Ob smrti prof. Mihajla Pajkoviea (1903—1970) Vsi, ki smo se udeleževali zveznih prireditev jugoslovanskih geografov po osvoboditvi, se spom injam o sim patičnega, zavzetega p red stav n ik a črnogorskih geografov, k i je na teh p rired itvah zastopal našo najm anjšo republiko. Spo­ m injam o se ga kot skromnega, vse razum evajočega človeka, ki je vedno zelo pozitivno vplival na delovno vzdušje v skupnih forum ih jugoslovanskih geogra­ fov. Poznali smo ga kot profesorja gim nazije in pozneje kot d irek torja Višje pedagoške šole na C etinju, kot ustanovitelja G eografskega d ruštva SR Crne gore (1956) in kot organizatorja V. kongresa geografov SFRJ v T itogradu leta 1958. Poznali smo ga tud i po nekaterih njegovih solidnih znanstvenih razpravah, v katerih je obravnaval med drugim pastirstvo na Bjelasici. klimo jugozahodne C rne gore, klimo C etinja, p rirodna bogastva Črne gore, ter po njegovih p r i­ spevkih o C rn i gori v »Enciklopediji Jugoslavije«. Zelo smo ga pogrešali med nam i zadn ja leta, odkar je šel v pokoj in ni več p rih a ja l med nas. Tem bolj nas je težko zadela vest, da je 22. ap rila 1970 na tragičen način izgubil življenje. Tudi slovenski geografi se želimo s temi vrsticam i oddolžiti njegovemu spo­ m inu ter se mu zahvaliti predvsem za n jegovo vneto pomoč pri naših ne vedno najhvaležne jšili p rizadevan jih , da bi čim bolj okrepili in vskladili sodelovanje med geografi iz vseh naših republik. Svetozar Ilešič P rvo ita lijansko-slovensko geografsko srečan je (Videm, ap ril 1971) Kot prv i v idnejši rezu lta t stikov med geografi s tržaške un iverze ozirom a n jen e fak u lte te za tu je jez ik e in lite ra tu ro v Vidmu (Udine) in geografi iz SR S lovenije, o k a te r ih smo poročali v lanskem »G eografskem vestniku« na str.- 157, je G eografski in štitu t navedene faku lte te , k i ga vodi prof. G iorgio V a l u s s i , o rgan iz iral v dneh od 17. do 18. ap rila 1971 v Vidmu prvo delovno srečan je ita lijan sk ih geografov (oziroma geografov iz avtonom ne p o k ra jin e F u rla n ija -Ju lijsk a Benečija) z geografi iz SR Slovenije. P ok rov ite ljs tvo nad srečan jem je p revzel rek to r tržaške univerze, k i je počastil sestanek tudi s svojim obiskom, k organizaciji s rečan ja pa je k rep k o pripom ogel tudi K on­ zorcij za ustanov itev in razvoj un iverz ite tnega š tu d ija v Vidmu. S rečan ja so se razen p rofesorjev , znanstven ih sodelavcev in študentov G eografskega in štitu ta na novi fak u lte ti v Vidmu in številn ih udeležencev z geografskega oddelka trža šk e univerze udeležili iz SR S lovenije prof. Svetozar Ilešič, prof. V ladim ir Klem enčič, prof. Igor V rišer, docent Jakob M edved in znanstven i sodelavec B iroja za regionalno p lan iran je M atjaž Jeršič. S rečan je je odprl videm ski župan prof. Bruno C a d e t t o , p o u d arja jo č velik pom en tega in bodočih podobnih srečan j za p r ija te ljs tv o in m edsebojno poznavan je m ed obem a sosednjim a deželam a. Kot p rv i je nato re fe r ira l prof. S. I l e š i č o reg ionaln i družbeno-ekonom ski s tru k tu r i SR Slovenije. Sledil je re fe ra t prof. G iorgia V a l u s s i j a o adm in istra tivn i p reu red itv i in gospodarskih sprem em bah na tis tih ozem ljih Ju lijsk e B enečije, ki so prišla v okvir SR Slovenije. Sledeča dva refera ta sta se uk v arja la z učinki odprtosti nove m eje m ed SR Slovenijo in avtonom no p o k ra jin o F u rla n ija - Ju lijsk a B enečija. P rvega je im el M atjaž J e r š i č , drugega, oprtega na u rad n e v ire o p rek m ejn ih g iban jih na G oriškem , pa p rofesor F ak u lte te za ekonom iko in trgovino tržaške un iverze C laudio S a m b r i . V drugem delu srečan ja je n a jp re j prof. Igor V r i š e r poročal o u rbanem om režju SR Slo­ venije , nato p a so nastopili m la jš i sodelavci v idem skega G eografskega in šti­ tu ta , in sicer n a jp re j dr. G uido B a r b i n a z refera tom o alpsk ih m estih v F u rla n iji in nato dr. Pio N o d a r i s p reg lednim refera tom o obm ejni a lp sko -jad ransk i reg iji (F u rlan ija -Ju lijsk a B enečija, K oroška, SR S lovenija). D rug i dan sreč an ja smo se odpelja li na ek sk u rz ijo ob 1 ilrnentu navzgor vse do za jezitven ih je z e r in v išinskih živ ino rejsk ih naselij S auris v K arn iji. Splošen obo jestransk i v tis je bil, da je srečan je lepo uspelo in povsem doseglo svoj nam en. N adpoprečen poudarek je doživelo tudi v videm skem in tržaškem (ita lijanskem in slovenskem ) dnevnem tisku, p resen etljiv o m anj pa v lju b ljan sk em . Z delovnim i stik i pa smo p rav zap rav šele začeli in z n jim i n ada lju jem o . Ze konec m a ja je ob iskala SR Sovenijo študen tska ek sk u r­ z ija v idem skih študentov pod vodstvom prof. V a l u s s i j a , n a program u je tudi ek sk u rz ija naših študentov v Ju lijsko B enečijo -F urlan ijo , nas ledn je delovno srečan je pa bo le ta 1972 v SR S loveniji, to k ra t v e rje tn o v obm ejnih p rede lih Pom urja. Ob koncu gre našim videm skim prija teljem z županom prof. Cadettoin in prof. V alussijem n a čelu' naša zahvala za vso organizacijsko skrb in p r i­ srčno gosto ljub je , k i so nam ju izkazali, ne sme p a osta ti neom enjeno, da je lev ji delež p ri posredovan ju stikov in prem ostitv i jez ikovn ih težav o p ra ­ vil prof. tržašk e un iverze ozirom a n je n e videm ske fak u lte te dr. G o jm ir B u d a l s pom očjo svoje soproge prof. K senije L e v a k . Svetozar Ilešič Tri posvetovanja o urejanju regionalnih problemov podonavsko-alpskega- jadranskega prostora na osnovi meddržavnega sodelovanja G ospodarski razvoj sili d ržave podonavsko-a lpskega-jad ranskega prosto ­ ra h koo rd in iranem u p la n ira n ju razvo ja cen tra ln ih k ra je v in in fra s tru k tu re te r k u re ja n ju problem ov v arstv a narave. O d 7. do 8. sep tem bra 1970 je o rgan iz ira la slovenska zadruga »Naš K ras; v V elikem R epnu p ri T rstu štud ijsko srečan je , n a ka te rem so obravnavali r e g i o n a l n e p r o b l e m e K r a s a u rban isti, a rh itek ti, etnografi, zgo­ dov inarji, geografi, bo tan ik i te r stro k o v n jak i za zaščito k u ltu rn ih in p ri- rodnih spom enikov iz L ju b ljan e in T rsta. V ena js tih re fera tih in d iskusijah , k je r so sodelovali p ripadn ik i slovenske m an jšine iz I ta lije in po litik i sloven­ ske in ita lijan sk e narodnosti iz Ju lijsk e K ra jine , so b ili nakazan i problem i zaščite p rirodn ih , k u ltu rn ih in etn ičnih značilnosti K rasa. C elo tna k ra šk a k u ltu rn a p o k ra jin a je ogrožena zarad i nenačrtnega ob likovan ja rek reac ijsk ih zon in s tanovan jsk ih n ase lij p reb iva lstva iz T rsta , zarad i š ir je n ja in d u s tr ij­ sk ih obratov in h itre g a p re h a ja n ja k m e tijsk e zem lje v roke nekm ečkega p reb iva lstva . O d 10. do 12. feb ru a r ja 1971 je o rgan iz ira la »Evropska hiša« v Celovcu m ednarodno štud ijsko konferenco o r e g i o n a 1 n i p o l i t i k i p r e k m e j e (Grenzilber schreitende Regionalpolitik), k i se je je udeležilo 45 udeležencev — politologov, geografov, reg ionaln ih p lan erjev , u rban istov in sociologov te r p redstavn ikov u p rav n ih in po litičnih ustanov iz A vstrije , D anske, Belgije, F ran c ije , ZR N em čije, I ta lije in Jugoslavije . P rvega dne so na posvetovan ju poročali o regionalni politiki v A vstriji in n a av s trijsk em Koroškem , te r o reg ionalnopolitičn ih v id ik ih dela Kom i­ s ije evropske gospodarske skupnosti (EGS). D rugega dne so b ili n a p rogram u re fe ra ti o izkušn jah u sk la je v an ja re ­ gionalnega razv o ja v obm ejn ih reg ijah m ed P osarjem in ZR N em čijo Loreno v F ra n c iji in L uksem burgu , m ed obm očji m estnih reg ij A achna v ZR N em ­ čiji, M aastrich ta n a Nizozem skem in L iega v B elgiji te r v okv iru tako- zvane obm ejne reg ije »Basiliensis«, ki jo se stav lja jo deli Švice, ZR N em čije in F ran cije . Z adnjega dne so b ile v treh re fe ra tih osvetljene izkušn je p ri u sk la je ­ v an ju reg ionalne po litike p re k m eje v p rostoru »Alpe-Adria« s stališča Ju ­ lijsk e K ra jine , a v s trijsk e K oroške in SR S lovenije. R efe ra ti d rugega in tre t je g a dne so pokazali, da je p ri p reb iva lstvu v obm ejnih reg ijah sicer mnogo dobre vo lje za m eddržavno rešev an je sk u p ­ nih reg ionaln ih problem ov. Skupno rešev an je pa zav ira p rev e lik a c e n tra li­ z iranost držav in p rem a jh n a po litična avtonom nost obm ejn ih p o k ra jin . Zna­