-----   49    -----
Po volitvah.
,}Zmaga je naša" smemo vskliknili, to je mora-lična zmaga. Ideja, ki se mora braniti s silo in lažjo, z goljufijo in sleparijo, mora na slabih nogah s tati! Naši nasprotniki so obupali nad tem, da bi zamogli svojo misel s prepričevanjem vdomačiti, prijeli so za poslednje  orožje,   za silo in laž,   in to je
znamenje, da gr6 njihova glorija h koncu. Kajti ideje se ne borijo s polenom in ne s pestjo, ampak z mora-ličnim prepričavanjem, in v tem sedijo naši nasprotniki že na suhem. Sila in laž pa ideje ne morete umoriti, ker je prva materijalna in druga duševna; zgodovina nam iz vseh časov govori, da se zdrave ideje s silo niso dale vdušiti, nasprotno , bolj ko so trpele, bolj so se širile.
Liberalizem in germanizacija ste dve ideji, ki ste obe že tako na kant prišli, da se morate boriti s pomočjo sile in laži, in to je znamenje njenega propada. Naša dežela je nejevoljna nad temi volitvami, in mnogi, ki so bili do zdaj neutralni; gledajo zdaj z zaničevanjem na stranko, ki se hoče s takimi sredstvi vzdržati. Že tacaš, ko so bili narodni uradniki prognani, je šel po Ljubljani le en glas, namreč da je to grdo nasilstvo; zdaj pa je vsa dežela ene misli, da nemskutarija, ki se poslužuje takih pomočkov, nima več pravice, vštevati se med poštene nazore. Kranjsko ljudstvo ni bilo nikdar navdušeno za nemškutarijo, od zdaj zanaprej se jej bo odločno nasproti vstavljalo!
Tista peščica zagrizenih nemČurjev, ki požira s hlastjo vsako besedo iz Bismarkovih ust, bo čedalje bolj osamljena ostala, in se bo vzdržala na površji ie tako dolgo, dokler jo izvenslovenska moč podpira; brž ko to pomoč zgubi, se bo potopila v slovenskem morji! Naj bi si naši nemČurji vendar enkrat zapomnili, da naša dežela že po geografični legi in po vsej njenej naravi ni ugodna germanskemu življu, in da nad nami le zastonj svoje moči trosijo, če nas pogoltniti skušajo; posrečilo se jim bo tako malo, kakor na Laškem, kjer so toliko krvi prelili, in konečno vendar nič niso opravili in niti ene vasi niso ponemčili !
Drug dobiček, ki ga imamo po teh volitvah, je to, da se je narodna zavest tudi med trgovci in obrtniki bolj živo vzbudila, ki so poprej menj brigali se za^po-litiko. Slovani so bolj poljedelsk narod; le med Cehi in Slovenci je industrija že bolj z narodom zraščena; vsaj Kranjci imajo narodne obrtnike, kar je veliko vredno, ker ravno tuji obrtniki so v Sle-ziji in drugih krajih Slovane ponemčili; če si vstvarimo domačo narodno industrijo, se nam Nemcev ni bati, da bi nas zadušili; zato se veselimo, da se je s temi volitvami narodna zavest med Kranjskimi obrtniki vzbudila in oživila; ona je seme za blagostanje slovenskega naroda; kajti mi smo edino pleme na slovanskem jugu, ki ima lastno, narodno obrtnijo, in našemu obrtu se bodo odprle vse jugoslovanske dežele. Tudi je Kranjec rojen trgovec, v previdnosti in kupčij3ki prebrisanosti je kos Nemcu in Lahu; pa naši narodni trgovci so le kmečki samouki; le viša izobraženost osigurila je dozdaj tujcem prednost. Kedar ta zapreka mine, nismo v strahu za naše kupce, da bi jih prekosili. Za to z radostjo gledamo na zdravo zrno in jedro naših narodnih trgovcev , in upamo , da bo iz tega zrna drevo iz-rastlo, katero nam osvoji velik del južno evropske kupčije , in da si bomo še več priborili, kakor večino v Ljubljanski trgovinski zbornici. Dobro je toraj, da so nemčurji dregnili s temi volitvami naše trgovce tako grdo v rebra; bolj ko kedaj se bodo Čutili Kranjce in Slovence, in kazali svojo narodnost prešerneje, ko prej.
Zdaj pa še nekaj v prevdarek!
Volitve bodo brž ko ne vkljub vsem nepostavno-stim odobrene. *) Deželni zbor poslancev, ki prideta iz te zbornice, ne more potrditi. Na to se bo razpustil Kranjski deželni zbor. Treba je torej, da se že za časa pripravimo na volitve v deželni zbor , da kako mesto pridobimo, če mogoče!    Pozor in delati!
*) Da, da, so že, kakor berete v zadnjem listu „No\ic,u