List za šolo in dom.
----
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velji za celo leto 8 gold. SO kr. za pol leta 1 gold. KO kr.
Tečaj IX. v Ljubljani 15. oktobra 1869. List 20.
Pervi dan v šoli.
v
Ze dolgo časa pred, preden se šola začne, starši otrokom napovedujejo šolo. Pametni reditelji otrokom šolo tako prijetno kažejo, da otroci komaj pričakujejo dneva, kedar bodo šli pervikrat v šolo. Nevedni starši pa otroke strašijo s šolo in učiteljem; šolo jim kažejo kot kako strahovalnico ali poko-rilnico in učitelja kot hudega moža s šibo in palico.
Obernimo se od te napake, in poglejmo malega dečka, ki veselo pričakuje šole! Ze večer popred ne more tako mirno zaspati, kot drugikrat; po noči se mu sanja od černih in rudečih čerk, od pisanih knjižic in čertalic, od veselih svojih tovaršev, ki so ž njim v šoli i. t. d. Zjutraj še ne prisije rumeno solnce čez goro, je mali učenec že zbujen in praša, če bode šel že kmali v šolo! Druga jutra ga je mati mogla klicati k sebi, da ga je umila in počesala; danes pa že sam čaka, da bi se umival in napravijal. Tudi kosilce mu danes nič kaj ne diši, ker se boji, da bi ne zamudil šole. Mati ga praznično napravi; sam pa vzame torbico s knjižico in tablico, ter ves pripravljen čaka veselega trenutka, da bode šel na pot. Šolska ura se bliža. Mati ga prime za roko, in veselo gresta proti šolski hiši. Oče pa si misli: Hodi v šolo z Bogom, moj sin! Perva pot v šolo naj ti bode ob enem perva srečna pot v življenje! Veselo poskakuje mali deček pri roci svoje matere, in po raznih vprašanjih prideta do šole. Tit vidita zbranih že tudi več drugih očetov in mater s svojimi otroci. Učitelj je v sredi med njimi, ter otroka za otrokom sprejemlje in pri roci vodi v klopi. Vsi, starši in otroci, gledajo učitelja, kako ravna ž njimi, kaj s kom govori, kako se do njih obnaša i. t. d.
V tej pervi uri naj bi si vendar vsak učitelj prizadjal, kar koli bi si mogel, da bi si pri starših in otrocih pridobival ljubezni in zaupanja, ali, da bi si saj več ne pokazil, kakor pridobil. Ni mu se treba hliniti, temuč prav po naravni poli naj obečuje s svojimi novimi učenci in s starši. Ena prijazna beseda, lep pogled že tu veliko stori.
Starši svoje male zaupljivo puste pri učitelju. Kaj si li vse misli mala čedica pervikrat v šoli? Tonče bistro gleda za učiteljem, kamor koli se oberne, in tesno pričakuje, kako bo kaj v šoli. — Nace je radoveden, kaj bode učitelj njega naj pred vprašal. — Urice ogleduje svoje tovarše, in se jim posmehuje, med tem ko si njegov sosed Andrejček solze briše in na tihem ihti. — Janezek sedi kakor lipov bog, in si ne upa ne na desno, ne na levo pogledati. — Jurče vstaja in seda, kakor doma, in misli, da je šola igrača. — Francekse z učiteljem kakor doma, s starši ineni, in njegov sosed Mihec pa pazi na vsako besedo, ki je izgovori učitelj. — Matevžek gleda, če mu bode kdo že kmali kaj jesli prinesel, kajti zgodaj je že vstal in pred šolo ni bilo časa, da bi se bil najedel. — Anžek pa plahotno pogleduje sim in tje po kotih, kje bode zagledal šibo ali palico ali kako drugo strašno šolsko orodje, od ktcrega so mu doma pravili.
Tako se vsak otrok drugače vede in drugače misli. Kaj pa misli in občuti tu učitelj pri svoji mali čedi? Toliko rudečih lic, bistrih očesov in vročih sere pri sebi imeti pogreva tudi skerbnega učitelja, in nehote ga prešinjajo resne misli. „Koliko odgovornosti do JJoga in ljudi se mi v tej uri zopet nalaga! Vsaki teh otrok je kakor njiva, ki jo moram obdelovati in pripravljati, da bode kaj donesla, — drevesce, ki ga moram saditi, cepiti in rediti, da obrodi dobrega sadu, — duša človeška, kteri moram kazati pravo pot za časno in večno srečo! Z vsakim teh otročicev združeno je očetovo ali materno serce!8
Koliko ljubezni in zvestobe tirjajo vsi ti od učitelja! Dalje vidi učitelj v tem trenutku marsikaj pred očmi, in si misli: „Koliko imam med temi otroci takih, ki mi bodo težavno delo grenili! Koliko poterpežljivosti bode treba! Koliko vročega dela me čaka: 40 tednov, vsaki teden 22, tedaj vkup 880 učnih ur. Če se na vsako uro za navadno podučevanje šteje 10000 besedi (kar ni veliko), pride to na vse šolsko leto 8,800.000 besedi, in če se od tega le mala polovica vzame,
izgovori učitelj v začetni šoli ilobro čez 4 miljone besedi na leto. Ali je kje kak stan, ki potrebuje toliko moči v pljučih, kakor učiteljski? Ni čuda, da veliko mladih učiteljev že perva leta onemore in gre pod zemljo! Obljubim, da bodem , kolikor mogoče, tudi varoval svojega zdravja. Nepotrebno ne bom govoril, pa tudi ne preglasno, pa tudi jezil se ne bom; raji bodem nekoliko trenutkov pri podučevanji prenehal, kakor da bi razsajal nad hudobnimi učenci".
Sedaj pa pride čas, da učitelj začne šolo, to je, da po-dučuje. Kaj, podučuje! Pervi dan učence po šolsko poduče-vati, bi ne teknilo. Učitelj naj učence perve dni tako podučuje, da ne vedo, da jih hoče podučevati. On naj perve ure le na to gleda, da učencem šolo prijetno dela in priljubi. To naj se godi s primernimi vajami s kazavnim podukom in, bi rekel, z nekterimi telovadskimi vajami, da se navadijo po šolsko sedeti, vstajati, vversteno hoditi i. t. d. Druge vaje, n. pr. so, da učitelj z učenci posamne zloge, besede in kratke stavke z učenci posamno in z vso šolo glasno izgovarja. Naj poglavit-nejše vodilo pri teh vajah je: „Vadi učence naj manj vsake četert ure kaj drugega"! Tako naj se učitelj pervi dan vede pri svojih učencih in naj se jim kaže pravega prijatelja, očeta in matere.	(P® Wiedemannu A. P.)
Stari in mladi Slovenec.
Preko.
O. Preko i preky adv. contra, preko ali vu preko, preku glagolati, knjigu na preko razgnuti; praep. per cum gen. raro cum acc. preko polja, šume, reku; prekti adj. transver-sus, contrarius, preky i prekij puti, prekaja slovesa; preče, naj preče.
»S. Nsl. prekorubce absolute, prekomorski; prečiti im-pedimentum ponere, -s 5 seditionem movere, prečinu trans-versus; prekast torvus; prekost res conlraria, rebellio, -in contrarius, -nik rebellionis auetor. Znamenito se mi zdi, da s prečiti sklepate i precej illico, fortiter, serb. priki.
Premo.
O. Premo, tudi prema-u-y in prjami-a-11, adv. e regione, vi premo, premi adv. via reeta, preme reete, vetru
20«
vï prêmu plavaše; praep. cum dat. licu, očima, gradu, cum gen. prêmo ihi, rêky; prêmimo trans, ultra, p remit adj. rectus,-aequalis, - inü qui e regione est; prêmina rectitudo, prèmi ti -mljg. - miši dirigere, rectum iter tenere.
I nsl. spremiti se, ¡spremiti, sprmila (pro spremila) dušo v sveti raj; prema jeder der beiden wagentheile (prednja, zadnja); prêmek slabo proso, slaba ajda; oprêinek appluda t. j. otrobi; da bi prem, premda, akoprem quamquam, če-čiprem ; cf. hrov. serb. prema, prima, primalitje; gr. ngo/io?.
Prèti,
O. Preti prjfj,-priši, raro pr^-preši contendere, contra-dicere, causam tueri, dubitare, — o čemi, po komi; — sg pugnare, si kyrní za koju vešči, prelij sg, prêhota sg; p rja ili pürja, prênije contentio, contradictio, imêti pru litigare, pirivü - rinikû, -ïnû; pirici contentiosus, adversarius, causidi-cus, prici advocatus.
S. To je nsl. per, pereč (Pere, nem. Peer, Pirec); prio t. j. prja (actionem) imajo spom. briz., prnja rixa, prnjati rixari, hrov. razgledaj pru moju, serb. preti prem, parac accusator, parnica pravda.
O. Od tod i síjpri - nikü, sííportí rixa, süporilivü, vüspo-rivü contentiosus.
S. Iz prèti je tudi prêli ti - š(%- tiši minari, increpare, kogo i komu (nsl. imate prititi, priteti, pritež); pretilo reprehensio, prêta f. prétü m. prêtiba, prêstenije minae, prêstati - ají¡, minari; pa prétüka offendiculum (cf. prêtuknati-tykati); prêprja - prênije persuasio, prêprêti kogo o čemi per-suadere, prepirati suadere, — sg slovesy.
Prestani.
O. Prestani f. bezü — ni perpetuo, sine intermissione — nije cessatio, prêstatije.
iS. Jaz rabim prestanek, brez prestanka ; naj mi služ tudi pr ês t a t i - stan% - neši cessare, desinere p. oti igry, grêhï; prestajati oti sladosti, o mnozê.
Prgdati.
Tako prenda ali mu p r e n d a t. j. mu prede z nosnikom, sem že cul vclikrat; je tedaj iz prgsti - dq¡ nere, prgdenije - deno - divo.
O. Prgdati - ajij,-aješi salire, trepidare, ni fallimur.
S. O presti: tako mi je po ti jedi slabo prišlo, da bi bil kmalo (okoli) opredcl; prelo transitus; de bi živina sej vsa ne opredla; lirov. serb. predali trepidare, strahom ne predaju, opredoni pozornim, mrazni i predljivi; mačka prede (knurrt), prenuti e sonino excitari itd.
Kako naj se berilo, zlasti v višjem razredu obdeluje, da se ž njim kolikor mogoče združuje več naukov. #)
Pri branji naj se prepriča učitelj, ako učenci razumejo, kar berejo: otrok naj mu pove to s svojimi besedami. Ako je otrok bral male povesti, basni, naj jih še enkrat po svoje pove, to bo otroke veselilo, ter jih spodbadalo v pozornost; naj poskusi to več otrok pri eni povesti, to jih bo vnemalo, da se bodo med sabo skušali, kdo bo bolje povedal; primerjali bodo, kako bi bili povedali, ko bi bili vprašani — vadili se bodo misliti. — Ne mara, da se bo to enemu ali drugemu igrača zdela. — Jaz pa mislim, da čas in trud, kteri se v to obrača, donaša ob svojem času naj boljše obresti; otroci, kteri so vajeni misliti, bodo marsiktero zapreko ložeje prestopali, kakor tisti, ki se niso vadili misliti.
Ker pa v drugem berilu za slovenske šole več berilnih vaj 3., 4. in o. razdelka sega v zcmljepisje, domačo zgodovino, narodoslovje in narodopisje, naj učitelj tudi v teh rečeh po-dučuje učence, kolikor se to more zgoditi; vodilo naj mu pa ne bo toliko sistem, kakor pedagogika. Učitelj naj ne pozabi na kratek čas, kteri mu je v to odmerjen, pa naj nikar ne prezira zmožnosti učencev, kolikor je morejo imeti v ljudskih šolah; naj prevdarja, koliko bodo teh reči potrebovali v navadnem življenji, in potem odločuje berila. Naj izbere naj prej to, kar mu je naj bližeje, na daljno naj gleda in kaže le toliko, kolikor potrebuje, da bližnje razjasni. In ko jim je dopovedal, kar je blizo, naj sega po oddaljenem oziraje se na odločeni čas, na potrebo in na zmožnosti otroško. Iz zgodovine je dovolj, da otrokom pripoveduje naj važnejše zgodbe in odbrano versto naj slavnejših mož in žen. Ce otroci vedo naj važnejše pri-
*) Po g. R i b ni k arj e v e m nemškem spisu svobodno poslovenjeno.
godbe in spoznajo imenitne osebe, jim bo to več koristilo, nego da bi se jim reč prav na drobno razkladala.
V zemljepisji podučevati ali učiti se ga brez zemljevida, brez nagledovanja je nilatva prazne slame. In vendar nimamo zemljevidov po ljudskih šolali. Učiteljev zemljevid je dostikrat edini pri šoli. Ze iz tega namena naj se otroci vadijo zemljevide risati. Ni ravno toliko nad tem, če je meja malo bolj ali manj zakrivljena, da je le pravilna lega zadeta, je že zadosti. Enkrat se nekaj, drugikrat zopet nekaj pokaže.
Učenik hoče n. pr. pokazati zemljevid avstrijanske der-žave ali naj prej kranjskega. Naj naredi piko, ktera naznanuje kraj šole, okoli tega naj naredi nekako podobo političnega okraja, temu naj prideva druge okraje; na podobi ni toliko samo da se lega zadene, dokler so vse meje narejene, tako naj se pridevajo druge kronovine ena za drugo, pri teh pa se lahko notranja razdelitev opušča. Poprej bolj redki obris se lahko bolj zgosti, notri se narisajo mesta, in pozneje, ako je čas, potreba in dobra volja tudi drugi znameniti kraji, pa tudi poglavitne reke, gore i. dr. Tako si napravijo otroci podobo, ktere ne bodo tako hitro pozabili, ker so jo sami izdelali; ta podoba pa jim vse bolj živo poočituje, kakor da bi kamnotise zemljevidov še toliko in toliko časa gledali.
Da se otroci vadijo misliti in prevdarjati in sami opazovati, sposobne so posebno berila, v kterih se govori od pri— rodoslovja. Tukaj naj se učenec naj prej napeljuje, da ne ve, kaj ta vednost obsega, potem naj poišče razloček med živo in neživo stvarjo, naj se mu pokaže, kako da so vse živeče stvari tako primerno vstvarjene, da skupaj dosežejo svoj višji namen; tako naj se razlaga kaj je živeča stvar (organizem). Ko se pa učencem pripoveduje, da nektere živeče stvari kraj po svoji „volji" lahko zapuščajo, ali vsaj za svojim živežem hodijo, spoznajo razloček med rastlinstvom in živalstvom, tako naj razvija tudi druge lastnosti, ki ji razločijo. Res, da tako učenje je bolj počasno in težavniše, kakor ko bi učitelj sam to obdeloval; čas v to obernjen pa vendar ni zgubljen, ker učenec se vadi samostalno delati ter misliti, bolj pazljiv je, ker on tudi nekako pomaga podučevati; učitelj se pa tudi lahko precej prepriča o zmožnosti učenčevi. Učitelj naj si naredi glavno osnovo od naukov, ktere hoče učiti; učencem ravno ni
(reba vedili, zakaj se je to tako, uno drugače razdelilo; potreba pa je osnove, da se odbere, kar je naj bolj potrebnega.
Učitelji se radi v tem pregreše, da so preobširni, in da se pečajo z inodeželskimi (tujimi) rečmi; ne mislim, da bi to storili iz namena, pohvaliti se s svojimi učenci pri spraševanji, marveč mislim, da nauk, kterega prednašajo, ne poznajo dobro, in ravno zarad tega mislijo, da to, kar je med nami, ni zanimivo. Gotovo vstreza namenu, če se pri živalstvu tudi vpletajo male povestice, ktere kažejo zanimive živalske lastnosti; otroci bolj pazijo, njihovi spomin se podpira in temu se lahko pridene kakšen nauk, kteri učencu na drugo stran koristi. Tako naj bi se pri rastlinstvu, rudninstvu in prirodo-slovji delalo.
V ta namen naj bi se kupil za ljudske šole atlas v podobah (iiilder-Atlas); ima pa ta 334 podob z barvami na 32 tablah, priložena je tudi razlaga vseh podob v hervaškem, slovenskem, laškem, nemškem in madjarskem jeziku. Se le potem bi koristilo živalstvo in rastlinstvo prednašati. Brez na-gledovanja je pa vse mertvo.
Splošni učiteljski zbor v (iiadcu.
(Konec.)
Na versli so še mnoga pozdravljenja in odzdravljenja mnogih društev i. t. d. med temi tudi pl. g. Hasnerja.
Ker bode drugo leto veliki zbor nemških učiteljev na Dunaju, bode četerti splošni zbor avstrijskih učiteljev še le
1. 1871.
Zbor se konci s trikratnim slavoklicem presvetlemu cesarju. S tem velikim učiteljskim taborom sklenjena je bila tudi krasna
razstava učilnili pomočkov,
ktero je napravil krajni odbor učiteljskega zbora v treh dvoranah. Videli smo pri pervem zboru avstrijskih učiteljev na Dunaju (I. 1867.) lepo enako razstavo, a tolike različnosti o posamnib rečeh in toliko sedanjemu času primernega šolskega blaga ni bilo tam, kakor letos v Gradcu. Skoda je le, da je ta razstava z zborovanjem vred jenjala, in tako človeku ni bilo
mogoče vse ob enem zmagovati. V pervi dvorani so bile razložene učilne stvari iz deželne naprave za gluhomutce; od perve naj potrebniše do naj zadnje reči, ki jo rabi ta šola, se je tu videla, in povsod so bili dodani tudi izdelki različnih podob (tabel) iz naravoslovje; na mizah je bilo razloženo vsako-verstno fizikalično orodje, zbirke iz rudninstva, izdelki učencev, modeli iz kupčijske akademije itd. Posebno so se odlikovali W. Christenovi modeli iz gipsa. Tretja dvorano je bila polna prav velikanskih reči. Vsakoverstni zemljevidi, šolske in po-močne knjige iz vseh šolskih naukov, večji in manjši obrazi zemlje, nebesa i. t. d. so bili v naj lepšem redu bogato razloženi. Videli so se tu različni poduki v pisanji in risanji in izdelki učencev po tem in unem učilu, herbariumi, učilni modeli, kokoni za uk v sviloreji, cepilni rezki za nk v sadjereji, transparenti za uk v zvezdoslovji i. t. d. Znamenita je bila tudi razstava drobnih izdelkov iz otroškega verta (Kin-dergarten) gospodičine Marije Juda, ktera je vse te reči tudi sama razkazovala in v prav prijetnem jeziku razlagala. Vsak, kdor je to lepo razstavo ogledoval, je bil naših misel, da že sama razstava, ko bi človek nič drugega ne bil videl in slišal, bi bila vredna teh stroškov, klere je kdo sam ali kdo drugi zanj potrosil, da je prišel v Gradec. Od (istega časa me vedno obhaja misel: ko bi bilo vendar mogoče, da bi ljudski učitelji vsako leto imeli vsak v svojem glavnem mestu tako razstavo !
Drugi dan zborovanja popoldne nas je šlo več učiteljev v bližnjo vas Krottendorf, kjer je
deželna kmetijska šola;
tam nam je ondašnji ravnatelj g. A d. Baumgartner, prav prijazen prileten mož, vse na tanko razkazoval in razlagal, kaj je to in uno in kako se sploh dela in podučuje v tej šoli. Tu smo videli lepo vertno šolo za sadno drevje in za vinske terte, različnega kmetijskega orodja, iz med kterega nas je posebno zanimavala ruvarnica za plevel, mednica, s ktero se iz satovja med jemlje in se satovje nič ne poškodova , različne sejalnice, panji za čebele, čebeljnak po naj novejšem načertu i. t. d. Videli smo lepo govejo živino različnih plemen, izverst-no gnojišče z gnojnisko močilnico, sirnico, v kteri se dela dober sir, s kterim nas je verli ravnatelj tudi prijazno pogostil, ter nam je pri odhodu prijazno dovolil, da se v vsakoršnih go-
spodarstvenih zadevah smemo nanj obračati, da nam rad pre-skerbi različnih semen , pa tudi orodja, kakoršnega bi tii pa tam pri kmetijskem poduku ali za svojo rabo potrebovali. V to šolo pridejo tudi učenci iz Slovenskega, pa je učitelj rekel, da pervo leto zaostajajo, ker jezika ne razumejo. — Ivedaj bodemo imeli kje za Slovence tako vredeno kmetijsko šolo ?
Poslednjič naj še omonim, kako se pri naših sosedih bodisi med Slovenci ali Nemci, vedno bolj širi ljubezen do šole in učiteljev. Neki rojen Krajnc, ki je sedaj veljaven tergovec v Gradcu, zve, da smo pri tem zboru tudi učitelji iz Kranjskega; pride k nam, nam gostoljubno streže in ko se mu pri odhodu za prijaznost zahvaljujemo, pravi med drugim : „Kedar koli vidim kakega učitelja, se spominjam svojih otročičev, kteremu bodem izročil v izrejo"; — pri teh besedah se mu vlijejo debele solze po licih, in živo ganjen ne more dalje govoriti. — Drugi Graščan (Nemec), ki je dal učiteljem prosto stanovanje, je djal: „Was ist mir ein Schiitzenfest u. dgl.! die Le h re r, die s i n d m i r i m m e r am meisten w i 11 k o m m e n" ! Tako je. Učitelji, delajmo zvesto in nevlrudeno! Prišel je čas, da bode pravični svet pripoznal tisti stan , ki z mnogimi drugimi stanovi v pervi versti dela za blagor vesoljnega človeštva!
A. Praprolnik.
U in c t u o s t.
Prišel je vavno kar na svetlo drugi del pevske šole, ki jo je zložil verli g. A. Förster. Ta zvezek obsega mnogo prav zanimivih naukov v petji in sploh v godbi, ter razlaga v prav umevni besedi in s primernimi pojasnili različnost intervalov (tudi dvojni križec in dvojni be, pregled enhar-moničnih tonov, kaže tabelo različnih intervalov, perve in obernjene intervale), razloček med dur in mol (harmonično in melodično škalo, pregled škal), paralelni dur- in mol-toni» melodične molškale s trizvoki, vaje v duru in molu (s podloženimi primernimi besedami), vaja v enharmoničnih tonih, pregled tonovih načinov v kvintovem krogu, tr¡glasne vaje, ktere imajo lepo zbirko iz narodnih pesem v vseh slovanskih narečjih (v češkem, poljskem, hervaškem, ruskem, serbskem, slovenskem), glašbine olepšave, akcent (naglas, povdarek)^ pregled oktav, v kterih glasovi pojo, stari toni (preden so križec in be rabiti jeli), ki se rabijo v starodavnih koralih.
Pristavek ima lep poduk „Besedo o petju1"', kjer se razlagajo vse potrebne reči, na ktere se mora pri petji paziti, vsakdanje vaje za olepšanje glasu (Solfeggie), in imenik tujih besed, ki se rabijo pri petji in godbi, ktere se tu pervikrat v slovenskem razlagajo. Vse blago, kar ga ima v sebi ta zvezek, na 63 straneh v veliki osmerki, je tako izverstno in djansko, da se mora na pervi pogled prikupiti vsakemu, ki se peča s pravo podlago pri izobraženem petji ali sploh z olikano godbo. Ta (drugi) in tudi še pervi del te dobre pevske šole se dobiva pri skladatelju ali pri Giontinitu v Ljubljani. Priporočamo jo prav živo učiteljem, ki se pečajo s to lepo umetnostjo!
Boptsi in amm.
Iz Černomlja. Omenjalo se je že v „Tov." o dragatuški in viniški šoli. .Ta/, sem se pa namenil sploh o vseh naših šolah kaj pisati, da naši tovarši vidijo, da mi belikranjski učitelji ne drcmljemo. V naši glavni šoli bilo je šolsko spraševanje 26. julija t. I. V tej šoli se je podučevalo, kakor se vidi iz „letnega sporočila", razun navadnih naukov tudi še o sadjereji, sviloreji, vinoreji, čebeloreji in nekaj tudi o telovadbi. V pervem razredu je bilo 193 učcncev in učenk, v drugem 150, v tretjem 66 in v četertem 88. Pervi in drugi razred sta tedaj prenapolnjena; po postavi bi se morala napraviti vstrična ali pararelna razreda. Pri tolikem številu učencev se tudi more malo storiti; le prav pridni otroci pervo leto kaj napredujejo. Ako pa primerjamo pervi razred s četertim, se nam zdi čudno, kako je to, da od blizo dve sto otrok jih komaj dvajset do trideset pride v četerli razred. Kaj je tega krivo? jaz mislim tole: Tukaj ima naj več učencev eno ali dobro eno in pol ure hoda do šole; starši tedaj svojih otrok ne puščajo v šolo še s šestim ali sedmim letom, ampak naj raji še le v devetem, ker se po zimi zavoljo mraza za nje boje; potem hodijo toliko časa v šolo, da opravijo spoved in sv. obhajilo, potlej pa ni dnha, ne sluha več o njih, ker so že kakor hlapci in dekle; verh tega jih pa pri nas preveč vsakdanje šole oprostijo, in jih veliko v nedeljski šoli za sv. obhajilo pripravljajo. Deželska gosposka ni sedaj kaj skerbela za šolsko obiskovanje; nad-jamo se, da bode zanaprej to drugače, ako ne, bodemo imeli kinali prazne šolske izbe. Naša šola ima tudi blizo mesta velik sadni vert, kteri si bo, ako Bog da, v malo letih prav lepo opomogel.
17. avgusta je bilo napovedano šolsko spraševanje v Metliki; ker je pa vlada učitelja g. S t ur m a poslala na Dunaj v kmetijsko šolo, bila je skušnja precej začetka imenovanega meseca. *) V pervem
*} 1?. Bele Krajne sla bila tedaj žc dva v tej kmetijski šoli. Burno videli, če nam ko letošnji poslanec kaj o tej šoli povedal; lanski nam ni kar nič.	Pis.
razreda je bilo 190 učencev, v drugem in tretjem le 60. Tudi tukaj je tedaj tako, da učenci ne grejo iz pervega razreda v drugega in tretjega. Pervi razred je zelo natlačen, ker je šolska izba tako majhina, da se učenci ne morejo v klopi stisniti, ampak stoji jih veliko okrog klopi, ali pa sede na dolgih stolih ob zidu. Podučitelj jih vendar tako marljivo podučuje, da znajo prav dobro brati in pisati. V drugem in tretjem razredu učili so sc tudi risanja in v tretjem razredu še cehi precej zemljepisja; tudi nemška in slovenska slovnica jim je bila dobro znana. Ne more se pa odobrili to, da učenci, šc bolj pa učenke pri spraševanji tako glasno med seboj govore, da odgovarjevca polo-pujejo; čc (udi med letom (ako delajo, res čudno je, da se kaj natiče. Posebno je pa (ii šolska hiša neprimerna. Šolski izbi ste tako nizki, da bi se človek v pervem razredu, kjer je 100 otrok, skoro zadušil. To je gotovo kaj nezdravo! Naredili so zdaj v Metliki kaj lepo novo mestno hišo; škoda, da niso še štiri šolske izbe prizidali za prihodnje šole!
16. avgusia dopoldne je bilo šolsko spraševanje na Planini (Stockendorf). Učencev je bilo 26, učenk pa 29. Šolska izba je kaj lepa, prostorna in sveila; učitelj tedaj v šoli lahko diha. Ta šola je po večem nemška, pa ne napreduje dobro. Okrajni glavar, blagorodni gospod grof C h o r i n s k y, ni bil s (o šolo kaj zadovoljen. Samo (o povem, kako je bila v (ej šoli klasifikacija vredjena. Naukov je bilo v zapisniku na ccnle naštetih. Nekteri učenci so imeli v šestih naukih „srednje", in pri vsem tem pa dober napredek. Tako sem pri enem bral: nravnost „srednje", zmožnost „srednje", prizadevnost „srednje", keršanski nauk „slabo", branje „srednje", šfe-viljenje „srednje" itd. (sam ne vem več dobro, koliko je imel (a ubogi lerpin „cvajarjev"), a napredek „dobro". Na vprašanje, zakaj je (ako zapisano, pravi učitelj: „Jaz sem naj pervo „napredek" klasificiral, in nisem še vedel, o kolikih naukih bo ta ali uni „cvajte* imel". —
Popoldne 16. avgusia bilo je šolsko spraševanje v Semiču. Učenci in učenke so tako izverstno odgovarjali, da je bilo veselje. Pokazala sta g. katehet in g. učitelj, da sta se med letom s šolo trudila, in gosp. okrajni glavar ju je tudi očitno pohvalil in rekel, da je ta šola ena pervih. Posebno mu je dopadlo, ker so otroci tako glasno odgovarjali. Meni se je to še preglasno zdelo; zelo so vpili in se napenjali; vendar veliko bolje tako, ko pa tiho. Pri š(e-viljenji mi je bilo pa (o preveč, ker se je učitelj toliko ubijal s „tričlenko", kar še taki olroci (ežko razumejo. Učencev je bilo v (ej šoli: v pervem razredu 54 dečkov in 32 deklic, v drugem razredu dečkov 61 in deklet 7, v tretjem razredu učencev 44 in učenki 2, skupaj 200. Šolska hiša je lepa in ima dve šolski izbi. Podučiteljska služba je že dve leti spraznjena. Učitelj podučuje (edaj nekaj učencev dopoldne, nekaj popoldne.	(Prih. dalje.)
!z Notranjskega. M. J. — 27. sept. imeli smo v Postojni v krasno okinčani šolski sobi pervi učiteljski zbor pod vodstvom gospoda c. k. okrajnega glavarja in vpričo gosp. okr. šolskega oglednika. Vdeleževalo ge je tega zbora, kteri je od 10. ure do 11/i čez poldne
trajal, nad 30 ljudskih učiteljev. Posvetovalo in razgovarjalo se je v znanih vprašanjih tako jedernato, da so se misli in vošila posamesnih učiteljev v posebnih razpravah na tanko razodevale, ter so vstrezale vsem zahtevani. Zato ni čuda, da so učitelji po zboru nehote pre-tresovali nektere prejšnje zbore enega kopita, v kterih so nas učitelje vedno tolažili le z upanjem boljšega plačila na unem svetu. — Naj bi kdo drugi vdeleževalec popisal ta zbor! jaz omenjam tii le še nekaj iz svojega kraja, kako sem letos gojil svilorejo. Veselilo meje videti, ne samo šolsko mladino, ampak tudi odraščene marljivo in skerbno poprijemati se te reje, in res so se nekteri že dobro izurili. Kratili pa so mi to delo in nedolžno veselje naš šolski prednik, ker so v tem času neprenehoma šolo ogledovali, kakor da bi gojil v nji same strupene kače, ter so hoteli ovohati nek čuden otrokom škodljiv smrad, akoravno se že samo na sebi razume, da morajo te živalice imeti čist in zdrav zrak, da se dobro ponašajo in da ne smejo biti med šolskim podukom v šoli; pri vsem tem so me moji vikši ob svojem času poklicali na odgovor zarad teh dozdevnih napak, in oni gospod so proti nekemu človeku djali: „Ich glaube, unser Lehrer wird sich hier nicht lange behaupten können, weil er die Seidenzucht im Schulhause betreibt". — Ker sem od drugega letošnjega pridelka posebno zdravega japaneškega plemena obilno svilnega semena pridelal, ga delim notranjskim učiteljem za njihovo šolsko rabo po l/q lota brez plačila; kdor ga tedaj potrebuje, naj se pri meni oglasil
Konečno naj še potožim, kako se mi godi za plačo! Od 1. januarja t. 1. še krajcarja nisem prejel, pa se tudi ne nadjam pred novim letom kaj dobiti; štejem se pa v tisto ver s to učiteljev, kakor je bilo že v „Nov." povedano, kjer pride na eno d r u ž i n č e p o 6 sol do v na dan. Da bi že skoraj prisijalo solnce pred naš prag, na kterem sedaj stojimo, ter se milo oziramo na vrata milosti, kdaj se nam bodo odperla.
Iz Teržiča. (Očitno Šolsko spraševanje, opravičenje in prošnja do slavnega deželnega zbora). Kakor druga leta, smo tudi letos šolsko spraševanje, kakor mogoče, praznično napravili in na osebno povabilo prišlo je dokaj poslušalcev izmed soseskinih mož in domače gospode in to še posebno k IV. razredu, k čimur jih posebno razun različnih šolskih stvari še tudi privabijo nalašč za (o nabrane dek-lamacijc podučljivega pa tudi smešnega zapopadka, tako namreč, da se družijo koristne reči z zabavnimi.
Dobro so letos nauk pospešovale table, dar Njih Veličanstva presvitlega našega cesarja. Želel sem, da naj učenci za to slavo in zahvalo Njih Veličanstvu očitno naznanijo; navadil sem jih, da so trikratni „živio!" takole pa zmiraj više zapeli: Bas ali temeljni glas ste zapeli dve klopi dečkov, tretji glas drugi dve klopi, peli glas so peli ostali dečki, deklice pa so osmi glas poprijele in vsi so tako dolgo svoje glasove peli, da sem jaz v vseh teh glasovih pel besede: Franc Jožef Per vi, Živio!" Za tem je sledilo kakih deset
pesem v. navadno šolsko vesclico in s cesarsko pesmijo. *) Zakaj pa je bila zahvalna maša pred spraševanjem in zakaj se je pri spraševanji tako mudilo, to pa drugi vedo. — Naše „perijohe" si ljubi „Tovarš", močno osmešil pred svetom, vendar pa je bilo prehudo, ker je bila zadeta vsa šola. Nekaj izjemka je, pa ne veliko. Da se pa ni po nikakoršni slovnici pisalo, so pa nanesle srenjske zadeve, ki so znane. Srenja je perijohe založila, torej ni imela za pripravljeno sporočilo prostora.
Imamo sedaj deželni zbor. Prosimo, terkajmo! Morebiti, da se nam bo pri teh durih bolja prihodnost odperla, da se nad nami ne bo še bolj uresničeval stari pregovor, kakor pri nekdanjih učiteljih! Vsakemu stanu se zboljšuje materijalni stan najpopred; pri nas pa se narobe vprega. Vsakdo zmed učiteljev si mnogo želi, nekteri si želi tega in unega, drugi si želi se tega in unega znebiti. Kaj vse želimo, prosim, naj se pogleda zadnji list „Uč. T." 1. 1865 pa 1866. Bog daj!	L- hnific.
— ("Učiteljski zbor.) 33. sept. t. 1. se nas je zbralo na povabilo c. k. okrajnega poglavarstva pod predseduištvom okrajnega oglednika kakih 18 učiteljev kranjskega glavarstva in sicer iz obeh dekanij kranjske in loške v pisarnicah starega grada prijaznega Kranjskega mesta.
Pridružil se je temu zboru tudi č. g. Lazar (edini duhovnik), za šolo vneti in marljivi vodja kranjske glavne šole. Obravnavale so se razun treh od slavne vlade zastavljenih prašanj tudi še druge šolske stvari, ter se je posvetovalo o tem in unem.
Pervo vprašanje se je rešilo skoraj sploh za glaskovauje s pisanjem ob enem, ter so se našteli tudi razlogi, kteri to učilo zagovarjajo, ter ga za naj bolj veselo, koristno in vedrilno ter na vse-strani najbolj vspešno poterjujejo. Pisavec teh verstic je razloge iz svojega izdelovanja v slovenski zapisnik narekoval, g. Humer, okr. glavarstva pisar, pa je zapisnik ter vse obravnovanja zapisoval po narekovanji oglednikovem. Ako je drago, se tudi pošljejo izdelovanja vseh treh vprašanj, ker sem jih po slovenski izdelal, **) drugi pa so veči del nemško izdelovali, nekteri po eno, nekteri po dve, nekteri tudi vse vprašanja; eni so pa kar molčali, in zakaj so molčali? Zato, ker jih zraven ni bilo.
Marsikterega bi se lahko vprašalo, zakaj ga zraven ni bilo. Pa si morda kteri misli: dokler nove plače ni, tudi nove postave nimajo moči.
O drugem vprašanji smo obilno učilnih oddelkov našteli; slovnica, pravopisje, povestnica, zcmljepisje, živalstvo, čbelarstvo, sadje-reja, sviloreja, rudninstvo, ribštvo i. t. d. se mora obdelovati po berilu v višjem razredu in to za to, ker posebnih knjig nimamo za to, potrebne pa so, in berilo o vseh teh rečeh kaj omenja in jih obravnuje.
*) Kak > smo obdelovali povestnieo našega cesarstva in svetovno in kako smo imenovane table rabili, da smo se vadili na berilih sadjorejc, sviloreje, živalstva, poljedelstva i. t. d., drugo pot.	Pis.
**) Prosimo, le pošljite !	Vredn.
Pri tej priliki pa smo (udi Njih Veličanstvu prcsvillcmu cesarju vskliknili zahvalo in slavo za v ta namen nam darovane „Ilartingerjeve" podobe. Tudi sem v svojem izdelovanji povdarjal, da bi se „Hermanove" podobe za kazavni poduk nikjer pri nobeni šoli ne smele pogrešati.
Prav rad bi vedel, koliko naših učiteljev je pri družbi sv. Mohora, ker nihče drugi ni omenjal „žival domačih in tujih" s podobami. —
O tretjem vprašanji smo našteli vse polno razlogov, kako naj učitelj ravna, da ga bodo ljudje spoštovali in da bo šola napredovala; poglavitnega vzroka si pa nihče ni upal omeniti, in ta je, kakor nas je g. oglednik sam opomnil, gotovo boljša plača, ker s tem se bo marsikaj poravnalo, kar je še krivega in da učitelju ne bo treba beračiti od hiše do hiše.
Tudi g. vodja kranjske glavne šole je k temu odgovoru blizo to le dostavljal: Učitelj naj pred vsem drugim dela na to, da ga bodo učenci ljubili, ker potem jih ljubezen v šolo nagiba, sili, pošilja in tako rekoč vleče i. t. d. Po tem obravnovanji, ki je od i), do 12. ure trajalo, smo pa še vse polno rubrik imeli napolniti, tako da smo še le ob 1 uri na Stari pošti k gorki juhi sedli, kjer smo se za dušno hrano s telesno poživljali, in nam je med kramljanjem in petjem vse prehitro solnce za božjo gnado šlo. Lepo upanje nam je dajala prijazna večerna zarja. Mislili smo si pač, da bi se slavni deželni zbor vender tudi naših ran spominjal, ter si s (cm postavil naj lepši spominek za omiko in oliko našega naroda!
L. Kni/ic.
Iz Celovca. (Poziv Slovencem!) G. D. Trstenjak predlaga v „Slov. Narodu": Naj bi pri vstopu k družbi sv. Mohora prihodnje leto udje razen letnine dodali vsaki po 10 nkr., po tej poti bi se nabralo okoli 1300 gld. Za 300 gld. bi se Jauežiču omislil spodoben spominek. Letni odstotki od 1000 gld. pa bi se dajali za darilo pisatelju, kteri bi družbi izročil najboljše delo za natis, in to bi bila vse žive dni: „ J a n e ž i č e v a ustanovite v". — Radostni podpiramo ta predlog; da se pa vresniči, treba, da nabiratelji družbinih udov ljudem primerno razjasnujejo blagi in vredni namen, kar naj jim bo živo na srcu. Gotovo pa je Slovencem sveta dolžnost, da varujemo in slavimo spomin Janežičcv! Zato smo koj v začetku imeli namen, ki ga razglašamo tu: Naj blagovolijo častiti rodoljubi vseh slovenskih strani zlagati, da se ranjkemu pisatelju postavi primeren spominek! Doneske bo prejemalo in razglašalo „Besednikovo vredništvo" v Celovcu. Slovence sploh prosimo, da z dobro voljo pospešijo dobro in blago reč! („Bes.")
Iz Ljubljane. (Zbor mestnih učiteljev.) 29. sept. t. I. smo imeli tudi mi ljubljanski mestni učitelji v mestni dvorani svoj napovedani shod. Preč. g. okrajni oglednik kot pervosednik naj pred prijazno ogovori pričujoče, povdarja namen šolske postave in učitelje spodbuda, da bi vzajemno in zedinjeni delali za povzdigo ljudske šole. Potem pridejo na versto znana vprašanja, in sicer o pervem: ali naj se učenci uče čerkovati, slovkovati, ali brati in pisati ob enem? Po g. Bel a rje ve m govoru, da se učenci naj ložeje in naj prijetneje uče brati in pisati ob enem, se sploh sklene, da je to ravnanje ali
učilo naj bolje za naše šole. #) Pri drugem važnejem vprašanji, kako naj se z borilnimi vajami združujejo še drugi nauki, se mudimo dalj časa. G. pervosednik kaže nek odgovor tega vprašanja iz učiteljskega shoda prejšnjega dne.	Za tem g. Močnik razlaga, kako bi se
v ljudski šoli posebno zemljepisje podučevalo in združevalo z borilnimi vajami. Drugače se uči zemljepisje kot vednost, t. j. sistematično, drugače po pedagoglčnih vodilih. Navadno se zemljepisje začenja z matematičnim oddelkom. Pedagogika pa pravi: Od bližnjega na daljno, od znanega do neznanega. Domači kraj otrok naj bolje pozna; zemlja, kakoršna je, njeni hribi in doline, plani in ravnine, gozdi, polje in travniki so mu že znani. To naj se mu najprej razloži, ter pokaže, kako se to narisa. Potem naj otroci spoznajo 4 kraje svela, kajti besede „zgor", „doli", „na desno'""', „na levo" ne zadostujejo. Olroei so že sedaj nekoliko pripravljeni, tedaj naj se iz posamesnega (specijalnega) zemljevida domače dežele naj prej odbere rojstni kraj, naj se v vanj narisajo vasi, mesta, reke itd. Kar se je otrok naučil spoznavati pri rojstnem kraju, naj se uči tudi pri domači deželi. Da učenec spozna porečja, gorovje, naj se mu to v celoti pred oči stavi, n. p. naša domača Sava od njenega izvira noter do ustja i. dr. Pri tem podučevanji gre v pervi versti za naravne meje. Ko se je učencu pokazala ožja in širja domovina, naj občuduje zvezdno nebo, naj spoznava zemljo za obljo, ktera se suče v neznanem prostoru neba, naj se mu pove, kaj nareja štiri letne čase i. dr., naj se mu pove, kakšno je poveršje zemlje, morje, gorovje, dalje razlika mraza iu toplote po zemlji in poslednjič človeška plemena. Ko je učenec to zvedel, potem naj se uči dežele in deržavc po svetu poznati; učenec pride potem še enkrat v svoj domači kraj nazaj; pervikrat je spoznaval reke, gore in nektere posamne kraje v domači deželi, spozna pa sedaj vredbo dežel, njih zvezo med seboj, ter nekoliko iz statistike itd. Učenik kazaje podobo domačih krajev, se bo težko anal, da bi tudi kaj ne spregovoril od zgodovine teh krajev. Govore od Save in Kolpe bo težko molčal od Siseka ali Belgrada i. t. d. Podoba krajev se še Ic potem živo v spomin vtisne in kraji se ožive, ako vidimo, kako so se od nekdaj na tem prostoru ljudstva gibala in sukala. Kaj pa, paziti je, da take vpletene reči ne zapeljujejo učitelja preveč od svojega glavnega namena. Zgodovina, ktera se uči v ljudski šoli, ima prav posebno namen serce požlahtniti, ter ga ogreti v ljubezni do domovine i. t. d. V ta namen so pa bolj sposobne žive slike slavnih mož, kakor razkladanje dogodadij, zgodovinskih številk, ktere se prej ali slej pozabijo. Vsa zgodovina naj se pa učencem kaže kakor vlada božja nad človečanstvom i. dr. K sklepu pa misli g. M.: Drugo berilo je po sedanji osnovi namenjeno za 3. in 4. razred glavnih šol, naj bi se v 3. razredu vzel pervi razdelek: naravopisje; v 4. razredu naj bi se pa vzel 2., 3. in 5. razdelek. Učitelji so pa te misli, da naj to določi ravnateljstvo vsake šole v porazumljenji z učitelji. — Tretje vprašanje
*) Čudno se nam zdi, da se še dan danes pomenkova o tem vprašanji, ker sedaj povsod, pa tudi na Kranjskem že čez 20 let podučujemo po tem učilu. Vredn.
Popis učiteljskega shoda iz ljubljanske okolice podamo drugo pot. Vredn.
o učiteljevi veljavi odgovarja se naj pred o posamnih zadevah, potem pa splošno. G, Močnik povdarja, da k učiteljevi veljavi pripomore naj več tudi to, če tudi njegovi predniki kažejo, da jim je mar za učiteljevo dobro ime, da tedaj ne gledajo na to, kaj ta ali uni govori, ali kako ta ali uni sodi učitelja, temuč naj se o tem vselej tudi sami prepričajo in ravnajo samostojno. G. vodja Rozman dodaja k temu odgovoru še dalje in razlaga, kako važna je učiteljeva veljava, da pospešuje vpljiv do šole. Sploh pa se pri tem vprašanji strinja vse v to, da, dokler učitelj po vredbi iu plači ni tako postav ljen in osk erbij en, da bi mogel svojemu stanu primerno na v n a n j e živeti, pri srenji in družinah ne bode imel tiste veljave, ktere mu je treba. Po še ne-kterih posebnih razgovorih o šolskem verdevanji i. t. d. sklene g. per-vosednik sejo s podbudno besedo do učiteljev in s slavoklicom na Njih Veličanstvo presvetlega cesarja.
—	8. t. m. je bila v deželnem zboru na versti postava o šolskem nadzorstvu. Po živih govorih „za" in „zoper" je bila poslednjič ta postava z malimi prenaredbami potem sprejeta tako, kakor jo je nasvetoval šolski oddelek deželnega zbora. Kedar bode postava poterjena, bodemo jo popolno naznanili.
—	V mestni šoli se učenci uče telovaditi, in sicer vsaki razred po 3 uri na teden.
V Šentjurju blizo Šmarije in pri sv. Jakobu na Savi se bote z začetkom tega šolskega leta začele dve novi ljudski šoli, vsaka z 263 gold. 50 kr. vsta-novljenih letnih dohodkov. Prošnje za nje naj se pošiljajo do 20. okt. t. 1.
C. k, okrajno glavarstvo v Ljubljani 28. sept. 1869.
Pretaemlio v učiteljskem. sta»®.
TVa Kranjskem. Postavljeni in prestavljeni so gg.: P r a n e e S c h m i e d t, prejšnji podučitelj v Ribnici, za podučitelja v Semič, — Alojzi Malenšek, učitelj na Raki, se je službi odpovedal, — na njegovo mesto začasno pride poterj. pripravnik Anton Javoršek iz Glogoviee, — Silvester Kette od sv. Petra pri Postojni gre v Moravče za podučitelja, Leopold Zupin, podučitelj v Moravčah, v H o t e d e rši coza učitelja, — Janez Treven iz Hotederšice k sv. Petru, — Štefan Ca m pa izv Loškega potoka v Zas ep na Gorenskem, — Anton Požar iz Zasep v Žab n i co , — Kristijan Engelmann iz Zabnice k sv. Gregorju, — Anton Kratohwillod sv. Gregorja v Loški potok za podučitelja, — Janez Turna, poterj. pripravnik, za nam. učitelja na mesto bolehnega Avguština Engelmanna v Kranj, — Anton Bizjak, poterj. pripravnik, za nam. učitelja v paralelno šolo k nor-malki v Ljubljano, — Juri Bi rtič iz Zagorja v Šmarten pod Šmarno goro, in na njegovo mesto Lorenc Ar k o iz Šmartna.
Učiteljeva služba v Sostru je podeljena Antonu Bezeku, učitelju na Gočah pri Vipavi, in služba na Gočah je razpisana; prošnje se oddajajo do 20. t. m.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.