst dni porabil samo, da je prišel na Brener, kjer je bila močna nemška postojanka. Tam so mu najbolj pomagale cigarete in nekaj nemških besed, da mu je pristojni komandant podaljšal dopust še za štirinajst dni. Čez Gortino je skoraj po enem mesecu končno prišel do Ajdovščine. Ko gaje žena zagledala na vratih, je ostala brez besed ... Tako je bil spet doma, javil se je nemški komandi v Ajdovščini, ki je bila v Lokarjevi hiši, na Prešernovi cesti. Komandant je vedel, da izgubljajo vojno. Bil je človek in mu je svetoval, naj se skrije, nikakor pa mu ne bo mogel pomagati, če ga prime nemška patrulja. Tako je osvoboditev dočakal v skrivališčih nad Čohi, od koder je bila doma žena. Slokar pa je prišel domov šele jeseni ... Časi po osvoboditvi niso bili lahki. Povojna oblast ga je verjetno sumila, da je nemški vohun, po nekaterih informacijah je bil celo na spisku za likvidacijo. Morda ga je rešilo tudi to, da je med vojno prebarval avion za tovariša Beblerja. Edini je namreč imel rdečo barvo in je znal napisati parole, ki jih je potrebovalo takratno vodstvo. In imel je tudi družino ... Morda je vsaka stvar malo pripomogla, da mu niso nič storili. Seveda pa je tudi takratni režim potreboval mojstre, delavce, kar je Jožef gotovo bil«. Po letu 1947 je s težavo dobil Obrtno dovoljenje, kajti takratna oblast ni bila naklonjena zasebnikom. Leta 1954 je tako moral prevzeti mesto upravnika v podjetju Remont, že naslednje leto pa mu je ponovno uspelo pridobiti samostojno obrt. Njegov 'opus' je izjemen, saj je obnovil okrog 170 cerkva in zvonikov, vse do Poreča. Pri obnovi seje srečeval z likovnimi strokovnjaki, Tonetom Kraljem, Izidorjem Moletom in drugimi. Obnavljal je tudi domačije, novogradnje pa je izpeljal od načrtov do končne izvedbe. Slovel je po konstrukciji streh, izpeljavi stopnišč, zgradil pa je, kljub težavam, tudi novo župnišče v Ajdovščini. Bil je ustanovitelj- sklada za vzajemno pomoč obrtnikov Primorske s sedežem v Ljubljani, član raznih strokovnih komisij, član ljudskega odbora, župnijskega sveta, cerkveni ključar. Nenazadnje je bil skrben oče sedmih otrok, katerim sta z ženo posvečala vso svojo starševsko ljubezen. S trdim delom je moral skrbeti za številno družino. Pri vzgoji je bil blag, a je znal biti, ko je bilo potrebno, tudi strog. Otroke je spodbujal k delu in učenju. Delo in znanje sta mu bila veliki vrednoti. V tem duhu je srčno vzgajal tudi svoje otroke. In danes, ob 100 - letnici njegovega rojstva in 27 let po njegovi smrti, ko je burja že odpihnila pleve in je ostalo le kleno zrnje, lahko v pravi luči vidimo sadove njegovega dela. Ostale so mnoge na novo zgrajene stanovanjske hiše ter gospodarska poslopja, obnovljene notranjosti in zunanjosti številnih cerkva in še posebej zvonikov - zakaj posebna ljubezen mojstra Jožefa Keteja so bili prav zvoniki. V družini je ostala tudi njegova obrt, ki je prerasla v gradbeno podjetje po sinu Janezu in vnuku Tomažu. MaK Trgovsko podjetje FAMA Preživeli v senci velikanov Vipava, februarja 2008 - »Za nami je mirno in uspešno leto. Želimo postati vseprimorsko trgovsko podjetje in smo edini preživeli v konkurenci trgovskih gigantov kot so Mercator, Spar, TuŠ. Poslovni izid za leto 2008 je pozitiven kar je za nas velik dosežek.« O temi besedami je direktor podjetja Farna k3 Aleksander Lemut pozdravil številne pred stavnike medijev, ki so se zbrali na vsakoletni predstavitvi poslovnih rezultatov podjetja. Podjetje je bilo ustanovljeno 18. junija 199q jn jev celoti v lasti vseh zaposlenih. V obeh svo jih dejavnostih, maloprodaji in veleprodaji^ in-^ več kot 90 zaposlenih za nedoločen čas. Maloprodaja obsega dva trgovska centra v Vipavi in v Sežani, in osem marketov _ ^ Šempasu, Ajdovščini, Spodnji Idriji, Bukovju pri Postojni, Zagorju pri Pivki, Kanalu, na Colu in skupaj s Pekarno Postojna še na Cesti Veleprodajno skladišče v Vrhpolju pri Vipavj z lastnim prevoznim parkom oskrbuje več kot 500 kupcev na področju celotne Primorske Tudi pri nabavi blaga podjetje temelji pred vsem na domačih dobaviteljih, teh je kar 452 jn z njimi ustvari 85 % vseh nabav. V tujini poslu jejo s 15 dobavitelji. V lanskem letuje podiet’ s prodajo na trgu ustvarilo za 14,4 milijonov € prihodkov, kar je za 11 % več kot v letu 2007 Famaje dosegla pozitiven finančni rezultat, 0- • roma, 50 do 60.000 € čistega dobička. Zadn’1 tri leta je podjetje farna po celotnem prihodku peto največje podjetje na področju Upravne enote Ajdovščina (za Primorjem, Fructalom Mlinotestom in Agroindom). Kljub vedno slabšim razmeram na trgu, g0 spodarski krizi, rasti cen, so v novo leto vstopUj pogumno in optimistično. Prihodke načrtujejo povečati za 10%. To bodo dosegli z novimi prodajnimi mesti. Že marca bodo v Divači od prli nov market, v najkrajšem možnem času bo odprt market v nekdanji blagovnici Nanos na Lavričevem trgu v Ajdovščini, pa nove trgovi ne na obali, medtem ko bodo do poletne sezone dogradili in za 400 m2 povečali veleprodajno skladišče v Vrhpolju. S tem se jim bo odprla možnost za nove prodajne programe. Poseben izziv pa jim bo nedvomno pomenila ureditev novega informacijskega sistema, ki bo omogočil širitev podjetja in jim olajšal poslovne odločitve. Z majhnimi koraki do velikih uspehov, bi ko rekli. Sreča spremlja pogumne. Če k temu dodamo še znanje in zaupanje zaposlenih, ni čudno, da je podjetje Farna v letu 2008 postalo polnoletno. Čestitamo! r dogodki Samo, da je drugače ... Vode Vipavske doline Koliko mrzline je februarju dodalo umetno drsališče v grajskem obzidju v Ajdovščini, ne ve nihče. Vseeno nekaj podatkov: pritikline, ki naredijo pokrito drsališče, se pripeljejo na dveh vlačilcih, poltovornjaku ter dveh avtodvigalih. Strojnemu parku pomaga še kombi in viličar. kami so namreč postrgali kar 24 kubikov sreža (ledu). Sicer pa so se osnovnošolci redho vračali tudi med počitnicami in v popoldanskih urah. Najbolj navdušeni bodo lahko zahajali v grad na led do 22. marca, ko bo hladilni agregat lahko odšel na svoje zasluženo poletno spanje. Led se bo topil še najmanj osem dni. Razkužene drsalke pa se bodo sušile še kakšen dan več. Ampak takrat bo že pomlad in za led nam bo mar približno toliko, kolikor nam je za lanski sneg. Le tistim, ki so se z ledom stopili in vijugali namesto z miško po ekranu računalnika, po ledu, bodo ostali lep spomin, grenak priokus in tleča želja - spomin na breztežno drugačnost gibanja, grenkoba ob vsakodnevnem trdem zemeljskem koraku in želja poleteti čimprej. In če ne prej — drugo leto na drsališču v gradu! tekst in foto Mitja Tripkovič UPRAVITELJ DRSALIŠČA MITKO D.O.O. ORGANIZIRA VE1IKI BALINARSKI TURNIR TROJK (brez balinov in izbijanja balinčka) NA DRSALIŠČU V AJDOVŠČINI (približevanje kegljev v označen center) Ajdovščina, 2. februarja 2009 - Večer ob svetovnem dnevu mokrišč je bil v Lavričevi knjižnici namenjen predstavitvi filma in predavanju z naslovom Vode Vipavske doline. Večer so ob podpori Lavričeve knjižnice oblikovali sodelavci Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica. T) rez ljudi ne gre - pri postavitvi 6 - kilo-XJ metrskega cevnega razvoda hladilnika mora delati najmanj šest ljudi hkrati, ki skupaj z ostalimi mojstrskimi deli porabijo okoli 400 delovnih ur. V osemtonskem ladijskem kontejnerju je vgrajen hladilni agregat: poganja ga 75 kW elektromotor, kompresor stiska in poganja 320 kilogramov hladilniškega plina, ki v eni uri izmenja 350 kW grelne oz. hladilne moči. Da pride do trdega ledu, ki mora biti ohlajen na minus 10 stopinj Celzija, se zlije vodo na hladilna rebra, v katerih potuje 3500 litrov glikola (antifriza), ki je ohlajen na minus 20 stopinj. Le - ta se v izmenjevalcu ohlaja na ceveh, po katerih potuje uparjen hladilniški plin, ki premore svojih minus 35 stopinj Celzija. Toplotno črpanje deluje do plus 25 stopinj Celzija zunanje temperature, saj se na taki temperaturi lahko še vedno ohlaja utekočinjen hladilniški plin, ki se pri tem segreje na plus 50 stopinj in več. Osem ventilatorjev lahko čez topli del izmenjevalca pretoči v eni uri čez 100.000 kubičnih metrov zraka. Nekako dovolj, da pridemo v dveh dnevih do 40 kubičnih metrov ledu, ki raztegnjen na 300 kvadratnih metrih drsališča ponuja varno, trinajstcentimetrsko ploščo. Ograjena z lesenimi ogradami, katerih nosilci so v led kar zamrznjeni, ponuja vsem, ki zaidejo nanjo, dokaj nestabilna in nestanovitna občutja. Ta občutja pridejo še bolj do izraza, če si namesto čevljev nataknemo drsalke. Nabrušene so boljše. Izbor 140 - ih parov, od številke 30 do 47, zadostuje za 40 udeležencev zimske pravljice. Enainštirideseti ima to smolo, da so vse njegove številke izposojene in da mora ob plotu malce počakati. Tisoč tristo osnovnošolcev, ki jim je Občina Ajdovščina v okviru telesne vzgoje plačala dopoldansko dvotedensko drsanje, je ledeno ploskev dodobra zdrsalo — če ne bi vsak večer na drsalno ploskev dolivali vode, bi že po sedmih dneh drsali po hladilnih rebrih — z drsal- CURLING NEDELJA 15. MAREC in NEDELJA 22. MAREC, OD 9.00 DO 13.00 URE. EKIPA ŠTEJE TRI ČLANE, DESET MINUT OGREVANJA, DVAJSET MINUT TEKME, PIRAMIDNI SISTEM NA IZPADANJE KOT NA BRIŠKOLIJADI. PRIJAVNINA NA EKIPO 30 €. POTREBNIH JE 16 EKIP OZ. 48 BALINARJEV DRSALCEV. PRIJAVE NA TEL. 041 630 311. PRVA NAGRADA: TRIJE PRŠUTI S KOSTJO DRUGA NAGRADA: TRIJE KOLUTI SIRA SPONZORJA: MESNICE ROVTAR ,MLEKARNA VIPAVA I h Itn o vodah Vipavske doline je eden od F osmih kratkih dokumentarnih filmov, ki jih je Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, posnel v sodelovanju s TV Primorka med leti 2004 in 2006. Film prikazuje raznolikost voda v Vipavski dolini in poudarja njihovo vlogo pri ohranjanju in vzpostavljanju ravnovesja v naravi, ki ga človek s svojo dejavnostjo vedno znova ogroža. Vipavska dolina je prepredena s številnimi večjimi in manjšimi vodotoki. Velikih vodnih površin ni, je pa veliko manjših, različnih oblik pojavljanja vode in z vodo povezanih naravnih pojavov. Ti izstopajo zlasti po ohranjenosti, pa tudi po izjemnosti oblik, biotski raznovrstnosti in slikovitosti. V filmu so prikazani izviri, različni po vrsti in po moči ter vodotoki, ki predstavljajo glavno rečno mrežo v Vipavski dolini. Največ pozornosti je namenjene največji tekoči vodi v dolini - Vipavi, nekoliko manj pa njenim pritokom. Prikazane so tudi stoječe vode v Vipavski dolini, ki so predvsem rezultat človekovega delovanja in so s časom postale pomemben življenjski prostor. Nenazadnje govori film tudi o rabi vode v najrazličnejše namene. Predavanje je bilo osredotočeno predvsem na številne ogrožene, varovane in zavarovane živalske vrste, ki naseljujejo vodni in obvodni prostor. Tako v vodotokih živijo: raka - primorski in navadni koščak, kačja pastirja - veliki studenčar in koščični škratec, hrošč močvirski krešič, školjka primorski škržek, laški piškur in ribe - soška postrv, kapelj, mrenič, grba, primorska belica, ma-zenica, nežica in primorska podust. Slednja je, zaradi naselitve 'donavske' podusti (leta 1960), danes v Vipavi redka. Ob visokih vodah izviri Vipave naplavijo na dan tudi človeške ribice, izrazito jamske živali. Potoki, kali, korita in Q lovenska turistična organizacija je na prvi se-Ojemski dan pripravila tiskovno konferenco, na kateri je dejavno sodelovala tudi vipavska delegacija. Novinarji so lahko poizkusili vipavsko joto, vipavski pršut in nanoški sir. Na vinski karti so novinarji izbirali med pinelo 2007 in rosejem 2007 iz vinske kleti Guerila, med merlotom 2004 in zelenom 2007 iz vinske kleti Krapež ter vini iz Agroinda Vipava 1894 d.d. S seboj pa so novinarji občasne luže so življenjski prostor laške žabe, hribskega urha in velikega pupka. V nekaterih ohranjenih močvirnih predelih je bila opažena ogrožena želva močvirska sklednica. Dolgonogi netopir, vejicati netopir in mali podkovnjak si hrano iščejo nad vodno gladino, slednji pogosto v 'predorih', ki jih izoblikuje obvodno rastje. Na mokrotnih in vlažnih travnikih se odvija razvojni krog polža ozkega vrtenca ter metuljev travniškega postavneža, močvirskega cekinčka in strašničnega mravljiščarja, ki poleg zdravilne strašnice potrebuje za svoj razvoj tudi zarod rdečih mravelj. Predstavljena je bila,tudi vidra, kije bila včasih ob vodah redno prisotna. Kljub temu, daje v Vipavski dolini z najrazličnejšimi posegi v prostor v bližnji preteklosti prišlo do korenitih sprememb njene podobe, lahko danes ugotovimo, da so nekateri predeli dobro naravno ohranjeni. Za obdelavo manj primerne mokrotne predele, ki so ugoden življenjski prostor za številne ogrožene in zavarovane rastlinske in živalske vrste, jepotrebno ohranjati, saj s tem pomembno prispevamo k vzdrževanju biotske raznovrstnosti in ravnotežja v naravi. Klavdij Bajc, Anica Cernatič Gregorič Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica Varčevanje po vasem okusu! Jota in vipavska vina na Solnograškem Salzburg, od 20. do 22. februarja 2009 — Na mednarodnem turističnem sejmu 'Ferien' je Slovenija nastopila kot partnerska država. Sejma so se udeležili tudi predstavniki Turistično informacijskega centra Vipava, ki so skupaj z vinsko kraljico Slovenije Karolino Kobal, zgornjevipavskimi vinarji ter restavracijo Vipavski hram dodobra približali vino ter kulinariko avstrijskemu turističnemu trgu. odnesli še steklenice iz vrhpoljske kleti Nafa in po-draške kleti Sutor. Po končani tiskovni konferenci je sledila pogostitev predstavnikov turističnih agencij in tour operatorjev, pretežno iz Avstrije. Osebje restavracije Vipavski hram je moralo zavihati rokave, saj se je zbralo okrog 200 gostov, ki so se navduševali nad izvrstnimi domačimi ravioli in orehovimi štruklji s karamelo za sladico. Kulinarično ponudbo so dopolnjevala vina Krapež, Guerila in iz Agroindove kleti. Vipavska odprava s slovensko vinsko kraljico Karolino Kobal na čelu, ki je tokrat zavzeto predstavljala svoj vinorodni okoliš, je torej avstrijskemu turističnemu tržišču uspešno predstavila zgornjo Vipavsko dolino kot raznoliko območje. Tovrstni nastopi pa so za razvoj Vipavske doline tudi kot turistične destinacije nedvomno izjemnega pomena. MH, TIC Vipava Sestavite čisto svoj recept za varčevanje, sestavine po okusu vaše družine pa poiščite v NLB Družinskem varčevalnem paketu. Znotraj njega lahko izbirate med različnimi vrstami dolgoročnega postopnega varčevanja in širokim naborom ostalih storitev NLB, deležni pa boste tudi dodatnih ugodnosti. Vabimo vas, da se oglasite v Poslovalnici Ajdovščina. NLB® \A V*' ZOs' fj- www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket dr. Jordan Polanc Med šolskimi počitnicami imajo travmatologi (travmatologija se kot veja medicine ukvarja s zdravljenjem ter oskrbo poškodb in ran, ki nastanejo kot posledica nesreče, op.a.) za odtenek manj dela kot sicer; ker ni programskih operacij, so zgolj v pričakovanju urgentnih. A navkljub temu pristane dr. med. Jordan Polanc v udobnem naslonjaču pod latnikom 'naravnost iz operacijske'. Uradno specialist splošne kirurgije se od specialističnega izpita (kmalu bo 11 let tega) ukvarja pretežno s poškodbami kot specialist travmatolog. Po sili razmer, in sedaj že tudi iz veselja, pa največ delovne vneme posveti (hujšim) poškodbam glave. Lahko ubesedite 'povprečen delavnik' travmatologa v splošni bolnišnici »Dr. Franca Derganca« Nova Gorica, dr. Jordan Polanc? Lahko. Službovanje začnem ob 7.30 do praviloma 15.30, a se pogosto zavleče dlje, dokler ni delo končano. Dobršen del obveznosti zavzemajo tudi dežurstva, ki jim po dopoldanskem terminu sledi popoldansko delo vse do naslednjega dne, po potrebi tudi do 11. ure. Ostajate zvesti Šempetru. Kakšne so najpogostejše poškodbe Primorcev? Ja, po pripravništvu v Ajdovščini in krajši čas v Vipavi sem z lepimi spomini začel v Šempetru in v času, ko je bilo nadvse težko pridobiti specializacijo iz kirurgije, uspel priti zraven. Od leta 1998 sem tako specialist. ■ Sicer pa je sedaj čas zimskih poškodb, veliko je padcev na ledu in snegu, s pomladjo pa že prihaja sezona mojih velikih osebnih prijateljev motoristov. Včasih se pošalim, da imamo travmatologi poleti bendimo. Motoristi so res 'sfreskani'; navadno z najhujšimi poškodbami glave, dolgih kosti, notranjih organov (pljuč, trebuha ...). Sicer smo v šempeterski bolnici trenutno štirje travmatologi in ni dobro, da sem še vedno najmlajši. Upamo pa, da bomo ekipo kmalu okrepili, ker je dela res veliko. Torej vam nudijo dovolj dobre delovne pogoje. Stanje v slovenskem zdravstvu pa menda ni rožnato. Mislim, da se o stanju v slovenskem zdravstvu sliši preveč, oziroma bi se stvari lahko tudi drugače interpretiralo. Pogoji v naši šempetrski hiši so, kar se opremljenosti tiče, razmeroma dobri. Stalno imamo na voljo dokaj sodobno opremljeno operacijsko, diagnostiko od lanske pomladi dopolnjuje magnetna resonanca in od septembra tudi sodoben CT. A kadrovski problem ostaja. Zagotovo je premalo zdravnikov travmatologov, rentgenologov, anesteziologov in intenzivnistov. Vse bolj pa zdravstvo pesti tudi pomanjkanje srednjega in višjega kadra, torej negovalnega. Mediji pogosto beležijo le slabe plati, a še vedno kup ljudi vestno in dobro dela, četudi je morda zdravstvo res priročna niša vzpore- dnih zaslužkarjev. Jaz imam delo rad in ni mi težko, a človek izgublja ogromno energije za birokracijo in časa za stvari, ki bi morale biti urejene. Slovenija še vedno ne premore enega enotnega informacijskega sistema v zdravstvu. Tako statistične podatke, ki jih potrebujemo pri delu, iščemo peš kot pred dvajsetimi leti, kar je seveda smešno in škoda obenem. Sicer pa imam svoja odlična sodelavca; pri operaciji mi namreč asistira dr. med., specializant splošne kirurgije, Aleksander Dolgan (tudi Wajduc) in inštrumentira višja medicinska sestra Jožica Vučmilovič.(na fotografiji) Torej zanimanje za medicino, tudi kirurgijo, bledi? Predvsem kirurgija med mlajšimi ni več tako zanimiva kot včasih; mi smo se bojevali za specializacije. Ne vem, morda je res preveč dela za premalo denarja, a ta zgodba ni nikoli končana ...Osebno me pri delu moti predvsem pomanjkanje časa. Za denar, ki pride v hišo, sem v službi tudi več kot 230 ur mesečno. Danes je več zanimanja za dermatologijo, bolj 'fine' zadevščine, ki niso tako stresne in resne, kot je lahko kirurgija ali travmatologija. , Sicer opažamo znaten priliv zdravnikov tudi iz drugih držav, a je Slovenija na žalost največkrat le odskočna deska za ostale države Evropske skupnosti; pri nas uveljavijo in nostrificirajo diplomo, specializacijo, potem pa gredo drugam, kjer so za to delo bistveno več plačani. Če seveda ne dobijo partnerja in ostanejo. Vas samih ni nikoli zamikalo življenje drugje? Da bi odšli 'izpod Gore'? Ja, zamikalo me je. Kot študent vidiš zgolj Klinični center in si ne predstavljaš, da bi delal drugje. Potem spoznaš, da imamo dokaj solidno regionalno bolnico, ki pokrije zelo velik spekter patologije in ostalih vej, tudi travmatologije. Ko si mlad in gradiš hišo, si želiš nekam, kjer bi zaslužil čim več. Na drugi strani pa družina in prijatelji. Drži, Gora je tudi pomemben dejavnik. Spomini na otroštvo ... So živi. Rojen sem na Predmeji 31 (in ne 32 kot beležijo v cerkvenih bukvah) marca 1962, Ivi in Vinku. S 7 let starejšim bratom Ivanom pa se '65 preselimo v Ajdovščino. Torej sem Ajdovvc, a kot bi dejal Franc Černigoj: »kdor je rojen na Gori, je obsojen na vračanje«. Vse počitnice, letne in zimske, sem rad preživljal pri stari mami. Še v srednji šoli je bilo fajn. Spomine sicer težko ubesedim, a obstaja nek poseben odnos. Potem smo s starši zgradili vikend, spoznaš ljudi. Še sem premalo zgoraj, četudi sem član Društva Gora, društva za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, in redno spremljam bogato kulturno - družabno dogajanje. Fizično se akcij sicer težje udeležim, a medicinski del na prireditvah že pokrijem. Tuje veliko prijateljev, tudi iz mlajših let; rasel sem s pokojnim skakalcem Stankotom Velikonjo Vas pogled nazaj radosti? Zanimivo je, če človek pomisli, kako se stvari spreminjajo. Ko sem začel obiskovati šolo v Ajdovščini, smo bili Gorjani 'Guki' in veljali za ajdovske butalce. Danes pa me zelo veseli, saj velja, da si 'in', če imaš 'košček miru' na Gori in me taisti 'čistokrvni Ajdovci' iz otroštva sprašujejo za parcele. Še ste navihani, ste bil živahen deček? O ja, vso osnovno šolo obiskoval v Ajdovščini. Z uspehom nikoli ni bilo težav in spomnim se kupa lumparij, pa tudi kar nekaj učiteljev, ki so vzbudili zanimanja, ki jih ohranjam še danes. Tudi naklonjenost do zgodovine. Potem je prišla gimnazija v Ajdovščini, a ne v celoti. V tretjem letniku se zaradi težav pri francoščini (11 enicam v prvem polletju je največkrat botrovala 'naslovu neustrezna vsebina') prepišem v postonjsko gimnazijo, kjer uspešno maturiram. Srednješolski spomini so pač najstniški, v iskanju samega sebe. Gimnazija pa je zagotovo še vedno tista, ki da pravo mero širine za prihodnost, četudi je morda njena klasična oblika izgubila osnovni pomen. Medicinski stroki je menda bližje naravoslovje. Medicina je pravzaprav zanimiva zato, ker je v njej vsakega malo; od fizike, ki mi je bila zelo pri srcu (ob neuspešnih sprejemnih na medicini bi odšel med fizike), do kemije in biologije, obenem pa tudi druga, psihološka plat. Vsakega nekaj in to me privlači. Sicer pa sem o medicini sanjal od nekdaj. Po osnovni šoli brez učenja se je bilo v srednji že potrebno malce potruditi, potem pa ni bilo težko presedeti poletja pred sprejemnimi izpiti. Nekje sem imel cilj pred sabo. Medicina in študij sta poglavje zase; ogromno vsega in predvsem veliko sedenja. A mislim, da medicino moraš imeti rad. So namreč tudi trenutki, ob tragedijah pacientov, svojcev, ko se vprašaš, kaj tu počnem. A na drugi strani občutek neizmernega zadovoljstva, ko prejmeš pozdrave s toplic. Z vsemi pacienti navežete pristen stik - ali je to privilegij Ajdovcev? To bi res želel, a dejstvo je, da se med ambulantnim delom v osmih urah pred teboj zvrsti 30 do 40 posameznikov in je fizično nemogoče z vsakim navezovati stike. Vedno ne gre, eni to razumejo, drugi malo manj, a trudimo se. Sam se skušam z vsakim pogovoriti, povedati čim bolj realno sliko. Vendar sem raje bolj pesimističen glede rezultatov zdravljenja in ne želim obljubljati preveč, navsezadnje vsaka poškodba nekaj pusti za seboj, najmanj brazgotino. In ker imam na nek način privilegij, da pri mojih poškodbah ni vrst, imajo znanci lahko včasih res prednost izven delovnega časa, ali dodaš kak termin..., to je normalno in prav,' seveda nikoli na škodo nujnih primerov, resnih poškodb. Posredovati slabe novice ni mačji kašelj. Včasih poskušamo malce v vato zaviti, posebej če je prognoza negotova. Včasih je težko, a ljudje niso neumni. In včasih zamerim kolegom, ki menijo, da pacienti vsako stvar sprejmejo, danes, ko obstaja toliko poti do informacij. Predvsem pa je ključna poštenost; ljudje tudi sprejmejo, če ne gre vse po načrtih, morebitno napačno presojo, a ne sprejemajo ignorance. In imajo prav; gre za njihovo zdravje in življenje. Najpogosteje reagirajo zato, ker so bili neobveščeni. In tudi zdravniki ste ljudje ... Nezmotljivi zagotovo nismo in res je, da delamo tudi neprestano po dva, tri dni in po 50. urah je morda tudi utrujenost tista, ki lahko sproži kakšno napačno presojo. Sicer upam, da se mi to ne zgodi, a mimogrede si na prvi strani škandaloznih novic. In človek tudi ni stroj, da bi menjali dele; pri zdravljenju je navzočih veliko komponent, ki vplivajo na potek. Od psihičnih komponent in okolja, do predhodnih bolezni. Včasih se pojavijo težave, ki jih ne pričakuješ. Posebej pri starejših, ki živijo sami in se jim v nekaj urah (padec, zlom kolka) zruši svet. In kot kaže, smo res zelo zasedeni; skrb za starejše ni najboljša, domov je premalo. Ljudi pa najbolj prizadene prav izguba samostojnosti; od popolnega zdravja in moči, ki gore premika, do popolne nemoči. Poskušamo se pogovoriti, in veste, ljudje prenesejo hudiča in se sprijaznijo z novimi dejstvi. A pri nas žal nimamo kliničnih psihologov ... Je sposobnost koncentracije glavno vodilo kirurškemu orodju? Tudi koncentracija in mirne roke. A pri kirurgiji in sploh pri travmaturgiji me vedno znova pritegne improvizacija, saj dva zloma nista enaka. Občutim veliko zadovoljstvo, če ploščice in vijaki lepo padejo skupaj, če slednji dobro držijo. Jaz namreč vse samo postavim skupaj, ustvarim pogoje, da se zlom čim bolj anatomsko zarase in optimalno celi, zdravi pa narava. In čar je tudi v tem, da z ogromne mase predznanja izluščiš bistveno in to uporabiš v praksi. Kirurg lahko na ta način res veliko naredi. Verjetno lahko posege označimo tudi kot rutinske na eni in redkejše na drugi strani? Rutinske operacije so zagotovo vsakodnevne. Glede na okolje in staranje populacije so v naši hiši najpogostejši zlomi kolkov (okoli 150 letno), potem pa tudi pogosti zlomi goleni, gležnja, zapestja. Zahtevnejših operacij se seveda po eni strani veseliš, saj predstavljajo izziv, po drugi pa te lahko skrbijo. Je pa zadovoljstvo toliko večje, ko se izteče, kot je treba. Tudi poškodbe glave so nehvaležna zadeva. Nihče se z veseljem ne loti posega, a je potreben, saj ni časa, kri teče. Predvsem je treba razmišljati, da ob pravočasnem ukrepanju lahko stvari narediš le boljše. In smo ponosni tudi na delež uspešnih operacij. Imate pa še druge družbe, boljše od službe. Ste tudi dežurni zdravnik nogometnih tekem. O, to je pa druga zgodba. Kot osnovnošolec in delno še kot srednješolec sem treniral rokomet, spremljal dogajanje in potem tekme obiskoval tudi kot zdravnik, dokler rokometno navdušenje v Ajdovščini ni zamrlo. Kasneje me je dr. Kruh, zdravnik A reprezentance in včasih tudi kirurg pri nas, ki je poznal moje navdušenje nad športno medicino, predlagal v krog zdravnikov, ki spremljajo nogometno reprezentanco. Sprejeli so me in tako sem z mlado reprezentanco. Res je fajn, ko greš za več dni po svetu in delaš medicino pri zdravih ljudeh. Seveda me Nogometni klub Primorje včasih prosi za uslugo in tudi rad priskočim na pomoč. To je zagotovo zelo prijeten način preživljanja prostega časa. Ni pa vaš edini. Menda vas bogati tudi nekaj razvad, dobra družba in cigare. Ste pa tudi član Lions kluba Zemono. Ja, Lionsi so morda tudi ena izmed razvad, član sem od začetka delovanja kluba leta 1996, nekaj Časa sem bil tudi predsednik. To je tudi eden od načinov, ko lahko marsikaj dobrega narediš za okolje in se obenem še prijetno družiš. Sicer pa dobro družbo res spoštujem; še se ob petkih dobivamo s 'prijatelji od malega', četudi zaradi dela kdaj ne gre. Gre pa k tovrstnim večerom občasno res kakšna prava kubanka (odkar sem bil 2006. leta na Kubi), kar pa ni prehudo saj teče že deveto leto, kar ne kadim. Razvajam se rad, predvsem pa rad veliko in dobro jem. NTo pa tudi kuham rad, le pivec nisem bil nikoli kai prida.... Ste tudi mož in oče. Ob vseh obveznostih vam družina že mora biti v oporo. Tudi to drži. Žena Damjana in dva otroka, Ivana bo letos 13, Miha pa 9. Družina je čudovita stvar vse je več vredno, če imaš otroka. Sicer sva ja imela precej po 30 - tem in morda jih doživlja_ va drugače ..., a če mi je kaj žal, je to, da imam premalo časa. Čez dan imamo svoje aktivnosti pa se dobimo zvečer. Dobro je, da je Damjana' dipl. medicinska sestra, sedaj že leto dni v novo' goriškem Zdravstvenem domu in usklajujemo ]e moja dežurstva. Tako se poleti potrudimo za en fajn dopust, med letom pa čaramo levo in desno Žena, četudi Dulnka, gre rada na Goro, pa tU{jj otroka, a ti rabijo čas. Tudi želja po dolgih spre hodih in svežem zraku namreč pride z leti. Sicer pa živimo v Ajdovščini na Cebejevi ki ' čudovito izhodišče za bližnje sprehode, in gosti mo številne hišne ljubljenčke, mad katerimi kra ljuje maček Benitto. Z domačimi živalmi otroci igrivo razvijajo odgovornost do sebe in drugih Sicer pa ne bi šlo brez tople, razumevajoče žene; saj je otrokom včasih težko razložiti, kje ' tata za božič..., pa me obiščejo v dežurni. Velik težje pa bi bilo tudi brez pomoči mojih starše ki so zapolnili vse luknje v varstvu, prevoze na treninge in pevske vaje, tudi ob gradnji hiše. ^ Bi s kirurškim nožem Vipavski dolini kaj 0t| vzeli, morda dodali? Niti ne. Kaže, da gre v pravo smer. Ob boku ostalim delom Slovenije je tudi razmeroma čista I in urejena. Avtocesto bi sicer speljal malo h i I po robu in ne kar počez. A je fino, ker smo ' nekakšnem pripihu; v uri in pol imamo na dos^ gu tri mednarodna letališča. Ko sem to povedal Američanom, jim je kar sapo vzelo. Tudi možn sti za sprehode (Fužine, izvir Hublja, Školj) ° veliko in navsezadnje je mir vse, kar odnese ^ s seboj .... nic j Delovnih izzivov pa le ne zmanjka ... Izobraževanje je nujno. Vsaj enkrat letno se p0 skušam udeležiti kongresa, najraje v tujini ker tudi rad potujem. In še vedno mi je, navkljUh svetovnem spletu, najbližji osebni stik z ljudm' Teh pristnih odnosov, komunikacije res ne sme mo zanemariti! Dr. Polanc ostaja predvsem Jordan, ki se do bro počuti v danem okolju; se rad veseli z dobro družbo in se vse od šolskih let najlažje umiri harmoniko .... Zjutraj bo še dolgo z veseljem od hajal v šempetrsko bolnico in se večkrat ob klicu vračal tudi popoldan ali zvečer... »Tako d'j'l0« p, j rekla gospa Polanc .... Pod Latnikom klepetala Lara Samec na mladih svet stoji Zabava in izobraževanje Klub ajdovskih študentov in dijakov je največji mladinski klub v občini, ki združuje več kot 450 aktivnih mladincev. Družimo se v prostovoljnih akcijah in pripravljamo raznovrstne projekte. I .'deti najbolj odmevnih, projekt z več kot 13 X_/- letno tradicijo, je Letni vrt. Je glasbeno -kulturna popestritev ob koncih tedna v poletnem času. Petki so rezervirani za koncerte domačih in tujih skupin, ob sobotah pa vabimo v goste potujoča gledališča in zanimive svetovne popotnike. Iz leta v leto nas preseneča vse večji obisk funky - blues nedelj. Opozorilo in potrdilo, da je taka glasba v našem koncu pogrešana in zaželena. Poleg vsakotedenskih koncertov manj uveljavljenih, vendar perspektivnih skupin, pa je KAŠ glavni organizator novoletnega koncerta in pustovanja. Slednje je še posebej pomembno, saj poleg večernega koncerta za odrasle, k rajanju privabi tudi najmlajše. Sobotno popoldne popestrimo z delavnicami, čarodeji in klovnesami, , skratka - princeskam in vitezom ponudimo tisto, kar jih navdušuje in barva preprosto otroško domišljijo. Poleg zabave pa je osnovno vodilo kluba tudi izobraževanje mladine in vseh, ki so pripra-; vljeni svoje življenje obogatiti z novimi znanji. KAŠ ponuja zanimiva potopisna predavanja, študentje iz prve roke ponujamo informacije maturantom, priznani občinski podjetniki pa na Podjetniških večerih delijo svoje izkušnje s perspektivno mladino. Med nami so že bili Ivo Boscarol (Pipistrel), Dušan Črnigoj (Primorje), Andrej Slokar (Incom) in številni drugi. V preteklem letu smo začeli s projektom Galerija Hodnik. V njej dajemo prostor domačim in tujim umetnikom. Doslej smo gostili fotografsko razstavo 'Otroci sveta' avtorja Zorana Furmana ter še svežo razstavo Klemna Globočnika in Matica Zormana, poimenovano 'Masaker povprečja'. Poleg zanimivih razstav in občasnih kulturnih koncertov na dvorcu Zemono skrbimo tudi za socialo in šport. Prazni študentski žepi se poslužujejo ugodnih popustov za javni transport, omogočamo cenejše nakupe v nekaterih trgovinah in pri nakupu smučarskih kart. Klub ajdovskih študentov ponuja subvencionirane tedenske smučarske izlete, letovanje na morju in silvestrovanje. Za ohranjanje zdravega duha v zdravem telesu vas vabimo, da se nam pridružite na brezplačni telovadbi (košarka, nogomet ali odbojka) vsak konec tedna v prostorih večnamenske dvorane v Ajdovščini, kjer nudimo še ure aerobike in pilatesa. Mateja Česen, KAŠ mr m: 'sSl Mladinski hotel buri domišljijo Mladi, združeni v Mladinskem svetu Ajdovščina (MSA), so v preteklih mesecih naredili pomembne in velike korake pri delovanju in združevanju. Februarja je Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina prijavil na razpis Urada RS za mladino projekt izgradnje mladinskega centra in hotela, kar je v občini sprožilo težnje velikega števila organizacij po koriščenju bonitet, ki jih bo nova organiziranost omo- gočala. X 7"MSA so prepričani, da obstajajo pomemb-V ne razlike, ki ločijo mladinske organizaci-| je, ki si zaslužijo infrastrukturno podporo mla-1 dinskega centra, od ostalih organizacij. Edino kvantificirano merilo, ki opredeljuje mladinske organizacije, je starost udeležencev v programih, ki je največkrat do 25 let, redkeje do 29 let (zgornja z zakonom določena meja mladine). Glede na starostno merilo bi med mladinske organizacije lahko sodila tudi nekatera športna in kulturna društva, vendar pa se za uvrščanje med mladinske organizacije uporabljajo tudi druga merila, ki jih ne gre meriti zgolj s številkami. Mladinske organizacije delujejo po načelu 'mladi za mlade', kar pomeni, da program, ki je namenjen otrokom in mladini, izvajajo mladi sami. Druga pomembnejša načela teh organizacij so prostovoljnost, aktivna participacija, neformalno izobraževanje, odzivnost, informiranje in odprtost. Srž programa teh organizacij je t.i. mladinsko delo, kije kakršnakoli oblika dela, ki ima jasno določene učinke v neformalnem izobraževanju I — skozi svoje aktivnosti mladinske organizacije krepijo vseživljenjske kompetence mladih, da ob prehodu v odraslost postanejo odgovorni [ člani skupnosti. Izvaja se z namenom splošnega razvoja mladih, ki v njem sodelujejo prostovoljno. ' Programi mladinskih organizacij so oblikovani z namenom pomoči in spodbujanja osebnega in socialnega razvoja mladih preko njihovega prostovoljnega vključevanja. Gre za izobraževalne programe, ki dopolnjujejo formalno, akademsko ali poklicno izobraževanje ali usposabljanje in ki ga primarno izvajajo prostovoljne mladinske organizacije. Prave mladinske organizacije so torej tiste, ki temeljijo na prostovoljnem članstvu in demokratični strukturi. Za mlade predstavljajo neprecenljiv vir vzgoje, neformalnega učenja, učenja demokratičnih procesov (že s samim sistemom delovanja), vzpodbujanja družbene participacije ipd. V občini dobro deluje precej mladinskih organizacij, ki jih kot take pripoznava MSA. Med njimi so v prvi vrsti taborniki, katoliški skavti, mladi planinci, društvo prijateljev mladine, klub študentov in dijakov, društva mladih in druga društva, ki se ukvarjajo predvsem z mladimi ter seveda javni program PUM in Mladinski center. To so organizacije, ki sodijo v mladinski center - prostor, ki omogoča mladim rast v odgovorne državljane. Tadej Beočanin, predsednik MSA Pisani februarski dnevi Ajdovščina, 3. februarja 2009 - Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina je v organiziralo že 19. medobčinski otroški parlament, tokrat na temo 'Ljubezen in spolnost'. Mladi parlamentarci z OŠ Danila Lokarja, OŠ Šturje, OŠ Draga Bajca Vipava, OŠ Dobravlje, OŠ Col in OŠ Otlica so v sejni sobi Občine Ajdovščina razpravljali o ljubezni, odgovorni spolnosti, vplivu medijev na mladostnike, spolnih zlorabah in istospolni usmerjenosti. TJovabljeni gostje so jim s svojimi razmišljanji V in informacijami pomagali najti odgovore na pereča vprašanja. Ob tej priložnosti smo v prostorih občine odprli razstavo z lanskega eks tempora v Piranu, ki je potekal na temo tedna otroka 'Nekoga moraš imeti rad'. Sodelovali so učenci in dijaki z osnovnih in srednjih šol občin Ajdovščina in Vipava. Čez tri dni smo praznično večerno vzdušje pričarali v Dvorani prve slovenske vlade. V sodelovanju z Društvom Bralna značka pri ZPMS smo organizirali kulturno prireditev ob podelitvi knjig v projektu Zlati bralec. V spodbudo za družinsko branje in razvijanje bralne kulture smo pripravili knjigo 'Moj očka' vidne slovenske avtorice Lile Prap. Prireditev je s pesmijo in animacijami povezovala Andreja Zupančič. Ajdovski podžupan mag. Borut Koloini je v nagovor vpletel misli o pomenu branja, odkrivanju novih svetov in omike. Pravo navdušenje v dvorani, kije pokala po šivih, so 'zanetili' učenci s svojimi prepričljivimi nastopi. Prvošolci osnovne šole Danila Lokarja, ki pridno obiskujejo plesni krožek, so se pod vodstvom Saše Kravos predstavili s plesno točko 'Ko si srečen ...'. Colčani so gledalce pod mentorstvom Smiljane Krapež popeljali v stare čase, saj so s tipičnimi vaškimi oblačili in z besedo obudili ljudske pesmi, izštevanke in prstne igre. Prvošolci iz Osnovne šole Šturje so izvedli plesno točko 'Moje roke, noge...', na katero sta jih pripravljali učiteljici Suzana Gorup in Renata Lemut. Četrto in petošolci iz Vipave so pod taktirko Vlaste Lokar Lavrenčič iz svojih tamburic izvabili prečudovite zvoke v ljudskih melodijah 'Marko skače', 'Moj očka ima konjička dva' ter 'Na izle'«. Kako je 'V deželi številk' so nam povedali prvošolci iz Podkraja pod vodstvom Katje Turk Medvešček in Slavice Velikonja. Nastop pa so zaključili z veselimi zvoki izpod prstov mladega harmonikaša. Mladi bralci so se sprehodili na oder, kjer so vsi navdušeni prejeli knjigo 'Moj očka', nakar so povedali, kakšni so njihovi 'očk-oti'... »Super, fejst!« je odmevalo iz mladih grl. Ali kot je zapisala Lila Prap: »To je moj očka in rad ga imam! Vsak dan komaj čakam, da z njim se igram!« Zimske počitnice so potekale v znamenju vijuganja po belih strminah, na Črnem vrhu nad Cerknim je uživalo kar štirideset nadebudnih smučarjev. Za tiste, ki so ostali doma, pa se je na sedežu društva našlo marsikaj zanimivega - od ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti in družabnih igric, do obiska lokalne televizije Vi-tel, ki je omogočila, da smo se preizkusili v snemanju s čisto pravo kamero. Delavnice so potekale v sklopu projekta 'Varno in zdravo skozi otroštvo in naprej...', ki ga financira Ministrstvo za šolstvo in šport. Pri izvedbi športnih aktivnosti pa se za finančno pomoč zahvaljujemo Zvezi za šport otrok in mladine Slovenije. Svoje humanitarno poslanstvo smo tokrat uresničili v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, pet otrok smo osrečili s petdnevnimi smučarskimi počitnicami v Kranjski Gori, tri pa v lastni režiji popeljali na izlet v Atlantis in Kolosej. Februarje minil, kot bi mignil, smo pa že v pričakovanju novih ustvarjalnih in igrivih srečanj. Urška Štrancar Podarjali lepe misli o ljubezni Ajdovščina, 13. februarja 2009 - Člani Dnevnega centra Šent so na prodajno - razstavni stojnici v Lavričevi knjižnici predstavil svoje izdelke. ent Ajdovščina je namenjen ljudem iz zgor-Onjega dela Vipavske doline, ki imajo občasne ali dolgotrajne težave v duševnem zdravju. Njihov osnovni namen je omogočiti uporabnikom lažjo in hitrejšo psihosocialno rehabilitacijo. Ena največjih ovir, s katero se srečujejo osebe s težavami v duševnem zdravju, in tisti, ki jim želijo pomagati, je stigma. Spremljajo jo občutki krivde in sramu, ali pa popolno zanikanje težav, zaradi katerih ljudje težko poiščejo pomoč ali pa sploh težko sprejmejo razlago, da so njihovi simptomi in težave posledica duševne motnje. Stigma pogosto predstavlja eno največjih ovir pri poskusih izboljšanja kakovosti, življenja. Da bi se ljudem približali, odvrnili negativne etikete in komične upodobitve oseb s težavami v duševnem zdravju, smo se odločili, da bomo mimoidočim podarjali pisemca lepih misli o ljubezni. Obiskovalci so bili navdušeni, mi pa smo stojnice zadovoljni pospravili z mislijo, da smo z malenkostjo marsikomu polepšali dan. Margerita Humar šolska Divjad in naravoslovje v šoli Tamburjaši s hrvaškim « j Na osnovni šoli Dobravlje na Vipavskem smo imeli konec januarja naravoslovni _ dan za 7. razred. Našemu vabilu so se prijazno odzvali člani zelene bratovščine, ki ■ so nam pripravili zanimivo in prijetno dopoldansko druženje - pouk malo druga- | Q ||| | ^J| j | če. Predavatelja - demonstratorja, sta bilaiBorut Semenič, strokovni tajnik iz Zveze lovskih družin Gorica Nova Gorica in Edvard Krašna iz komisije za lovsko kulturo. Že deset let gospa Vlasta Lokar Lavrenčič na Osnovni šoli Draga Bajca Vipave izobraževanje in obveščanje pri ZLD Gorica. ' navdušuje učence za igranje tamburic. Lani je ustanovila tamburaški orkeste Tamburjaši. 'V Taravoslovje v 7. razredu obsega 105 šolskih ur, od tega je 70 ur bioloških vsebin (kot v osemletki v 6. razredu), 35 ur pa si delijo fizikalne in kemijske vsebine. V okviru pouka naravoslovja se v 7. razredu obravnava tri pomembne vrste ekosistemov: gozd, morje in sladke vode. Življenjsko združbo (biocenozo) gozda, sestavljajo poleg rastlin in organizmov, kot so bakterije, glive ter nevretenčarji v tleh in drugod tudi »klasični« gozdni prebivalci: večji vretenčarji. Prav te pa med nami najbolje poznajo ljudje, ki se z njimi strokovno in ljubiteljsko ukvarjajo - lovci. Edvard Krašna nam je s pomočjo diapozitivov, trofej, rogov, rogljev, čekanov, dermoplastik različnih vrst ptic in sesalcev približal življenjske navade živali, njihove lastnosti in pomen v življenjskem okolju - ekosistemu. Poseben vtis so na učence naredili čekani - svinjski zobje, ki se sami brusijo, ter močne medvedove čeljusti in zobje na lobanji. Izvedeli smo tudi, kaj nam lahko zobje jelenjadi in srnjadi povedo o starosti živali, zakaj in kdaj rogovi jelenjadi in srnjadi odpadejo, roglji gamsa in muflona pa ne. Borut Semenič pa je učencem razložil vpliv okolja na življenjske navade živali in kako so živali prilagojene na svoj življenjski prostor. Učenci so z zanimanjem, nekateri tudi z vidnim začudenjem, božali ustrojeno kožo divjega prašiča z zimsko dlako, kjer je lepo vidna topla podlanka in debela ter robustna, ščetinasta nadlanka. Spoznali so, da sta pri nas edina prava zimska zaspanca polh in svizec, ki vse zimske mesece prespita 'kot ubita'. Tako trdno, da se jima telesna temperatura znatno zniža (na manj kot 10°C ), srce pa utripa komaj nekajkrat na minuto. Temu zimskemu spanju pravimo hibernacija. Nazadnje sta nam gosta pokazala, katera oprema v lovskem nahrbtniku ne sme manjkati: daljnogled, nož, baterijska svetilka, čutarica z vodo, prva pomoč, vrv, in nazadnje še puška. Med 'opremo' sodi tudi lovski pes, saj pravijo, daje lovec brez njega 'le na pol lovec'. S pomočjo različnih piščalk in celo velike hišice morskega polža pa lahko divje živali tudi prikličemo v svojo bližino, da jih lažje opazujemo. Pri tem izkoristimo njihovo radovednost, željo po parjenju ali nagon po obrambi svojega teritorija. Kako to storijo lovci, bolj ali manj spretno, nam je pokazal Borut Semenič. V zaključnem delu pa sta nam predavatelja predstavila še lovsko organizacijo v Sloveniji, njene dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti. Izvedeli smo, kakšne pogoje mora izpolniti nekdo, ki se želi včlaniti v lovsko družino. In, da biti lovec, pomeni še vse kaj drugega kot hoditi 'na jago' in znati napraviti okusen lovski golaž. Bogdan Bone S čopiči med impresioniste Praznovanja so neločljiva sestavina dru letu glavna nit na oddelku vrtca v Selu. T)oleg praznovanj, ki se skozi čas spreminjajo, L tako po vsebini, kot po obliki, se druga prenašajo iz roda v rod. Le ta so pomemben dejavnik za človekov obstoj, prek doživetij vnašajo v ljudi določene vrednote, cilje in pravila družbenega življenja. Praznovanja so bila in so svojevrstna oblika uravnavanja človekovega odnosa do dela, do nara--ve, do družbene skupnosti v kateri živi. Praznično razpoloženje pa dviguje človekovo samozavest in ga notranje osrečuje. Poleg praznovanj, kot so osebni prazniki, verski, državni in prazniki povezani s spremembami v naravi, pa smo se letos priključili še FIT- u, projektu 'Dnevi za življenje' (dan brez avtomobila, dan srca, dan hoje, dan hrane, dan strpnosti...) V tednu od 14. do 20. januarja smo v Selu izvajali projekt 'teden brez TV, v katerega je bilo vključenih 20 otrok. Otroci so pridno upoštevali dogovor skupine in en teden zdržali brez TV. Ob zaključku projekta smo se skupaj s starši dogovorili, da obiščemo razstavo impresionistov v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob prihodu nas je sprejela prijazna kustosinja in seznanila s prostorom, v katerem se nahajamo. enega življenja in prav ta so v letošnjem Otrokom je povedala, da sije tukaj našel dom škra-tek Gal, ki ponoči s slikami kramlja, dan pa dobro skrit prespi: »Zato stopajte potihoma, da škrata ne zbudite in slik se ne dotikajte, da ga ne prepodite!« Otroke je seznanila s težkimi besedami, kot so impresionisti, atelje ipd., ter na otrokom razumljiv in prijeten način pričarala svet in čas, v katerem so živeli Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matej Sternen in Matija Jama, ki so predstavljali najpomembnejši in najnaprednejši del tedanjega slikarstva. S pomočjo fotografij, z nasmeškom na obrazu, so otroci spoznali glavne značilnosti slikarjev, po katerih so sloveli, oziroma, kaj so počeli. Sledila je predstavitev pripomočkov, ki so jih uporabljali (platno, oljne barve, čopiči, strgalo, paleta, krpica, kovček, končana - ponarejena slika ...). Otroci so ob tem uporabljali vsa čutila (tip, voh, vid, vonj, sluh) in lepo sodelovali. Kustosinja je kot zanimivost povedala, da se slike z oljnimi barvami sušijo več kot 20 let. Čeprav otroci še nimajo predstave, koliko časa je to, so vsi vzdihnili: »Uuuuuu - toliko?« S tem so spoznali, zakaj se razstavljenih slik ne sme prijemati. Otroci so s sodelovanjem kustosinje doživljali in spoznavali umetniška dela slovenskih impresionistov, usmerjenih v krajino, ki je v njihovih delih povezana z impresijo fizične podobe, a ima tudi simbolično vsebino in globoko nacionalno sporočilo in kot take jih doživljamo še danes. Drugi del pa je zajemal delavnico v ateljeju Narodne Galerije, kjer so kot pravi slikarji dobili vsak svoj predpasnik, slikarska stojala, palete z barvami in čopiče. Otroci so lahko prosto slikali. V tem so uživali in se ustvarjalno izražali, razvijali umetniško predstavljivost in domišljijo z zamišlja-njem in ustvarjanjem, mešali so barve in eksperimentirali z njimi. Svoje izdelke so otroci lahko odnesli domov. Narodna Galerija je imela v letošnjem letu rekorden obisk, več kot 70.000 obiskovalcev. V veselje nam je bilo, da smo bili med njimi. Vzgojiteljici iz Sela 'TVa bi obeležili okroglo obletnico, je tambu-JL/raški orkester povabil na novoletni koncert KUD Varteks iz Varaždina. Z njimi smo imeli .dva koncerta, najprej v soboto, 27. decembra, v Jamskem dvorcu v Postojni in nato še v nedeljo v Kulturnem domu v Vipavi. Z velikim navdušenjem in željo po druženju z ljubitelji dobre tamburaške glasbe smo se odpravili v Postojno, da bi se spoznali z našimi gosti iz Varaždina. Skupaj smo si ogledali Postojnsko jamo, to prečudovito lepoto slovenske dežele. Večerja v Jamskem dvorcu je bila lepa priložnost za stike in takrat sem tudi spoznala svoja gosta, Nikolo in Marina, ki sta spala pri nas doma. Sledile so skupinske vaje in seveda nastop Jamskem dvorcu. Zelo me je presenetil njiho' nastop, so veliko bolj številčni in zelo dobri igrajo. V orkestru je samo eno dekle, še osnov nošolka, ostali so dijaki srednjih šol Varaždina Po končanem koncertu smo z mojimi starši pe Ijali Nikolo in Marina domov. Sledil je prijetel klepet in izmenjava najnovejših novic o Sloveni] in Hrvaški. Naslednjega dne je bil na programi ogled Vipave in njenih znamenitosti. Ker pa seiI doma iz Žapuž, iz ajdovske občine, sva ju z oče tom peljala na ogled dvorca Zemono in zname nitosti Ajdovščine. Med tem časom pa je mam; pripravljala dobro kosilo. Popoldne smo imeli še zadnje vaje in nato sku pni nastop. V vipavski dvorani seje zbralo Velik ljudi. Dobra glasba, hitri ritmi in usklajeno igraj nje so navdušili občinstvo. Sledil je buren aplav' in zahvala naši mentorici Vlasti Lokar Lavrenčii za njen požrtvovalen trud, da je pripeljala tamburaški orkester do tako dobrega nastopa. Po skupni večerji v šolski jedilnici smo se ot novih prijateljev poslovili in si obljubili, da se marca ponovno srečamo, tokrat v Varaždinu Vanesa Bolčina, 9. b OŠ Draga Bajca Vipav0 Šola v naravi, i: to je ta pravo ... Na OS Col smo že petič zapored organizirali zimsko šolo v naravi za učeric« 6. razreda. Spremljali smo jih učitelji Vanja Rušt, Nataša Grom in Stojan Koren Ponovno smo se odločili za prijazno okolje oreškega Pohorja, da bi nova genera cija učencev lahko spoznala naravno in kulturno dediščino tega dela Slovenije k ga zaradi oddaljenosti redkeje obiskujemo. Orečali smo se z različnimi zimskimi športi LJin aktivnostmi, spoznavali različne vlečne naprave, v praksi preverjali, kako dobro smo se že v šoli naučili FIS pravil, predvsem pa smo si želeli naučiti čim bolje smučati. Življenje in delo so nam popestrili gospod Miro, ki je za nas skrbel v Ruški koči na Arehu, gospod Franček s slikovito predstavitvijo Pohorja, pa še lovec, astronominja in alpinist. Otroke seveda vedno prevzamejo aktivnosti v naravi. Podnevi so se radi učili smučanja, zvečer so na nočnem pohodu srečali snežaka velikana, na nočni smuki so občudovali lesketanje luči v Mariboru. Zadnji dan so pridobivali prve izkušnje z vožnjo med vratci. Predvsem pa jih je navdušil tek na smučeh, ki sta ga predstavila demonstratorja Smučarske zveze Slovenija, Jože Klemenčič in Benjamin Kuster. Utrinki V šoli se nismo marali učiti FIS pravil. Ko pa je sošolka padla, smo znali zavarovati tisti kraj. Palice smo postavili navzkriž. In vedno smo se ustavljali ob robu. Učiteljica nas je pohvalila. Mitja Pregelj Na Arehu sem se naučila smučati, kar je tudi moja želja. Na smučišču smo se vozili z j< r0 žniki, sidri, dvo in štirisedežnico ter goncl0i0 Med smučanjem sem tudi večkrat padla a se le naučila smučati. Cvetka Hladni\ Na smučeh sem bil prvič, v začetku mi je težko, a že drugi dan sem drvel kot raketa 1 An3nja so v stihe prelile: Dora Ambrožič, Iva Čermelj in Vanda Žvanut. Spomine na otroštvo in dogodke, ki so na nek način zaznamovali spomin in življenje pa so nam v proznih odlomkih predstavile: Irena Curk, Iva Čermelj, Milojka Furlan, Klara Štrancar, Dora Furlan, Dragica Čuk Novak in Vanda Žvanut. Voditeljica večera prof. Ivana Slamič in dijakinja umetniške gimnazije v Novi Gorici Ana Krečič, sta stihe in odlomke iz zapisanih proznih del prebirali z občutenjem, pravo mero energije in tako izrazile vse tisto, morda tudi skrito, kar so avtorice želele skozi stih in pisano besedo povedati. Žal malo premajhno število poslušalcev je s spontanimi, prisrčnimi aplavzi nagradilo ustvarjalke za njihov trud, voljo in željo, da v lepi slovenski besedi ali stihu vsem nam tako poklonijo delček sebe. Prijetno urico in pol dolgo druženje pa so sklenili s prijateljskim klepetom ob kozarčku in dobrotah, ki sojih pripravile članice društva MOST. / 7 radovi in dvorci v naši zavesti nastopajo Vj kot sedeži ekonomskega izkoriščanja in tlačenja ljudstva, pa tudi kot središča omike in razsvetljenja. Njihova ambivalentna vloga je toliko večji razlog, da jim posvetimo zanimanje, ki jim pritiče. Ravno Vipavska dolina pa je bila, bogastvu njene grajske arhitekture navkljub, eno najslabše raziskanih področij. Nepoznavanje pa, na žalost, največkrat vodi v mačehovski odnos do dediščine, tako s strani institucij kot tudi posameznika. Prenekateri nekdaj mogočni stavbi je usoda (z rahlo pomočjo vseh dosedanjih generacij najemnikov) namenila kaj žalosten konec in o njeni prisotnosti pričajo le še razvaline. "Kar nista uničili obe svetovni vojni, danes uničujeta malomarnost in brezobzirni gradbeni posegi," pravi avtor v Lavričevi knjižnici predstavljene knjige, Igor Sapač, arhitekt, umetnostni zgodovinar in kastelolog, predvsem pa človek, ki je s srcem in z umom predan svojemu delu. Pričujoča knjiga prinaša celovit pregled grajskih stavb na področju Zgornje Vipavske doline, od povirja potoka Močilnika pod Razdrtim na vzhodu dc reke Hubelj (nekdanja meja dežele Kranjske) na zahodu, kjer avtor knjige zaustavi svoj zmagoviti pohod na gradove in dvorce. Knjiga bralca najprej seznani s terminologijo ki olajša razumevanje temeljnih tipov in oblik grajskega stavbarstva, saj prihaja pogosto in po nepotrebnem do prave zmede ob poimenovanju posameznih grajskih stavb. V knjigi so nekateri bolj, drugi zaradi pomanjkanja virov manj izčrpni opisi stavb, opremijenj s skicami in študijami, ki so delo avtorja samega. Seciranih je 25 grajskih stavb: od vsem znanih, kot so dvorec Zemono, grad oziroma pra. vilneje dvorec v Ložah, pa do manj znanih ali povsem izginulih stavb, kot je Ravbarski grac) nad Otoščami. Igor Sapač dokazuje, da je delo kastel0l0ga nemalokdaj prava forenzična epopeja. Na podlagi starih dokumentov, pričevanj in materialn jj, ostalin je postavil več zanimivih tez o lokacijah in razvoju nekdanjih grajskih stavb. Vseh skrivnosti nimamo namena izdati, zato vam toplo pr j. poročamo, da knjigo sami preberete. Kakršen koli že je naš odnos do stavbne dediščine in naše preteklosti, ob poslušanju Igorja Sapača mrtvi kamni grajskih stolpov, portalov in zidov zadrhte in nas le težko pustijo ravno dušne. Matjaž Stibilj « tafcftit NAJ BO VAŠE PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA PRIJETNEJŠE! NOVA AKCIJA - ODBITE CENE! 22 eur TRIO OSNOVNI (2 meseca) 32 eur TRIO RAZŠIRJENI (4 mesece) 42 eur TRIO DRUŽINSKI (6 mesecev) -40y HJO paket (3 mesece) 14 eur Akcija velja od 15.3 do 31.5.2009! Več na www.omrezje.si ali na tel. 01/81 00 210 Brezplačen prikl« za vse, ki se boste priklopil na kabelsko televizijo ali na kabelski internetl Popusti veljajo ob sklenitvi naročniškega razmerja za obdobje 18 mesecev. mmmm center farna vipava V VSEH MARKETIH IN SUPERMARKETIH FAMA VIPAVA /}JWW f 'VUfr *’ ’ ^ ks tv . #’ ,-m.** m ' tUfMSmmfL m 0,29 e kg jMl9kumd C9I9KJ ^3,99^ k KROMPIR SIR EDAMER NEMČIJA postrežno MLEKO TRAJNO 1L Celeia W PRŠUT SUŠEN11/4 Brozina 0,35 € kg KRAS ČEBULA 50-70 mm MASLO 250g UVOZ-NEMČIJA OLJE RASTLINSKO 1 L Italija KRAŠKI SALAMIN 250g Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 '•■h m m 199, 36 71 192 Goriška cesta 13, VIPAVA Z w- immmi 1 i -Z ČRTI -SiCV ■ S’rv .-JP1 tf/T' ■ ^ C MULCERJI BERTI ^ /-• K? ŠKROPILNIKI ZUPAN, ONI GREENV 4 SEMENSKA KORUZA W' v C ■ GNOJILA NPK, KAN, .-4’« MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI jP/ urnik: od 7.00 do 17.00 sobota od 7.00 do 12.00 HOMOLOGACIJl VOZIL OB PONEDELJKIH PO PREDHODNI NAJAVI f zvonovi, fosili Bogatenje duha ob mladi umetnici Ajdovščina, 12. februarja 2009-V okviru praznovanj slovenskega kulturnega praznika je Klub krščanskih izobražencev Ajdovščina v galeriji Lična hiša gostil umetnico Mašo Leskovar. V rojstni kraj slovenske himne Podnanos, 31. januarja 2009 - Pojdruga stotnija pohodnikov od blizu in daleč je v lepem vremenu opravila pot iz Šmarij do Podnanosa, torej od rojstnega kraje Matije Vertovca, do kraja njegovega zadnjega počitka. t-TTT V - T 7'zanimivem pogovoru, ob glasbenih vložkih V iz njenega koncertnega repertoarja, je Maša orisala svojo življenjsko in umetniško pot. Kljub mladosti ima za seboj širok in bogat umetniški opus. Rojena v Ljubljani je po gimnaziji in srednji glasbeni šoli nadaljevala študij klavirja na Akademiji za glasbo pri prof. Aciju Bertonclju, kjer je tudi zaključila specialistični študij in postala koncertna pianistka specialistka. Že v času študija je na državnih tekmovanjih osvojila številne nagrade. Leta 1999 je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Za seboj ima več ko petdeset koncertov: solističnih, komornih v klavirskem duu in triu, s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in več kot deset radijskih snemanj. Danes deluje tudi kot producentka in umetniški vodja pri založbi Emanuel. Ta mlada založba želi v slovenskem prostoru zapolniti vrzel na področju slavilne in molitvene glasbe. Izkušnje, potrebne za to delo, sije Maša pridobila med nekajletnim bivanjem v Parizu. Svoje znanje z veseljem prenaša na mlajše generacije na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini. Svoje domovanje so si skupaj z možem Boštjanom in dvema hčerkama našli na Gočah. Sama pravi, da je zanjo umetnost notranja lepota, bogatenje duha in zadovoljstvo. Vse to je v polnosti našla šele takrat, ko je spoznala, daje On, ki je pot, resnica in življenje, resnično živ in načrtuje vsak korak v njenem življenju. In prav to lepoto in veselje želi deliti z ljudmi, ki jih srečuje v vsakdanjem življenju. Da je to res, smo v polnosti doživeli udeleženci tega zares lepega kulturnega srečanja. Niko Ličen v ' f e šesti spominski pohod je izpeljalo ^-/Turistično društvo iz Podnanosa, tokrat po nekoliko spremenjeni poti. Organizatorji so namreč želeli obiskovalcem predstaviti še druge krajevne znamenitosti, od sakralnih do gastro-momskih. Če so lani pohodniki podrobneje spoznali cerkve sv. Martina v Gaberjah, sv. Mihaela na erzeljskem Taboru, cerkev Marije Snežne na Obeluncu in sv. Andreja na Gočah, so tokrat obiskali župno cerkev sv. Kancijana na Planini, kjer je Matija Vertovec najprej služboval, pa še bližnjo cerkvico sv. Pavla, saj je letos Pavlovo leto. V cerkvi na Planini, ki se odlikuje po Wolfovi sliki sv. Antona Padovanskega, je pohodnike pričakal sam gospod Matija (namreč Boris Jež) z nekaj najbolj značilnimi pridigami. Pohodnikom seje pridružil še loziški jezuit Miran Žvanut, ki je znal v nadaljevanju poti povedati marsikaj za nimivega. Duhovni hrani je bilo dobro postlan tudi s fizičnim okrepčilom, že v Petričevem hramu na Planini, pa pri Tomažu Maliku na Slaotl (s pasto po Rinini recepturi) in z degustacijo! pri Dušanu Benčini v Ložah. Skozi Manče it Podrago je šlo potem ko po maslu vse do cerkvi sv. Kozme in Damijana v Podbrjah, kjer je bil; že globoko v popoldnevu še maša. O znamenitem župniku Vertovcu, ki je ’naj. večjega med poeti' tudi izzval k hvalnici vinske trte, pa o še enem znanem Šembicu, Stanki Premrlu, tudi duhovniku, ki je Prešernov/ Zdravljico ob začetku prejšnjega stoletja tud uglasbil (v danes slovensko državno himno) j; tekla beseda in pesem še v kulturnem prograrni na samem zaključku pohoda v Podnanosu. KUD LIČNA HIŠA Ajdovščina razpisuje 5. JAVNI NATEČAJ za izbor najlepšega VELIKONOČNEGA PIRHA 2009 Posameznik lahko sodeluje z največ tremi primerki. Pirhe bo po kriteriju izvirnosti ter ume-tniško-etnološke vrednosti ocenjevala petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje upravni odbor društva. Pirhe bodo sprejemali v prostorih društva Lična hiša Ajdovščina, na Prešernovi 7a, od 30. marca do 3. aprila ter v soboto 4. aprila. Tudi po pošti. Posameznemu vzorcu v zaprti kuverti priložite podatke: ime, priimek, naslov in telefonsko številko avtorja. Pri prevzemu se pirhi označijo z enotno šifro, ki jo dobi tudi avtor. Podelitev nagrad, odprtje razstave in blagoslov pirhov bo na cvetno nedeljo, 5. aprila, ob 16.00 v galeriji Lična hiša Ajdovščina. Informacije: David Ličen, 040 839 729 in info@licnahisa.com Fosili, naša sposobnost odpiranja in zapiranja obeh lupin, školjke pa, z mišico, lupini lahko le zaprejo. Veliko brahiopodov je v Trnovskem gozdu. Sodijo v geološko dobo spodnja jura (pribl. 180 milijonov let). Pomembno najdišče brahiopodov pa je tudi na južnem pobočju Nanosa, tik preden se cesta povzpne na planoto. Ni jih toliko kot v Trnovskem gozdu. Je pa to edino nahajališče brahiopodov iz geološke dobe zgornja kreda - turonij v naši širši okolici (starost pribl. 80 milijonov let). Tako so brahiopodi z Nanosa veliko mlajši kot tisti iz Trnovskega gozda. Brahiopode sem na Nanosu nabiral že pred leti, vendar nisem vedel za njihovo 'ime'. Rod Rhynchonella je bil sicer jasen - znan, vrsta pa ne. Ker sem v začetku meseca pripravljal T~>rahiopodi - rumenonožci so na prvi pogled J_) prav taki kot školjke. Razlike v zunanji obliki pravzaprav ni, razen nastavka - peclja, s katerim so brahiopodi pritrjeni na podlago. Imajo tudi Lirična poetika ilustracij Štefan Turk v Lični hiši Ajdovščina, 14. februarja 2009 - Golenja Lična hiša gosti mladega, a že uvelj 1. slovenske vlade v Ajdovščini zgodil Koncert prijateljstva - Concerto deli' amicizia. Glasbeni večer, ki sodi pod okrilje Glasbenega drevoreda, je plod povezovanja društva Wada in glasbene šole Roland iz sosednje italijanske Gorice. Predstavili se bodo glasbeniki, ki si tam nabirajo glasbene izkušnje. Pevci in pevke, ki pojejo v živo na posnete matrice ali pa pojejo v spremljavi skupine, s katero bo pela med drugim tudi naša pevka Viva iz Dobrave pri Podnanosu. Slišali bomo italijanske canzone iz različnih obdobij, kot tudi pop in rockovske svetovne uspešnice. Vstop je prost. Tekst: Ksimeroni, foto: arhiv Roland Zoranu Mušiču (1909 - 2005) v spomin Ajdovščina, 10. februarja 2009 - V Pilonovi galeriji se ob 100- lelnici rojstva velikemu slikarju poklonijo s predstavitvijo publikacije Zoran Mušič na Goriškem. V senci te predstavijo tudi Zbirko del Pilonovih prijateljev. r J ačetek Mušičevega leta na Slovenskem tako / ./zaznamuje predstavitev publikacije, izdane v Pilonovi galeriji, ki naj bi se je udeležila tudi ministrica za kulturo, a je opravičila svojo odsotnost in obljubila obisk v kratkem. Pa so publikacijo, ki s svežimi podatki o Mušičevem življenju in z objavo še neznanih virov pomembno prispeva k poznavanju umetnika, predstavili njeni ustavrjalci. V pozdravnih besedah se dr. Irene Mislej veseli obeležitve spomina na Mušiča, tudi zato, ker je globje poznavanje njegovega življenja in opusa lahko v čast nam in umetniku. V nadaljevanju predstavi svoj delež, kjer na osnovi Pilonovih spominov osvetli odnos med umetnikoma. O svojem raziskovanju spregovori tudi Gojko Zupan, ki poudari, da smo Slovenci včasih pre- malo ponosni nase, posebej ko gre za tako velike umetnike, kot je Mušič. S faktografijo njegovit biografskih podatkov in del je v publikaciji orisal pot umetnika 'Od idile do begunstva'; mladostna leta v Bukovici do vrnitve na Goriško. Novinarka Alenka Puhar se je dotaknila življenja umetnika v 'Samoti ven zaklenjenega moža'; pojasnjuje temačne postaje umetnikove poti, njegov odnos do ustvarjalnosti in domovine. Spregovori o težavah in bolečini, ki so pestile Mušiča in vse ostale, ki »se jim je domovina nenehno izmikala izpod nog«. Posvetilo Mušiču je dopolnila tudi kustosinja Pilonove galerije Maja Marinkovska. Pod naslovom 'Alojz Bizjak in Zoran Mušič, prijatelja' je 2 biografijo likovnega kritika obogatila spomin ni profesorja ajdovske gimnazije. Prvič pa so v celoti objavljeni tudi zapisi, ki jih je Bizjak zapiSaj o prijateljevem ustvarjalnem delu in jih doslej ni navedla nobena Mušičeva biografija. V senci publikacije Zoran Mušič na Gorišken) so izdali tudi prvega iz serije vodičev po Pilonovi galeriji, ki ponuja Zbirko del Pilonovih prijateljev. Tu sta veliko delo opravili Tanja Cigoj ^ Maja Marinkovska. Obe knjižni deli pa so snovalci poklona obogatili tudi z intimno razstavo likovnega dialoga med Mušičem in Pilonom ki je na ogled v zgornjih prostorih galerije. lurcisd RENAULT KOLEOS. NAVZVEN 4X4. ZNOTRAJ RENAULT. 24.950C www.trgoabc.s» 1 Tiso ABC PE Koper PE Ajdovščina PE Postojna Tel.: 05/663 6117 Tel.: 05/364 33 02 Tel.: 05/72128 28 PE Nova Gorica PE Tolnjin Tel.: 05/335 44 00 Tel.: 05/388 4700 £ RENAULT Veselo v Domu Stare šege in navade ob domači pesmi so Slovence že od nekdaj povezovale, tako v mestih, trgih kot tudi na vaseh. Zlasti so se naši primorski rojaki družili ob Gregorčičevih pesmih, ki so jim bile najbližje. Verzi Gregorčičevih in naših poezij odmevajo ob vsakem koraku v našem Domu. rez njih ne mine nobeno praznovanje roj-J3stnega dne, ne druge obletnice, prav tako ne kulturni dogodki ter novoletna praznovanja. Tako zelo globoko je zasidran v srcih naših stanovalcev, ki so rasli ob njegovih poezijah, kar občutimo zlasti, ko se zberemo po skupinah in obujamo spomine. Z vsakim Gregorčičevim verzom se zasvetijo oči naših stanovalcev, saj so to spomini na mlada leta, ko so bili Gregorčičevi verzi tako domači kot kruh. Ob njih so se učili slovenske srčnosti in jezika ter slovenske zavednosti. Ob kulturnem prazniku smo se z namenom, da izbrskamo še kakšno skrivnost o 'Šimnovem' življenju, odpravili na Brje. Iz bogate zbirke o Gregorčiču in Brejcih nam je Kazimir Čebron, lastnik zbirke, natrosil nekaj zanimivih podrobnosti. Srce pa so nam s petjem in igro ob kulturnem dnevu ogrele tudi članice dramske skupine Žar duh tistih prvih lutk, s katerimi je začel Mila Klemenčič - prvi slovenski lutkar, po katerem s imenuje tudi nova ulica v Ajdovščini, kjer st " naš Dom. Med drugimi so nas obiskali tudi nam ljU| otroci iz glasbene šole, z diapozitivi pa smo tj tovali po Afriki. Številne kulturne dogodke v naši hiši smo z-okrožili z veselim pustnim rajanjem, ki se je z-čelo že v ponedeljek, ko smo v naši avli pričaka posebne goste - kurente s ptujskega polja. Tak smo z njihovo pomočjo pregnali mraz okoli ru ših vogalov. Na sam pust pa so nam s plesom i petjem pomagali tudi otroci iz sosednjega vrte na Ribniku ter gojenci VDC-ja iz Ajdovščini harmoniko in kitaro pa so vzeli v roke naši sta-prijatelji iz planinskega društva Križna gora j Podkraja. Mojca Klavžar, delovna terapevtk 17 kolumne Razstreli svoj TV! nju mladih v Stični na noge dvignili 9.000 glavo množico? Ne, to pa nekako NE OBSTAJA - ker televizija o tem nič ne ve! Torej je sklep mojega kreganja s to grdo mislijo (pa zato nič manj resnično) naslednji - če sem na televiziji, obstajam, če me na televiziji ne pokažejo (naj si še tako prizadevam in brcam), me pač ni!!.!! Sprijazni se človek! 'Taku je tu, taku tu je' - bi rekel Mlakar. Je rekla babica vnuku: »Kaj pa ti veš,« ko je babici v neki stvari oporekal, »zdaj boš pa ti več vedel kot televizija?!« Seveda! In je imela prav, kdo nam v možgane sadi moralni red - to bi bile lekcije o tem, kaj se sme in kaj ne? Naj se dotaknem samo enega moralnega vprašanja (pa ne mislim pridigati) - splava. Še danes se spomnim, kako so v zgodnjih devetdesetih iz TV - jev v naše domove sadili in zalivali izbrane fraze v zvezi s tem vprašanjem. 'Sadike' so se OČITNO zelo lepo prijele. Tako zelo so sadili, daje potem skoraj vsak naključno izbran (in pred kamero postavljen) državljan na ulici, ki je bil vprašan po mnenju o tej zadevi dejal: »Ženska ima sama pravico, da odloča o svojem telesu, tu ne govorimo o otroku pač pa o zarodku, splav rešuje mnogih stisk dekleta, ki je nepričakovano zanosila .... Ip vsak, kije odgovarjal, je bil prepričan, daje vse to zraslo na njegovem zelniku!!! Pa saj tudi je zraslo na tvojem zeljniku, dragi državljan! Vendar, kdo je po tvojem zeljniku sadil? A? In kdo je zalival - z gnojnico, da je tako dobro zraslo, to TVOJE OSEBNO MNENJE???? Jej, jej, jej! Dragi moji in njihovi in svoji! V mojih najstniških letih je bila zelo popularna skupina, ki ni imela kdove kako krščansko pozitivno naravnanih besedil pesmi, AC-DC. Od njih si bom sposodil naslednji stavek: Blow up your video! Razstreli svoj TV aparat! In imeli so prav! Če pa vam ni ravno do tega, da bi montirali dinamit pod vaše LCD - je in plazme, pa vsaj mislite s svojo glavo! Kljub recesiji ostaja tovrstna (možganska) aktivnost - zaenkrat neobdavčena in še vedno zastonj! Saša Mugerli Ravnotežje zla suženjske okove. Šele v nekaj 'kratkih stoletjih', proti celotni zgodovini človeštva, sta si človekov duh in um toliko opomogla, da je človeštvo vsaj za silo skrpalo pravičnost do te mere, da je vsaj v zakonih in predpisih zagotovilo enakopravnost vsem ljudem. Bili so sicer poskusi (socialne revolucije), da bi dobri ljudje (zatirani reveži) prevzeli oblast in da bi za vse čase zavladala pravičnost. Vsi ti poizkusi so propadli zaradi tega, ker ljudje v bistvu nismo dobri in ker prisilna enakost in administrativno odpravljena borbenost preprosto ne ustvarita dovolj vsega za splošno blaginjo. Kapitalistični sistem pa 'spusti konje iz ograde', kjer v divjem diru vsak od njih da vse od sebe. Šele od takšne, maksimalno nadihane evolucijske moči, ima pravna država kje vzeti ter humano in pravično deliti vsem ljudem. Z zakonito prisilo nad silo! Edino pravna država lahko vsaj približno vzpostavi humano ravnotežje kruti naravni moči kapitalizma. Lakomnost, častihlepje, volja do moči, nečimrnost, zvijačnost, vse to, poleg mnogih tudi čistih in plemenitih lastnosti, žene človeka v materialne in drugačne cilje. Ni pa naloga pravne države, da bi to razreševala. Pravna država je le lično in smiselno urejena hiša, ki naj poskrbi za ugodno in varno počutje pjenih prebivalcev. Predvsem pa jim mora omogočiti svobodno gibanje in delovanje. Načrtovalci hiše in 'hiše' delajo tako, kot da bo ta stala vekomaj, človeku samemu pa je seveda lahko jasno, za približno koliko let lahko 'planira svoja početja'. V tem svojem času, od rojstva do smrti, ljudje počenjamo marsikaj. Po svojih zmožnostih, sposobnostih, vedenju in hotenju. Nekdo brezimno čisti stranišča, drugi zanosno bere vse vedenje z neba. Ko pa se kolesje sedanjega časa ustavlja, na način, kot se v tej svetovni krizi je, ni čas za kazanje s prstom na druge. Rešitev, vedno in za vse probleme, je dobro iskati le znotraj sebe. Šele tako opremljeni lahko enakovredno vstopimo v odnos z drugimi ljudmi. Marijan Božič Tejhata! Saj ne vem, kam bi uvrstil sledeče. J Morda med žalostno, morda med hecno, morda med butasto, ne vem! Zgodi se in se dogaja, da človek vse življenje dela na nekem področju, da dela dobro, z veliko vloženega truda in z zavidljivimi rezultati. Če malo karikiram - lahko se zgodi, da nekdo nahrani pol lačnih afriških otrok ali v kompletu reši mogočne gozdove Amazonije pred izumrtjem, drugi spet lahko izgori v prizadevanju za boljši jutri ogroženih svetovih živalskih vrst, VENDAR .... Če pa ta isti človek, ki vse to zna in zmore, za sedem minut sede v televizijski studio, napudran, in v kamere pove dve povprečni šali in nekaj hecnih primerjav, je ■ pa BRAVO! Potem je pa tapravi, potem naenkrat I vedo zanj vsi in ga naenkrat vsi poznajo. Tega ! istega človeka! Sam sem pred kratkim doživel nekaj podobnega. Zaradi tega, ker sem v soboto popoldne v studiu TV SLO 1 lepo na toplem povedal dva ne tako zelo pametna stavka (Bog mi je priča, da v svoji majhnosti zmorem proizvesti še kaj boljšega), zato mi 'pol' Slovenije ploska??? Mama mija! Ker sem s kitaro zapel POL(!) svoje pesmi (minutaža pač), zdaj veljam za neverjetno ustvarjalnega in marsikdo se je čudil, kako je to mogoče - župnik, ki piše svoje pesmi in povrh vsega jih ob brenkanju na kitaro zna še zapeti! ! Kaj takega, sej ni za verjeti! Da sva doslej s kolegom Robijem izdala že tri zgoščenke svojih, , avtorskih pesmi in da sva jih s svojim bendom ' več kot deset let preigravala po vseh možnih (in nemožnih) krajih po Sloveniji, da smo na sreča- /^Tlovek je na tej Zemlji navsezadnje le eno od živečih vrst živih bitij. Spočetje na podoben način kot žival in nato celo življenje brska za hrano ter stalno nekaj brklja okrog svojega bivališča (brloga). Seveda se ob godnem času tudi razmnožuje. Čeprav se zdi drugače, in v marsičem tudi je, nas kot življenjsko vrsto ohranja pri življenju čisti egoizem. Mlado dekle, nališpano in zalo, jadrno odhiti na veselico in se zapeljivo ali pa le plaho ozira čez ramo, če bi kdo le zaklical njeno ime. Krdelo potepuških psov složno teka po zakotnem travniku, ko pa naletijo na zajeten kos mesa, se med seboj sklavsajo do krvi. Zajeten kos mesa je bila nekaj dni nazaj tudi milijonska nagrada. Ljudje so v vrstah stali na prodajnih mestih za stavne lističe. Vsak od njih je upal, da bo zadel najvišjo nagrado,čeprav je vsem jasno, da je ta milijonska vsota sestavljena iz vsote vplačil vseh ostalih upajočih v vrsti. Žoga, ležeča v golu, sama po sebi še ne predstavlja nobene vrednosti. Vrednost pridobi, če je njena pozicija jasen znak vsem tistim, ki pravila igre poznajo, da je naša ekipa premagala njihovo. Vrednostjo v zmagi! Ljudje smo si različni tudi po naravnih sposobnostih in okoliščinah, kjer živimo. Enim je to že od nekdaj zagotavljalo ali kraljevski prestol ali Ali bo kriza ’ L 2 i i J 1 J l TV' ako čas neusmiljeno beži! Dve leti, pa J^~sc človeku zdi, da je bilo včeraj. Da, dve leti sta že pretekli od tiste 'bogokletne in šokantne' pobude vipavskega župana in Zveze za Primorsko. Vipava — sedež Primorske pokrajine! Presenečenje je bilo še večje, ko sta občinska sveta Ajdovščine in Vipave zmogla toliko modrosti in Vipavo tudi uradno predlagala za sedež enotne in močne Primorske pokrajine. Nesporno gre za najbolj 'svetel' primer, včasih zelo zapletenih medsebojnih odnosov obeh občin. In kje smo danes? Na samem začetku! Kot že tolikokrat do sedaj! Proces ustanavljanja pokrajin, to je drugega nivoja upravno - politične in razvojne organiziranosti naše države, se je po 'fantomskem' referendumu in zamenjavi oblasti vrnil na 'izhodiščno točko'. Proces decentralizacije, demokratizacije in deregulacije države in družbe pa je potrebno nadaljevati! In zato je sedaj pravi trenutek, da se ponovno 'povzdigne' glas! Zanimivo je, da se prav vse politične stranke v Sloveniji razglašajo za zagovornike decentra- „odpihmla" pokrajine!? lizacije in ustanovitev pokrajin! Seveda samo deklarativno in praviloma samo pred volitvami. Slovenija pa se še naprej spreminja v najbolj 'centralizirano' državo v celotni Evropi. Razmere postajajo vedno bolj nevzdržne in strankarske 'centrale' vedno težje mirijo nezadovoljne člane. Nezadovoljstvo so pokazali tudi volivci in na obeh zadnjih lokalnih volitvah kaznovale 'zvezne' stranke, ter so svoje glasove raje masovno namenile lokalnim listam in gibanjem. Lokalne volitve pa se spet 'nevarno' bližajo, saj bodo že jeseni naslednjega leta! Zgodil se je še vstop v EU in prav Slovenija je bila edina, ki še ni imela vzpostavljenega tega drugega nivoja upravno politične organiziranosti države. Nekaj časa smo zaradi tega celo trepetali za evropska sredstva, kar bi bila res kaplja čez rob! Zakonodajni proces oblikovanja pokrajin v Sloveniji še nikoli ni bil tako blizu uresničitve, kot konec prejšnjega mandata. Resnica ali 'veliki blef ? Osebno sem bil prepričan, da vlada in resorno ministrstvo za lokalno samoupravo misli 'resno'. Da se končno tudi simbolno izpolnjujejo dolgoletni napori vseh nas resničnih zagovornikov procesa decentralizacije države. V zraku pa je ostajalo bistveno vprašanje. Le zakaj je bilo potrebno čakati toliko časa? Odgovor je zelo preprost. Potrebno je bilo lastniniti in 'olastniniti'! Proces se je očitno zaključeval in pokrajine se lahko ustanovijo. Seveda zelo previdno in po 'kapljicah'! O čem smo pravzaprav lani govorili? Bistven je denar, delitev 'davčne pogače'! Država je na pokrajine nameravala prenesti do največ 11 % sredstev. Malo ali veliko? Malo, toda še vedno bolje kot nič! Dovolj za začetek procesa: občine imajo okoli 12 %, pokrajine naj bi imele 11 %, državi pa bi še vedno ostalo 'debelih' 77 % vseh sredstev in bi še vedno 'trdno' držala primat med vsemi 27 članicami EU. Daleč, daleč od Švice, kjer se ta sredstva delijo približno po tretjinah med občine, kantone in državo. Kakorkoli že! Pokrajinska zakonodaja je v parlamentu nato 'padla'. Dobili pa smo novo vladno ekipo in novo zasedbo parlamenta. Dobili pa smo še nekaj - finančno in gospodarsko krizo. Kako priročen argument, da zagovorniki centralizma mirno 'prespijo' ta mandat. Ali jim bomo to dovolili? Veliko, preveč je vprašanj in premalo je še pravih odgovorov! V tem trenutku pa bi bilo resnično najslabše, da se proces ustanavljanja pokrajin ustavi. To bi bila katastrofa! Cilji so jasni! Regionalizacija države in ustanovitev pokrajin ni samo upravno teritorialna organiziranost države, temveč in predvsem celovita decentralizacija upravljanja z državo in javnimi sredstvi. Cilj je približevanje upravljanja z državo ljudem in sprostitev njihovih ustvarjalnih resursov. Cilj je usklajen razvoj modela naselbinske mreže, kjer prav vsako mesto in kraj dobita svojo funkcijo ter razvojno perspektivo. In ne pozabimo, kaj nas uči zgodovina! Koga so gospodarske krize v preteklosti najprej in najbolj prizadele. Vsekakor tiste, ki so si tako kot mi, demografsko in gospodarsko dobesedno 'sesuli' celotna področja oziroma pokrajine. Varčevanje pri 'kavicah' je na simbolnem nivoju vsekakor upravičeno! Pravo varčevanje pa bi bilo, če se ne bi bilo potrebno več deset tisoč ljudem voziti vsak dan v Ljubljano 's trebuhom za kruhom'! To pa je šele vrh 'ledene gore' naše centralizacije. In prav zato je sedaj najprimernejši čas, da povzdignemo glas. Argumentov je več kot dovolj! Uspešni pa bomo le, če se ustvari 'kritična masa pritiska na politične stranke, vlado in parlament. Pogosto slišimo rek - kriza kot priložnost! Resje! Sedanja gospodarska kriza je idealna priložnost za ustanovitev pokrajin, prav zaradi hitrejšega izhoda iz krize. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! Aleksander Lemut ANTONI • prevozi majhnih zbirnsh in kamionskih pošiljk blaga po vsej Evropi ■ prevzem pošiljk v Evropi in dostava na vaš naslov • zbirno skladišče • carinsko skladišče • špedicija - uvozno in izvozno carinjenje ■ prevoz hitrih frošiljkpo Evropi POSEBEJ SPECIALIZIRANI: ŠPANIJA • FRANCIJA« ITALIJA DRŽAVE BIVŠE JUGOSLAVIJE d.o.o. Ajdovščina Vipavska c. 6 A, 5270 Ajdovščina,SLOVENIJA Tel.: 00 386 (O) 5 36 58 500, antoni@siol.net 18 šport Gremo v prvo ligo! Ženski rokometni klub Ajdovščina se je registriral v letu 2006 in je nasledil Zenski rokometni klub Keting (preregistracija vseh igralk). V klubu trenutno trenira 120 igralk, ki nastopajo v štirih starostnih kategorijah v uradnem tekmovalnem sistemu. ZRK Ajdovščina je edini klub, ki omogoča dekletom športno udejstvovanje v kolektivnem športu, s tem pa seveda zdrav način življenja, učenje osnovnih tehnik motorike in koordinacije ter mlade privaja na delo v kolektivu, na sodelovanje in prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve v kolektivu. A l< s Pred naš mikrofon je stopil predsednik Alojz Klemenčič: Ženski rokometni klub ima v Ajdovščini dolgo tradicijo. Na tem območju se je vedno igral dober in prepoznaven rokomet, tako v ženski kot moški konkurenci. Ne glede na športno panogo so vedno prisotni vzponi in padci in pri tem tudi naš klub ni bil izjema, je pa klub vseskozi obstajal in deloval. S tem imenom, ki ga nosi klub danes, deluje od leta 2006, ko smo pravno formalno nasledili ŽRK Keting Ajdovščina. Po umiku podjetja Keting smo začutili, daje potrebno primerno ukrepati in klub obdržati. Ali ste uspeli sanirati vse zapadle dolgove predhodnika, da lahko sedaj po dveh letih delovanja delujete normalno? Sam sem v vlogi predsednika šele dobro leto. Pred mojim prihodom je bil klub v neki agoniji, brez vodstva, denarja in vizije. V klub sem prišel na prošnjo predsednika uprave Mlinotesta Davida Nabergoja, saj se je omenjeno podjetje vedno čutilo kot nekakšen zavezanec do ženskega rokometa v Ajdovščini. Ko so v podjetju Mlinotest videli, da se klub ne razvija v želeno smer, so me prosili, da prevzamem mesto predsednika. Klub ni bil v rožnatem položaju, predvsem ne po finančni plati, prevzel sem precejšen dolg, ki ga je bilo potrebno sanirati v letu 2008, zraven pa je bilo treba zagotoviti še denar za tekoče delovanje. Lahko se pohvalim, da nam je sanacija uspela in smo leto 2009 'začeli brez dolgov. Ob prihodu v klub sem povedal, da je moja osnovna vloga urediti vodstveno strukturo kluba, da pa se v športno plat ne bom vtikal. Kako vam pa godi dejstvo, da ste edini ženski kolektivni klub v naši dolini? To je res. Če bi klub prenehal z delom, veliko število deklic, pa tudi izkušenih igralk, ne bi imelo ka, in tudi to je bil eden od razlogov, da sem se odločil za prihod v klub. Ni perspektive kluba brez lastnega naraščaja ... Kratkoročni projekti z nakupom dobrih igralcev nimajo bodočnosti - dokler je denar, je vse lepo, potem pa ... Ob ustanovitvi društva smo se odločili, da bomo poskušali privabiti čim več mladih iz naše okolice, ne samo zaradi rokometa oziroma samega športa, pač pa tudi zaradi širše družbene angažiranosti. Osnovne šole so najbolj idealna baza za izbiro posameznikov za določen šport. Menim, da so posamezni klubi premalo v stikih z učitelji telesne vzgoje, ki imajo najboljši vpogled, kateri šport bi učencem najbolj odgovarjal. S takšnim projektom smo mi začeli na Colu in bili deležni veliko pohval. Razveseljivo namreč je, da se treningov na Colu dvakrat na teden udeležuje 30 otrok. Mogoče bo kakšna deklica z igranjem vztrajala toliko časa, da bo nekoč igrala v našem članskem moštvu. Tudi pri rokometu je potrebnih veliko odpovedi, navaditi se je treba na kolektivnost, pa da so porazi sestavni del igre, da ima trener pravico dati posameznika na klop ... Toda to je za mlade velika šola za nadaljnje življenje ... Pri mlajših je potrebno imeti primerne strokovne kadre, jih imate dovolj? Tudi na tem področju vidimo priložnost, da delujejo domači strokovnjaki. Resje, da trener članic prihaja iz Srbije, to je Radiša Popovič, za vse ostale selekcije imamo domače strokovnjake, ki jim omogočamo redna izobraževanja, da lahko nadgrajujejo svoje delo. Če preideva na člansko ekipo, kakšne cilje ste si postavili za letošnjo sezono? Ko sem prevzemal funkcijo predsednika, sem vprašal našega trenerja in igralke, česa smo sposobni. Dobil sem odgovor, da bi se z nekaj okrepitvami lahko borili tudi za prvo ligo. Veseli me, da so se ponovno aktivirale nekatere starejše igralke in rekle, da lahko naredimo eno uspešno zgodbo. Igralke so resno zagrabile, kar potrjujejo tudi izidi - če bi se prvenstvo končalo že po jesenskem delu, bi se kot drugi uvrstili v prvo. ligo. Starejšim rokometašicam sem hvaležen za prizadevnost in vzor mlajšim, ki tudi že trkajo na vrata članske ekipe. Torej napovedujete preboj v prvo ligo, ne glede na stroške tega tekmovanja? Športu se napovedujejo težki časi, tako zaradi manjših sponzorskih vložkov kot tudi višjih stroškov tekipovanj. Prva B državna rokometna liga, v kateri nastopamo, ni dobro medijsko pokrita in ni medija, ki bi nas redno spremljal in mogoče še prenašal kakšno tekmo. Računamo, da bi v prvi ligi lažje dobili kakšen sponzorski evro več.Vsak, ki vlaga v šport, računa na povratek vloženega skozi dobre rezultate in reklamiranje, prepoznavnost ekipe v prvi ligi pa je neprimerno večja. Ko smo že pri denarju - se recesija že čuti v klubski blagajni? Moje osebno mnenje je, da prava recesija šele prihaja. Najprej se bo poznala v tistih dejavnostih, ki niso nujna za obstoj podjetja in šport je ena od njih. V velikih klubih že sistematično znižujejo stroške in to se bo zgodilo tudi pri ostalih. Rad bi se javno zahvalil podjetju Mlinotest, ki nas je v tistih težkih časih izdatno podprlo. Če bo podjetje dobro poslovalo in bomo v klubu uspešni, potem upam, da bo tako tudi naprej. Mislim, daje v Ajdovščini tudi sicer dovolj gospodarske moči, da omogočijo dekletom do boljše prepoznavnosti v Sloveniji. Če izvzameva t.i. recesijo - je v normalnih pogojih lažje dobiti sponzorja za ženski ali moški kolektiv? Povsod po svetu je težje dobiti sponzorja za ženski šport. Najbolje plačana ženska rokometašica prejme le tretjino vsote najbolje plačanega Pritekli so si kar 138 medalj Slap, 10. februarja 2009 - Člani tekaškega društva Burja Vipava so na občnem zboru ocenili dosežke minulega leta in sprejeli načrte za leto 2009. Preteklo leto je bilo za vipavske tekače zelo uspešno, saj so v skupnem seštevku sezone osvojili kar deset medalj. "V Ta tekaških stezah po ravninah in hribovjih IN se je redno potilo 20 članov. V skupno 279 nastopih so skupaj pretekli 14.780 km. Na stopničkah za zmagovalce so stali kar 138 - krat, od tega 51- krat na naj višji, 46 - krat na drugi in 41 - krat na tretji. Rekorder med moškimi je Damijan Čufer, ki je sodeloval na 38 tekih, kar mu je naneslo 425 pretečenih kilometrov. Med ženskami je Valentina Čufer v 32 nastopih pretekla 232. V ravninskih tekih je bil s končno zmago najuspešnejši Urban Čehovin, drugega mesta se je veselila Manca Kerkoč, z bronom v različnih’ kategorijah pa so se okitili še Gašper Bolčina, Matic Kerkoč in Matija Bolčina. Alojz Bolčina je pristal na končnem petem mestu, na šesto mesto pa so se uvrstili kar trije Čuferji - Patrik, Valentina in Damijan. V zimskih krosih so za točke tekli trije tekači. Prvo mesto si je tudi tu pritekel Urban Čehovin, šesti je bil Damijan, osmi pa Patrik Čufer. Gorskih tekov se je udeleževalo pet tekačev. V svojih kategorijah sta zmagali Janet in Sindis Čufer, Damijan in Valentina Čufer sta se povzpela do tretjega mesta, Danilo Pudgar pa do petega mesta v končni razvrstitvi. Darja Jejčič se je udeležila treh polmaratonov, ki se točkujejo za pokal Primorskih novic in osvojila končno peto mesto. Tekmovanj v hitri hoji se je udeleževala Valentina Čufer. V letu dni je popravila kar 7 državnih rekordov, dvakrat tudi na Evropskem veteranskem prvenstvu v atletiki v Ljubljani. Urban Čehovin, ki trenira tudi pri atletih v Novi Gorici, se je kot kadet uvrstil v državno reprezentanco, kjer dosega zelo lepe rezultate. Urbanu je na občnem zboru predsednik društva Darko Hrovatin podelil posebno priznanje za tekmovalne dosežke, prav tako še Manci in Maticu Kerkoču in Gašperju Bolčini. rokometaša. Še vedno je bolj atraktiven moški rokomet, kjer se igra bolj na silo in dinamiko, toda tudi ženski rokomet je dober in se ga splača gledati in ga podpirati. Kako pa ste zadovoljni z obiskom vaših tekem? Obisk ni najboljši, nekaj krivde lahko prevzamemo tudi nase, saj smo se predvsem osredotočili na obstoj društva. Če bomo oziroma ko bomo v prvi ligi, bo tudi obisk zagotovo narasel Že prej ste omenil moški rokomet, kako sodelujete z moškim rokometnim klubom? Imamo korektne odnose, predvsem se dogovarjamo o uporabi športne dvorane. Ko ste omenil dvorano - imate treninge Policah ali kje drugje? S treningi so težave, saj imamo mnogo selekcij in dvorano potrebujemo več dni in ur v tednu. Enkrat imamo treninge v zgodnjem popol dnevu, drugič pa v večernih urah. Treniramo tako na Policah kot tudi v športnih dvoranah v Dobravljah in na Colu. Gospod Klemenčič, hvala za pogovor z željo da bi lahko naslednjo sezono poročali o dobrih izidih tudi s prvoligaških prizorišč. Bi 2a konec še kaj dodali? Hvala za lepe želje. Dodal bi le to, da smo pQ koncu lanske sezone prvič organizirali dan rokometa, kjer so se na revijalni tekmi predstavile vse selekcije našega kluba. Sledila je manjša za bava, če pa se letos uvrstimo v prvo ligo, potem bomo priredili veliko zabavo in vas že sedaj vabim nanjo. S g i: z j \ I Marko Terlikar Miha Božič - balinar leta 2008 Planina, 29. januarja 2009 - Mladi balinar Miha Božič s Planine je postal balinar leta 2008 v kategoriji dečkov. TV" ako tudi ne, saj je član BK Petrič Planina X\jani osvojil kar tri državne naslove med dečki - je državni prvak v igri v krog, v natančnem zbijanju, z Mitjo Kobalom in Štefanom Bajcem pa je bil najboljši tudi v dvojicah. Miha in Mitja sta nastopila tudi za državno reprezentanco na četveroboju v Italiji. Miha trenira p0(j vodstvom mentorja Denisa Faganela. 19 šport Trije broni v Plače Mehika, 9. februarja 2009 - Slovenski jadralni padalci so se na tekmovanju borili kot še nikoli doslej, o čemer priča bron Aljaža Valiča iz kluba MasterCard Kovk in skupno tretje mesto ekipe. Vijuganje v belem Po nekaj sušnih letih nam je letošnja zima končno nasula dovolj snega za ugodno smuko tudi na Primorskem. O vetovno prvenstvo je potekalo v mehiškem letoviškem mestu Valle de Bravo in je obsegalo kar 10 letalnih dni. Med 151 piloti iz 43 držav je naslov svetovnega prvaka osvojil Švicar, Aljažu Valiču pa se je izpolnila večletna velika želja po medalji, saj je z odličnim letenjem osvojil bron. Enakega leska je tudi ekipna medalja, h kateri je veliko prispeval še Aljažev brat Urban s 24. mestom. To sta prvi medalji slovenskega jadralnega padalstva na svetovnih prvenstvih v zgodovini tega športa pri nas. Tekmovanje je bilo zelo naporno in zahtevno, saj so bile razmere za letenje v Mehiki zelo močne in so botrovale številnim nesrečam, tudi smrtni nesreči Švicarja Schmokerja. Posamezne preizkušnje so bile dolge od 74 km pa vse do 117 km. Vsak tekmovalec, kije na vseh preizkušnjah priletel do cilja, je na prvenstvu v zraku prejadral več kot 50 ur. rrl Rokomet Na Policah meljejo 12.krog AJDOVŠČINA - ŽELEZNIKI 38 : 23 Z zadetkom v 20. minuti je ekipa iz Železnikov še sledila ritmu Ajdovcev, potem pa so gostom ušle vajeti iz rok. Že tri minute pred iztekom prvega polčasa je bil rezultat (14:8) v domači prid. Za tem so si prednost še povečali z delnim izidom 4:0. Njihov nalet pa je ustavil čas, ko se je iztekel prvi del tekme. V drugem delu so 'dečki burje' nadaljevali dovolj zbrano in tekmo zaključili v svoj prid. S končnim rezultatom 38:23 so zato zasluženo osvojili obe točki. Po začetnem otipavanju so domači prevzeli pobudo in z agresivno obrambo ter ob dobri realizaciji v protinapadih vztrajno višali prednost. Na trenutke sta imela sodnika čuden kriterij, kar pa domačih ni zmedlo in so na odmor odšli z deseti- r~7ato je Športno društvo Rekreativček med X ./zimskimi počitnicami na smučišču Javornik prvič organiziralo smučarski tečaj za otroke stare od 5 do 12 let. Tečaja se je udeležilo kar 53 otrok, ki so bili zaradi lažjega dela in hitrejšega Filipov tek, pohod in skoki napredka, razdeljeni v sedem skupin. Vsako jutro smo se s kombiji (tu gre zahvala za pomoč OŠ Dobravlje in OŠ Draga Bajca Vipava ter Turistični agenciji Tarol) odpravili na smučišče, kjer so otroci od 9. do 13. ure, pod vodstvom učiteljev smučanja, osvajali nove smučarske veščine, vmes pa so se tudi okrepčali s čajem in toplo malico. Domov smo se vračali okrog 14. ure, tako daje otrokom preostal še del popoldneva, ki so ga lahko preživeli po svojih željah. Teden na snegu je vsem kar prehitro minil, k temu pa je pripomoglo tudi lepo vreme, ki nas je ves teden razveseljevalo s soncem. Zadnji dan so se nam na smučišču pridružili tudi. starši, ki so si ogledali zaključek tečaja s spustom in vijuganjem po progi. Vsak udeleženec je ob prihodu v cilj prejel tudi diplomo, v spomin na preživete urice na snegu. Tomaž Lulik mi zadetki prednosti. V nadaljevanju se slika na igrišču ni spremenila, Ajdovci so s trdo obrambo in visokim ritmom razbili goste, tako daje lahko trener Poklar poslal na igrišče tudi mlajše igralce, kar so nekateri s pridom izkoristili. Pri domačih so bili najuspešnejši Rok Krašna, Andrej Čermelj in Dominik Rodman s po 8 zadetki. 13. krog ŠMARTNO 99 - AJDOVŠČINA 30 : 29 Pri ajdovcih sta bila najuspešnejša Dominik Rodman in Aleš Cunjac s po 6 zadetki 14. krog AJDOVŠČINA - GRČA KOČEVJE 31 : 20 Po začetnih izenačenih minutah in rezultatu 6:6 so Ajdovci vzeli tekmo v svoje roke in z neverjetnim izidom 16 : 3 popolnoma dotolkli četrto uvrščeno ekipo na lestvici LB lige. Gostje nikakor niso našli rešitve proti domači globoki (3-2 -1) obrambi. Polčas seje končal kar s 13 zadetki razlike, kar je bil znak trenerju Poklarju, daje v nadaljevanju poslal v ogenj igralce s klopi, da si naberejo ligaških izkušenj. Po trenutno prikazani formi in igrah si ajdovski rokometni klub zasluži višje mesto na lestvici. V naslednjem krogu gostujejo Ajdovci pri drugouvrščenem Krškem. Lestvica L KLIMA PETEK MB 14 13 0 1 26 2. KRŠKO 14 12 1 1 25 3. ŠMARTNO 99 14 9 3 2 21 4. GRČA KOČEVJE 14 7 1 6 15 5. SVIŠ 14 7 1 6 15 6. ALPLES ŽELEZNIKI 14 7 1 6 15 7. GROSUPLJE 14 7 0 7 14 8. AJDOVŠČINA 14 6 0 8 12 9. RADEČE 14 42 8 10 10. IZOLA 14 3 2 9 8 11. MOŠKANJCI 14 3 0 11 6 12. MITOL SEŽANA 14 0 113 1 Iz Društva Gora Predmeja, 7. februarja 2009 - Društvo Gora je izpeljalo že 14. Filipov tek in spust, tekmovanje s staro smučarsko opremo, v spomin na prvo smučarsko tekmo s Predmeje na vrh Malega Golaka. Daljnega 8. marca 1895. leta je po dobrih dveh urah na 'vrhunec' prvi prismučal korenjak Filip Kajnradel, po katerem novodobna prireditev nosi ime. eplika te tekme v Tihi dolini je bila bistveno crajša - dobrega pol kilometra dolgo progo je med pol stotnije tekmovalcev prvi premagal mladi smučar Urban Polak z novaško lok smučko in si priboril najboljše izhodišče. Posebnost tekme v smučanju po starem na Gori je namreč v tem, da se za končni zbir točk šteje tako hitrost v smučanju navzgor (na 'vrhunec'), kot tudi umetniški vtis pri spustu navzdol. Toda vreme se je tokrat v Tihi dolini zarotilo in se je točno ob napovedanem začetku vlilo kot iz škafa, s sodro povrhu. Organizator je tako spust odpovedal, starost in usklajenost opreme smučarjev pa je tričlanska žirija ocenjevala kar na suhem, v toplem šotoru. Domačini so med preračunavanjem rezultatov gostom pripravili pester program, v katerem so sodelovale pevke iz Društva podeželskih žena s Predmeje pod vodstvom Filipa Vidmarja, predsednica tega društva Lojzka Bratina je brala iz svoje nove pesniške zbirke, za zabavo pa sta skrbela še nepogrešljiva Roman 0STRZEK d.O.O. podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve - ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - CELOVITA OBNOVA STANOVANJ IN HIŠ - OBLAGANJE TAL IN STEN - SUŠENJE TLAKOV IN PROSTOROV - IZPOSOJA RAZVLAŽILCEV Lokavec157/a, 5270 Ajdovščina tel.:368 15 16, gsm: 041 673 259 ostrzekdoo@siol.net Blaško - Bajtarski in harmonikaš Rupnik - 'mali Slak’. Tekmovalno so bili tokrat najbolj razpoloženi Novačani, kolajne pa so si vposameznih kategorijah razdelili še Taleseni iz Krope, Rovtarji iz Škofje Loke, Veseli Savinjčani, medtem ko je domačo tekmovalno čast reševal Zlatko Krivec z drugim mestom v močni kategoriji lovcev in gozdarjev. Večina članov Društva Gora je bila seveda vprežena v organizacijo prireditve, ki jo je prvič, in to uspešno, vodil Mitja Velikonja. Pohod na Mali Golak Planinska sekcija društva Gora je 15. februarja izpeljala drugi pohod na zasneženi Mali Golak, najvišji vrh našega predalpskega sveta. Izhodišče in cilj sta bila v šotoru na Rupi, vzpona pa se je udeležilo sto pohodnikov. Sekcija za letos načrtuje ureditev in označitev poti na Veliki Golak (kije sicer nekaj metrov nižji od Malega Golaka) in postavitev vpisne knjige na vrhu. Skoki v Tihi Dolini Nordijska sekcija Društva Gora pripravlja v nedeljo, L marca ob 13.30 tekmovanje v smučarskih skokih, v spomin na 30 - letnico izjemnega dosežka pokojnega Stanka Velikonje. Najuspešnejši primorski skakalec je namreč 3. marca 1979 na letalnici v Oberstdorfu poletel 154 metrov, kar je še dandanes primorski rekord v smučarskih poletih. Tekmovanje bo na obeh manjših skakalnicah v Tihi dolini, najmlajši dečki in deklice se bodo spustili po 14 - metrski napravi, vsi ostali pa po 18 - metrski skakalnici. Udeležbo so že napovedali klubi iz zahodnega dela Slovenije, seveda pa bodo svoje nostalgije na tekmi izživeli tudi številni nekdanji skakalci z Gore. Razpis tekmovanja je objavljen na www.dru-stvo-gora.si. RL 20 oglasi • • • Bil je pravi »žur« Odšel Zgornji naslov se pogosto uporablja v časopisih, ki jih za svoje zaposlene izdajajo večja podjetja. Rubrika prišli - odšli je bila za bralce vedno zanimiva. Z globalizacijo in združevanjem podjetij, pa je postala manj zanimiva, ker se ljudje v njej niso več prepoznali. * zanskim imenom Bvvobc. Za prizorišče poslo-volnega 'žura' s prijatelji in znanci si je izbral gostilno v Snici, ki se v zadnjem času posodablja, oziroma ureja letni vrt. Tudi vreme je bilo Borisu, kljub zimskem času, več kot naklonjeno. Že kmalu popoldne, takoj po 15. uri, ko je prispel sveži kruh iz krušne peči Zmagota Stegovca, je za ostale dobrote poskrbel Damjan Stres, ki se s 'kuhanjem' ljubiteljsko ukvarja. Resnično odličen pasulj, podkrepljen s pečenjem na žaru, je bil odlična podlaga za kozarček, dva, ali več, ruj-nega. Za kulturni program je poskrbel harmonikar Marko in oktet, kije prijatelju Borisu z veseljem zapel. Seveda brez daril, in prav je tako, ne gre. Prijatelji so Borisu za spomin na odhod v zasluženo penzijo podarili lepo, ne ravno poceni ročno uro. Za šalo so mu najprej na roko nataknili star, oguljen primerek ure. Boris jo je malo čudno gledal, rekel ni nič, čuval pa jo je, kot bi bila nova. Pri odpiranju škatljice s pravo novo uro, pa mu je ta, verjetno zaradi razburjenja, takoj padla na tla, toda na srečo ostala nepoškodovana. Sledili so kratki nagovori in zabava, kije trajala pozno v noč. Prizorišče v Snici, se je izkazalo kot nalašč za take veselice in verjetno bo, ali pa je že, še kdo uporabil Snico za svoje takšno ali drugačno praznovanje. Tako je s to rubriko odšel! Borisu želimo vsi, ki smo imeli čast in bili povabljeni na njegov 'žur', da bi mu ur'ca še veliko let tiktakala v zasluženi, upam, da tudi dovolj veliki penziji. MaK §n)©eft£R?®o^ Golci Club T)a vendar, v mesecu februarju sem bil pri-JT ča dobro organiziranem 'žuru', podprtem s še več obiskovalci, ki ga je ob svojem odhodu v penzijo organiziral Boris Tominec - s parti- HM lillSP - specialitete italijanske kuhinje - več vrst testenin - jedi z žara ^ - pivo domače proizvodnje OB PETKIH IN SOBOTAH ZVEČER ŽIVA GLASBA Naj v vašem domu zadiši po vaših in Mlinotestovih dobrotah tVUENA ‘p KRUHU KORUZNI kruh ipmpfimuENE zmesi za Hm® m enostavno pripravo kruha mtm Mlinotestove pripravljene zmesi za kruh prinašajo v vaš dom tisti topel, opojen in nostalgičen vonj po svežih dobrotah, ki ga nosite s seboj iz otroštva. Idealne so za hitro in enostavno pripravo kilograma in pol kruha tako v klasični pečici kot v avtomatu za peko kruha. Razvajajte vaše nosnice z vonjem sveže pečenega polnozrnatega, belega ali koruznega domačega kruha in vaše brbončice z različnimi namazi, ki se z mehko sredico ali hrustljavo skorjo zlijejo v odlične okuse. In še namig ... zjutraj vonj sveže pečenega kruha iz Mlinotestovih zmesi prebudi tudi največje zaspance v družini. Uživajte! MLINOTEST pisma bralcev Pismo brez znamke /Kotovo se spomnite znamenitih pisem, ki so VJkrožila med slovenskimi politiki: Dragi Tone, Dragi Borut. Kako bi bilo sprejeto, če bi to pisanje naslovil: Dragi Marjan? Bi bilo to sprenevedanje ali predrznost? Mogoče celo neolikano. Najin odnos je predvsem odnos dveh politikov. Odnos med občinskim svetnikom v opoziciji (s posebnimi pravicami) in županom. Zato najine razprave, spoštovani župan Marjan Poljšak, ne smejo in ne morejo presegati tega okvirja. Na moje pisanje v zadnjem Latniku se je v konkurenčnem občinskem glasilu Prepih odzval sam župan Marjan Poljšak. Moje pisanje je bilo na splošno o občinski politiki in mojem pogledu nanjo. Odgovor pa je bil čisto oseben, namenjen samo meni, s priimkom in imenom. Kot nekakšno osebno pismo odprtega tipa. Osnovna manira narekuje, da na pismo moramo odgovoriti ali se vsaj zahvaliti. Želim oboje. Najprej zahvala, da si je župan vzel toliko časa, daje napisal res obširen odgovor. Bilo bi sicer potrebnih manj besed, če bi si vzel čas in moj prispevek dvakrat prebral. V tem primeru bi bili tudi odgovori gotovo bolj konkretni. Na glavno vprašanje, zakaj je koalicija zavrnila naš predlog, da občina v naslednjem šolskem letu subvencionira prevoz dijakov, pa niti besede. Kako resna je gospodarska kriza in s kakšnim orodjem nadnjo, se ne splača prerekati. Prave odgovore vam bodo dali podjetniki in direktorji ajdovskih podjetij. Bilo bi dobro, da jih povabite na kavo in samo poslušate. Po tem se bova bolje razumela. Okrog financiranja obrtnih con sem porabil že veliko besed. Občutek imam, da velika večina svetnikov razume mojo razlago, vendar je koalicijska disciplina tako obvezujoča, da pri glasovanjih pozabljajo na prepričanje in vsebino. Igračkanje z besedami, kdo je za in kdo proti podjetništvu, ni na mestu. Vprašljiv je samo način, kako priti do čim cenejših, komunalno urejenih parcel za podjetništvo. Predlagam, da sami povabite Računsko sodišče naj oceni smoter in pravilnost tovrstnih občinskih vložkov. S pozitivnim poročilom boste za vselej zaprl usta vsem kritikom. Samo za gram samozavesti rabite in seveda trdno prepričanje, da imate prav. O javnosti informacij kdaj drugič. Ni problem v tem, ali ima občinski svetnik dostop do vseh informacij, problem je v tem, kako informacije oblast sporoča javnosti. Z vašo izjavo »ne pomagamo pa v primeru, ko je očitno, da nekdo išče podatke za propagandne napade na občinsko politiko v medijih« pravzaprav napovedujete neko obliko cenzure. Vstop imajo samo »naši« in tisti ki mislijo kot »mi«. Potem takem bom sam ostal brez vseh informacij, saj po vašem pisanju sodeč, vse uporabim v negativnem kontekstu. Naslednja zahvala gre ugotovitvi: »Jaz si take opozicije, kot jo imamo, ne želim«. To je nehoteni poklon delu opozicije. Kdor razume pomen in načine dela opozicije, se bo«z mano strinjal. Zelo nerodno bi se, kot opozicijski politik, počutil, če bi me župan hvalil. Stanje bi bilo blizu enoumju, ki gaje zgodovina zavrgla. Opozicijo ustvarja oblast (koalicija). V tem je vsa modrost. Uspešnost opozicije je toliko velika, kot je slabo delo oblasti. Prav nič se ne čutimo krive, če imamo poln arzenal municije, ki se kar naklada. Manira bi bila, da bi odgovoril v istem mediju, vendar ne morem. V opoziciji nismo bili obveščeni, da to smemo početi, in na kakšen način lahko to storimo. No, velike škode ne bo, saj oba časopisa beremo isti ljudje. Konkurenca pa po pravilu izboljšuje kvaliteto. Tudi politična konkurenca. Uspešno delo vam želim. Alojzij Klemenčič Energetska prenova šole na Otlici Tz vašega časopisa sem izvedel, da bodo šolo na J-Otlici energetsko prenovili. To namero podpiram. Me je pa presenetilo dejstvo, da bo šola ogrevana s plinom. Spodbujam pristojne, da v projektu, ki ima pozitivne dolgoročne posledice, vključijo ogrevanje šole na biomaso, saj leži na Trnovski planoti, kjer lesa - domačega energenta za biomaso - ne primanjkuje. V tem trenutku : še toliko bolj spodbujam pristojne k razmisleku, saj govorimo, da naj postanemo v Sloveniji čim bolj energetsko neodvisni, tako da uporabljamo domače energente. Spodbujam tudi Zelene, da dodajo kako svojo besedo, saj biomasa pripomore k alternativni rabi energije in posledično nižji emisiji toplogrednih plinov in manj denarja za ogrevanje. Mogoče bo imel šolski hišnik zaradi ogrevanja na biomaso nekaj več dela kot pri ogrevanju na plin, a pomislimo na možna nova delavna mesta, ko se spodbuja domači energent, posebno sedaj, v obdobju gospodarske krize. Simon Cigoj, Ajdovščina Papežev blagoslov igralništva Olovenski podjetnik Joe Pečečnik je 18. febru-k3arja 2009 na Trgu svetega Petra v Vatikanu papežu Benediktu XVI. izročil rdečo žogo, simbol svoje istoimenske dobrodelne ustanove. Mediji so poročali, da gre za fundacijo, ki bo »s pomočjo Karitas in socialnih služb identificira posameznike, ki imajo finančne težave«, priskrbela jim bo delo na domu in odjemalce, ter njihovo delo nagradila s finančnimi sredstvi, hrano ali storitvami. Živimo v času gospodarske krize in se srečujemo z raznimi oblikami revščine, pa tudi z raznimi oblikami programov za pomoč ljudem, ki živijo v revščini ali na robu revščine. Po vsej verjetnosti se bo v-prihodnosti kriza še zaostrila. V zadnjem času se govori o SOS trgovinah, socialno - ekoloških trgovinah, o poceni trgovinah z blagom iz druge roke, o samooskrbi regij .... Zdi se, da v Sloveniji pri tem zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Kljub zelo velikim potrebam in stiskam, pa je potrebno biti do različnih projektov kritičen. Joe Pečečnik je obogatel s pomočjo igralništva, kije zasnovano tako, da nekomu, ki je sicer sam pripravljen zapravljati, jemlje, drugemu, ki je vešč 'ropanja', pa daje. Koliko je hazarderjeva volja svobodna in je zapravljanje v igralnici res njegova osebna odločitev, če je zaradi reklam, ki ne opozarjajo na pasti igralništva, zmanipuliran, ali če je z igrami na srečo celo zasvojen? Zanimivo je, da se g. Pečečnik sklicuje na t. i. 'odgovorno igralništvo' in na t. i. 'responsible gaming device'. V intervjuju pravi: »Avtomat igralca spremlja, koliko denarja je vplačal v kolikšnem času in ga, ko vstopi v negativen trend, začne opozarjati 'na izgubljanje oziroma ga sprašuje, ali se zaveda, da je v zadnjih petih minutah izgubil 50 evrov. In on mora odgovoriti. Torej gre za nekak ^šno 'mučenje' igralca, ki je sicer naravnano proti našemu poslu. Je pa dejstvo, da igralničarji povečujemo odstotek zaslužka zaradi pohlepa ljudi. Pohlep ljudi je gonilo igralništva.« (http://www.playboy.si/branje/ clanki/20v_joc__pececnik-5665@3.aspx). Pohvalno je, da je g. Pečečnik ustanovil dobrodelni sklad in pomaga revežem. Simpatičen mi je tudi zaradi tega, ker v istem intervjuju sam pove, v čem je problem: »Dejstvo pa je tudi, da smo proizvajalci avtomatov čisto pragmatični. Nimamo občutka, da delamo kaj narobe. Naš posel je reguliran, predpise nam da država.« To pomeni, da se g. Pečečnik zelo dobro zaveda, da svoje bogastvo gradi na pohlepu in bolezni ljudi ter pravni praznini. To, da mora igralec odgovoriti avtomatu in potem lahko nadaljuje z igro in to, da lastniki igralnic ustanavljajo dobrodelne ustanove, po mojem mnenju še ni odgovorno igralništvo. Po eni strani zaradi igralništva, tudi zaradi 'igračk', kijih izdeluje g. Pečečnik, propadajo družine in prihaja do bankrotov, po drugi strani pa se igralnice predstavljajo kot dobrodelne ustanove, ki sodelujejo s papežem in Cerkvijo. Vse igralnice imajo polna usta t. i. 'odgovornega igralništva', zakonodaja pa tega od igralnic sploh ne zahteva in jih za neodgovornost sploh ne sankcionira. Zanima me, kaj sploh je odgovorno igralništvo? Kako je mogoče, da ljudje v igralnicah zakockajo celotno premoženje, če so igralnice tako zelo odgovorne, kot govorijo, da so? G. Pečečnika, ostale državne in privatne igralnice, državni zbor, vlado RS in pravne strokovnjake pozivam, da definirajo kaj je 'odgovorno igralništvo' in poskrbijo, da se implementira v zakonodajo in prakso. Bogdan Vidmar, Grabrijanova 19, 5271 Vipava, na Pepelnico 2009 VEDA/O pripravljeni. 22 KULTURNI DOM NOVA GORICA Marec v Kulturnem domu Nova Gorica je poln pomladnih kulturnih presenečenj! Sobota. 7. moreč 2009, ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Big Band GD Nora x vokalisti in instrumentalnimi solisti Gosf/a večera: Damjana Gofavšelr Miloš Rijavec, dirigent Kot solistke vokalistke se bodo predstavile: Kaja Stubelj, Ema Hrabrič, Damijana Godnič in Mojca Fortunat Na sporedu bodo slovenske popevke in zimzelene melodije, krstno bodo izvedena tudi dela mladega goriškega glasbenika in skladatelja Anžeta Vrabca. Koncert ob dnevu žena. Za izven Sreda. 18. marec 2009. ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Leipziški godalni kvartet (Nemiija) Gostja večeras Mojca Zlobko Vajgl, harfa Spored: L. van Beethoven, A. Caplet in F. Mendelssohn - Barthold/ Za abonma in izven Sreda. 25. narec 2009. ob 20.15 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Ira Roma — ruski šansoni Irina Guština, vokal Aleksander Guštin, vokal in violina Uroš Rakovet, kitara in mandolina Art sredica Za izven (MGl INGI MESTNA GALERIJA NOVA GORICA Petek. 6. marec 2009. ob 19. uri -otvoritev razstave Mestna galerija Nova Gorica Olga Danelene, slike (Italija) Razstava: 6. - 26. marec 2009 Razstavo podpira: Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji Torek. 17. marec 2009. ob 19. uri Mestna galerija Nova Gorica Soočanja, Kurator in sodobna umetnost Predstavitev knjige in predavanje avtorice Beti Žerovt Pogovor bo vodila Petra Kapš Vstopnine ni! FILMSKO GLEDALIŠČE Petek. 6. marec 2009. ob 20.15 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Umetnost negativnega mišljenja (Art of Negative Thinfeing/ Kunsten a fenke negativi, 3006), Norveška Režija: Bard Breien Za abonma Filmsko gledališče in izven Petek. 13. marec 2009. ob 20.15 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Temnomodroskorajtrno (Azulosturotasinegro, 3006), Španija Režija: Daniel Sanchez Arevalo Za abonma Filmsko gledališče in izven Petek. 20. marec 2009. ob 20.15 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Oče naš (Podre nueslro, 3007), ZDA Režija: Christopher Zalla Za abonma Filmsko gledališče in izven koledar prireditev KOLEDAR PRIREDITEV ZA MAREC 2009 KULTURA nedelja. 1. marec - ŠC Police; Smoških.com ob 17.00. petek. 6. marec - Dom krajanov Ajdovščina: razstava ročnih del društva MOST. nedelja. 8. marec - Dvorana 1. slovenske vlade Ajdovščina: koncert Tanje Žagar ob 17.00 petek. 13. marec - Dvorana 1. slovenske vlade: koncert Oliverja Dragojeviča, ob 20.00. Informacije in nakup vstopnic: Mservis, 051 676 800. sobota. 21. marec - Dvorana Edmunda Čibeja v Lokavcu; razstava ročnih del lokavških žena, ob 17.00. Na ogled od 21. do 31. marca. sobota. 21. marec - Trg 1. slovenske vlade: 100. Bolšjatržnica. Informacije: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica 040 188 305, Vladimir. Klub Baza, Ajdovščina petek. 6. marec. 21.00 - Entreat (trash/death metal) in Shallow end (melodic death metal) petek. 13. marec. 21.30 - Koncert skupine Elevators petek. 20 marec. 20.00 - EJQ (electric jazz quartet) sobota. 21. marec. 21.00 - Paprika korps (Poljska) petek. 27. marec. 21.00 Young House Pilonova galerija Ajdovščina Urnik galerije: od torka do petka: 10:00 - 17:00 nedelje: 15:00-18:00 ponedeljki in sobote zaprto dodatne informacije: 3689177, pilonova.galerija@siol.net Lavričeva knjižnica Ajdovščina ponedeljek, torek, sreda, petek od 9.00 do 18.00 četrtek 11.00 do 18.00 sobota 8.00 do 13.00 Krajevne knjižnice: Vipava: ponedeljek 9.00 do 12.00 sreda 15.00 do 18.30 petek 12.00 do 16.00 Podnanos: sreda 11.00 do 14.00 petek 17.00 do 19.00 Dobravlje: obisk potujoče knjižnice po razporedu sobota 9.00 do 11.30 Ura pravljic: Ajdovščina: četrtek obl7 uri. Vipava: sreda ob 17.uri. Podnanos: sreda ob 11.uri. Lavričeva knjižnica tudi na telefonu 366 13 28 in na strani www.ajd.sik.si torek, 10. marec ob 9.00 - knjižno srečanje ob kavici, ki je namenjeno vsem, ki radi berete in vas zanimajo nove knjige. . četrtek. 17. marec. 18.00 - Pogovor o knjigi Eveline Umek - Frizerka. Nedelja, 1. marec. Predmeja, Tiha dolina ob 13.30 - Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Predmeje. Organizator - nordijska sekcija Društva Gora, informacije 041 613 813 - Jožko Krapež. Nedelja, 1. marec. Podnanos, ob 8.00 - Jubilejni, že 25. pohod 'Po Vojkovih poteh na Nanos'. Pohod poteka izpred OŠ Podnanos čez Konja in Strgarjeve domačije do koče LD Vojkovo, kjer je zaključek pohoda. Organizator PD Podnanos, informacije 031 344 182 - Ivan Kodre. L umik mommt (CONCERTO DEU.' AMICIZIA) povezuje BOtUAMai Ugled, kvaliteta in varnost še nikoli po tako ugodni ceni. Na zalogi samo še tri vozila Passat s popustom od 18% do 20%. (^)Avto Batič Ajdovščina tel.: 05 / 36 61 369 Pooblaščeni trgovec vozil: Pooblaščeni serviser vozil: Sobota, 7. marec 2009 ob 20.30 un DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE Ajdovščina Prost vstop! FOTOGRAFIJA IN MOBILNA TELEFONIJA 'f0J?^š§>W CENTER Mobitel ^ Mobitel Pri nas lahko uredite EXPKRES - sklepanje novih naročnin-- podaljšanje naročnin - 1 ugodno kupite nov akcijski GSM telefon AJDOVŠČINA-MERCATOR €ENT^i» Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681 5qq H H Korecje primeren za različne arhitekturne stile, od družinske hiše do velikih poslovnih objektov. Ne potrebuje dodatnih premazov ali zaščite in ob pravilni vgradnji zagotavlja visoko trajno vrednost objektov. Korec Barvana kritina m. m, L iiSUi4 'ifstp ni m Istrski korec Dobrodošli na sejmu Dom v Ljubljani, hala C. Goriške ■ opekarne wviw.go-opekarne.si križanka Kdor se v tovarniški trgovini Incom mudi, lahko z nakupi nad 8 EUR in s srečo nagrade iz VELIKONOČNE NAGRADNE IGRE pridobi! Nagrajenci iz prejšnje številke: 1. nagrada, flaškon vina Vilma Kovač, Gradišče 40, 5270 Ajdovščina 2. nagrada, flaškon vina Nataša Brecelj, Vrtovin 73 a, 5262 Črniče 3. nagrada, flaškon vina Jakiča Miloševič, Gradnikove brigade 7, 5271 Vipava Rešitve križank pošljite v kuvertah do 23. marca 2009 na naslov Nova Nova d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Seveda ne pozabite pripisati svojega imena, priimka, naslova in davčne številke ! Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti. Spoštovani prijatelji/ sodelavci Latnika! Obveščamo vas, da nam lahko pišete na nov email naslov latnik@infoburja.si. Veselimo se vašega sodelovanja pri sooblikovanju lokalnega mesečnika; prispevkov o dogodkih, ki so popestrili vašo sosesko in o posameznikih, ki jo sooblikujejo in zaznamujejo. Vabimo vas, da svoja mnenja in izkušnje delite z nami in občani Vipavske doline. Z zahvalo in v pričakovanju vaših prispevkov vas toplo pozdravljamo, (za) Latnik, zgornjevipavski časnik, Lara Samec 35 UPORABNIH NAGRAD! Leone 4 E elike hladilne TORBE I ^z DOBROTAM, irr.K,n j J ■dJIl Pričakujemo vas vsak dan: • od ponedeljka do petka med 08:00 in 19:00 • ob sobotah med 08:00 in 12:00 Incom d.o.o., Tovarniška cesta 6a, 5270 Ajdovščina - Slovenija Tel: +386 5 364 3900 PRAVILA NAGRADNE IGRE ORGANIZATOR nagradne igre je podjetje INCOM d.o.o., Tovarniška cesta 6a, 5270 Ajdovščina (v nadaljevanju: INCOM). V nagradni igri in nagradnem žrebanju SODELUJEJO vsi, ki z nakupom nad 8 € pridobijo kupon za nagradno žrebanje, ki ga pravilno izpolnijo s svojimi podatki, ga podpišejo in oddajo v ustrezno škatlo v tovarniški trgovini Incom namenjeno VELIKONOČNEMU ŽREBANJU Leone. V primeru, da bo kupon izpolnjen nepopolno ali pa, da ne bo podpisan, sodelujoči ne bo uvrščen v žrebanje oziroma v primeru, a je izžreban, ne pridobi pravice do nagrade. V primeru, da je izžreban kupon, ki je izpolnjen nepopolno ali pa m podpisan, se žrebanje ponovi. Nagradna igra poteka od 02.02. do 11.04. 2009. Nagrade: 4 VELIKE HLADILNE TORBE LEONE z izdelki Leone (k, jih Incom kasneje določi), 15 MALIH HLADILNIH TORB LEONE z izdelki Leone (ki jih Incom kasneje določi), 5 x ženska m 5 x moška T-SHIRT majica Q'ku si’ Leone, 3 x dežnik Leone in 3 x skodelica Leone. Nagrad ni možno zamenjati za drugo nagrado ali gotovino, prav tako ni možno z doplačilom zamenjati vrste ali tipa nagrade. ŽREBANJE nagrad bo potekalo 14. 04. 2009 v prostorih tovarniške trgovine Leone pod nadzorom 3-članske komisije, sestavljene iz predstavnikov podjetja Incom. Nagrajenci bodo o nagradah m načinu prevzema nagrad obveščeni po navadni in elektronski pošti oziroma po telefonu najkasneje v treh dneh po žrebanju, seznam nagrajencev pa bo objavljen tudi na www.leone.si in na plakatu v tovarniški trgovini Incom. Vsi sodelujoči v nagradni igri soglašajo, da so v primeru prejema nagrade njihovi podatki (ime, priimek, naslov) lahko objavljeni na spletni strani www.leone.si. Na kuponu navedeni osebni podatki so zbrani zgolj z namenom omogočanja izvedbe žrebanja ter identifikacije in obvestila izžrebancev o prejemu nagrad. Skladno z Zakonom o dohodnini - |ZDoh-2) (Ur.l. RS, št. 117/2006,33/2007 Odl.US: U-l-198/05-12, 45/2007 Odl.US: U-l-260/04-28, 90/2007) ter Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur.l. RS, št. 117/2006) mora nagrajenec za prevzem nagrade posredovati podjetju Incom d.o.o. svojo DAVČNO ŠTEVILKO. S sodelovanjem v nagradni igri udeleženec sprejme pravila nagradne igre in z njimi soglasa. Nagradna igra poteka na ozemlju Republike Slovenije. Za vse morebitne spore, nastale iz naslova nagradne igre, ki jih ni moč rešiti sporazumno, je pristojno sodišče v Novi Gorici. Ujemite trenutek sladke sreče z dobrotami Leone! E-mail: info@leone.si www.incom.si, www.leone.si sosed, oglasi mam Center tehnike, gradnje in pohištva Ajdovščina Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 Mikrovalovna pečica Whirlpool AT 329 ALU Depilator Braun Silk-epil 3270 Tehnologija 6. čut, kapaciteta 22 litrov, digitalno upravljanje, 3D sistem mikrovalov, funkcije: Crisp, Steam, Grili, Jet Start, Jet Defrost, moč mikrovalov 900 W, moč grila 700 W, priložen DVD z kuharskimi nasveti, alu barva Redna cena: 289,90 EUR 173,94 EUR /v/ L edinstvena razporeditev pincet za izjemno nežno epilacijo, štiristranski gibljiv blažilnik bolečin, dodatna brivna glava za popolno britje pazduh in linije bikini predela, 2 nastavitvi hitrosti epilacije, delovanje s priključno vrvico, 12 V adapter, ščetka za čiščenje Redna cena: 78,72 EUR 47,23 EUR /ST „ i • sujfnu Tiskalnik HP CLJ CP1215 barvni, laserski, format A4, ločljivost: 600x600, 2400 ImageRET, hitrost tiskanja: 12 str/min čb, 8 str/min barvno, spomin: 16 MB, mesečni obrat: do 25.000 strani, predal: 150 listni, povezava: Hi-Speed USB 2.0 port Redna cena: 249,90 EUR 169,99 EUR Ponudba velja do 11. 3.2009 oz. do prodaje zalog. j Gladek a natančen dotik Likalni sistem GC9040 likalna ploskev St?amGlide, do 5 barov pritiska, sunkovit izpust pare do 150 g/rmin, neprekinjen izpust pare do 120 g/min, likanje v neprekinjenem vertikalnem položaju, parna konica Steam Tip, nastavek za likanje okoli gumbov, samodejni izklop, indikator praznega rezervoarja za vodo, funkcija za samodejno odstranjevanje vodnega kamna, primeren za vodo iz pipe, sistem za samodejno navijanje kabla, mehek ročaj, varnostni mehanizem za prenašanje likalnika, podloga za postavitev likalnika, ki je odporna na toploto Redna cena: 349,90 EUR Poslovni sistem Mercator, d.d„ Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike. ercator najboljši sosed (j O let 279,90 EUR luim; t± Izkoristite izredno priložnost samo 26., 27. m 28. februarja 2009 i Več informacij dobite v prodajalni. 50% /o Center tehnike, aradnfe in pohištva Ajdovščina Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripkovič • ___________________________________Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: Stvria • Tel, uredništva: 05 36 71 504 • e-mail: latnikfSjinfoburia.si___________________________________________