| Posam. štev. Din -*75, J | četrtkova In sobotna 1
| številka Din 1.50 p
g »»TABOR*, izhtja vsak dan, razve-S nedelj in praznikov, ob 18 *
H datumom naslednjega dno. Sum«
HH mescčno po pošli 10 Din, za in©-eš *cmstvo 18 Din, dostavljen na do g 11*50 Din, na izkaznica 10 Z u.
1 nftARODNl LIST*' (četrtkov, štev. g, j=: »Tabora*4) te naroča kot tednik ^ S 'n «tanc mesečno 2 Din, četrt- ^ g: letno 6 Din, polletno 12 Din, 52 t=j-. —s: celoletno 22’50 Din gjzaiS
g Naročnina m plačuje v naprej* g
PdUalinr plačana •v gfotifvmr.
BOR
(NARODNI LIST)
Leto: IV (II).
Maribor, četrtek 1. marca 1923.
| Posam. štev. Din-*75,
J četrtkova in sobotna | številka Din 1*50
j§ UREDNIŠTVO .Tabor.* h .KV
g= rodnega lista* je v Mariboru, Jur*
H čiceva ulica 4, l nadstropje. — gg Telefon intorurbaa štev. 276. **• g «=» Rokopisi se ne vračajo, mmm
S OPRAVA je v Jurčičevi u*. it 4, 1 S pritličje desno. — Telefon St 34. g 5= SHS postno-ček. račun a a -Tabor* S g 11.787, u »Narodni Hst* 12-&53L 5 S	«
| N* naročila brez denarja se na S = ozira, Inscratne cene po dogovora* S
Illlllll!ill!lll!!!lllllllllllllll!!j||||||li[|||||||||il|||U|||||IHIol Stev: 48 (9).
•SSBi
Gospod Hribar, Vi ste krivec!
Pokrajinski namestnik g. Ivan Hri-ar nam je poslal sledečo uradno objavo: »Uradno se objavlja, da so vse vesti, katere po došlih poročilih razširjajo Nemci, da bo glasovanje za njihove kandidate v severni Sloveniji, kjer so Postavili lastno kandidatno listo, nekak Plebiscit za to, da bi ta del Štajerske zo-pet pripadel pod Avstrijo, laz nji ve in ^resnične. Oblasti bodo proti vsem o-nuB> ki bi. take vesti razširjali, postopale No.istrožje po zakonu.«
Ta uradna objava je žalosten doku-®®nt za vladavino g. Ivana Hribarja. Oanes, ko so mn Nemci zrasli čez glavo ® ko z vso drznostjo forsirajo svojo nem-sko-nacijonalno izzivalno in hujskaško Politiko, danes prihaja g. Hribar z grož-a3ami. Skozi ves čas njegovega vladanja Pa stolcu pokrajinskega namestništva So “Hi Nemci, zlasti naši ob severni Meji, a3egovi miljenci. Dasi se mu je doka-da so nemške — že pod tako nedolgo firmo prirejene vsakovrstne priredit-vseskozi iredentističnega značaja, Saj na vseh teh prireditvah bili vedno zakopani Nemci iz Avstrije in' celo iz raj-p’ je oh proti volji Slovenčev toleriral 40 Prireditve celo v krajih, kjer So bile a®jdrznejše izzivanje. G. Hribar je bil I^ti, ki je poslal v naši nacijohalni dr-v?^*~ bajonete nad Slovence v zaščito Jemcev. G. Hribar je bil tisti, ki je for-8lral iz zgolj radikalsko - partizanskih Razlogov pogajanja z Nemci in odobraval koncesije, ki bi se naj na naš račuit in ? našo nacijonalno škodo Nemcem dale. ?a Par stotin nemških glasov za radijsko kandidatsko listo je pomagal g. •B-ibar v zvezi z raznimi Zupaniči, Gra-**®Wiji, Pfeiferji, iri čelo v zvezi z raz-PHi kriminalnimi tipi, ki fudgrajo celo tajniki v radikalski partiji, proda-Baše narodne pridobitve 06 meji. ®Westo da bi Se bil kot bivši Harodni .. «tik zavedel ogromnega pomena flaci-'^nlflega Maribora in namesto da bi bil centralne vlade zahteval V tem smi-11 _ inaugnrirano politiko za ojačenje ..^ijonalnega življa v obMejniH mestih, ® brez protesta pripustil in' celo podpi-J~ radikalske kravje kupčije, je brez ^r°testa pripustil, da je vlada poslala E k^borskemu polku več Stotin nemških gffutov iz Banata in tako ojačila item-« *Wel3. Brez njegovega protesta se je ada z Seiplom pogajala za interese toveuoev zlasti ob Meji, česar Menda 'v
u, ®pl državi kakšna volilna vlada He bi Storila.
UosIedtf.,a v^ega tega je ta, da Se Neffi-Saših krajih' čutijo danes gospodarje lozaja Ig da v resnici že razširjajo ve-* Plebiabitu pri predstoječih' volitvah’. AH bo g. Hribar uvidel Svojo težko h* sli Ko vBaj v bodoče, dokler bo Si ^ oČigled Svojim’ nečuvenim dejanjem ‘Preteklem času drznil Sedeti na na-®^tniškem stolen. Spremenil smernice ^0z<^aj ta,ko nesrečne politike? Ali ^ di Se^a;l’ v kako težko zmoto ga je za-*. *? Partizanska, zaslepi j efToftt? Gospod r bar se trka Ha prsat
Konferenca v Opatiji in izpraznitev Sušaka.
0 p a t i j a, 28. februarja. (Izv.) Včeraj so dospeli semkaj italijanski delegatje paritetne komisije pod vodstvom predsednika Quartieria in generalnega komisarja conte Castattija. Italijanska delegacija je nastanjena v hotelu Kegina (prej Stefani). — V istem poslopju bo nastanjena tudi jugoslovenska delegacija, za katero je rezervirano celo II. nadstropje. Zanimivo je, da sc je v teni hotelu vršil leta 1014 sestanek avstrijskega zunanjega ministra grofa Berchtolda z italijanskim zunanjim ministrom Di San Giulliani, na katerem so se vršila pogajanja o podaljšanju nemško-avstrijsko-italijanske trozveze.
S u š a k, 28. februarja. Včeraj je dospel na Sušak nek italijanski kapetan ter fotografiral znanega leva in znamenito Soho v starem trsatskem gradu. Kmalu na to je dospela skupina fašistov, ki je hotela te predmete odnesti, kar pa je
preprečilo radi tega razburjeno prebivalstvo, ki je fašiste nagrtalo. Naša policija je vse starinske predmete, katerih se hočejo dozdevno polastiti Italijani, zastražila. Izgleda pa, da je lastnica tr-satskega gradu grofica Nuggent v zvezi z Italijani in skuša spraviti vse dragocenosti v Ttalijo.
Beograd, 28. februarja, V četrtek, dne 1. marca odpotujeta v Opatijo profesor Derocco? namestnik generalnega ravnatelja državnih železnic in načelnik prometnega oc^ielka Popovič kot izvedenca za ureditev prometa med našo kraljevino in Peko. Priključila se bosta naši delegaciji paritetne komisije, ki jc že odpotovala v Opatijo.
Beograd, 28. februarja. Finančno ministrstvo je zahtevalo od finančnega odbora 15 milijonov dinarjev za ureditev prometa s SušakoM.
Beograjska socialna konferenca.
Vprašanje Surnega delavnika.
Beograd, 28, februarja. Razprava Ha konferenci za nujna socialna vprašanja, ki se vrši — kot znano — v ministrstvu socialne politike. Se nadaljujejo. Na zadnji seji je prišel na debato osnutek pravilnika o ureditvi delovnega čaša v rokodelskih podjetjih. Pravilnik predvideva tri vrste delovnega časa in' sicer 10, 9 in 8 urni delovni čaš. Deseturnik bi naj veljal za trgovine z živili in pri podjetjih za stavbeno gradivo. Veljal bi tudi za podjetja, ki Sc pečajo g prevažanjem oseb irf blaga. Deveturnih bi veljal za vsa druga podjetja in osemurnik za de-
narne zavode iiT zavarovalne družbe. — Končno redakcijo pravilnika si pridrži ministrstvo.
Na to se je' pretresel tretji osnutek pravilnika o zapiranju trgovskih' in obrtnih prodajaln". Delodajalci so stali fia stališčn, da naj Se to vprašanje rešuje po deželnih iff krajevnih’ razmerah m sporazumno z zbornicami ter naj bi se dalje ne razpravljalo o njem. Delavci 'so zahtevali, da naj še določijo vsaj 'najvažnejša načela, po katerih bi Se vpra šanje praktično reševalo. Sklep o tem je pričakovati Ha današnji seji.
^leriEaln! poslanci, voljeni od sloven-j*ega Sodstva leta 1911, so bili tisti, ki ^ ,7 državnem zboru iia Dunaju glaso-štrHza^ojaško postavo, po kateri je Av-nah«3 1 P0T*1* Hove topo iff nove puške, bi P**13 °d Hudi vojna posojila, ter poleta. * vo^° Tse moške od 18. do 50, SW 1 0Se* Samo enkrat na led.
ensko ljudstvo, ali fce bos Ti še na-*	dalo	goljufati	od SLS*
Volilni proglas Hrv. fežačke stranke.
Zagreb, 28. februarja. Včeraj je bil posebnih bolapsEo-HercegovSkiH razmer objavljen volilni proglas hVvatske te- največ zavzemala za tak skupen’ nastop žačke stranke za Bosno in’ Hercegovino, vseh hrvatskih strank, ni pa našla ume Proglas je naperjen proti vidovdanski vanja pri Stjepanu Radiču, zato Haj Ra-ustavi, zagovarja federativno ureditev dič sedaj nosi odgovornost za, posledice, države, v kateri bi bila Bosna z Herce- Hrvatska težačka Stranka je'bila Bače-govino enakopraven član naše Skupne dr- loma tudi za skupen’ nastop s hrvatsko Save. Proglas opisuje tudi nastanek Hr- ljudsko stranko, ki pa je Sama onemogo-vatskega bloka irf vlogo, ki jo je pri tem' čila sporazum. Eer je Stavila pretirane igrala težačka stranka. Najvažnejša in zahteve; tako mora Hrv. težačka stranka logična posledica skupnega boja bi bila, brez lastne krivde in' proti svoji volji da bi Se vSe stranke Hrvatskega bloka kreniti Sama v volilni boj. (Zdi se, da podale pod enotnim' praporom' v volilni imajo hrv. težaki iz Hercegbošne Kud boj. Hrvatska težačka 'stranka Se je vsled Strah pred volitvami! Op. ur.).
—n—4
Zamenjava ratifikacijskih' listin izvršena, dajo poravnati 'diplotnatslcim’ potoift, po Beograd, 28. februarja. Glasom po- sobnemu razsodišču, ki bi fee v to svrho ročil iz Rima se je včeraj izvršila med osnovalo. 2. Ali bi predsednik Harding našim rimskimi poslanikom’ Antonijevi- sondiral teren za nemško pogodbo(?)
čem! in' italijanskim ministrskim' predsednikom’ zamenjava ratifikacijskih listin o rapallski pogodbi švetomargherit-skih konvencijah.
Zagrebški kongresisti.
Pariz, 27. februarja. (Izv.) sTcmps« demontira vesti o ameriški intervenciji v fraucosko-nemškem’ Sporu, ki so jih zlasti razširjali nemški list t. List pov-darja, da je francoska vlada trdno odločena zavrniti vsako Intervencijo in Zagreb, 28. februarju. Pristaši za- vmešavanje v njene zadeve. Če ima Nem grebškega kongresa in' neodvisni Socia- j4jja> kake predloga, so bo Morala že di-lištični politični klub' 80 Se fuzionirali roktno obrniti na, francosko ali bolgij-v takozvani Jugoslovanski klub, ki je vlado ali, če že hoče na kako drugo imel predvčerajšnjim svojo sejo, Ha ka- zavezniško vlado (Italijo ali Anglijo.) (eri Se je konstituiral odbor.
Amerika za rešitev evropskih sporov.	BORZA,
Vesti o ameriški intervenciji.	C	u	r i h, 28. februarja. (Izvirno.) Pred
W a 's h i n g t o n, 27. februarja. Držav- borza: Pariz 32.(55. Beograd 5.125, London ni odbor za zunanje zadeve jo sprejel re- 25.07, Berlin 0,0235, Praga 15.775, Italija solucijo. v kateri naproša predsednika 25.65, Newyork <532.50, Dunaj 0.007475. ži-Hardinga, da se izjavi: 1. Ali je za to, gosape krone 0.0075,^ Budimpešta 018, da bi se obvezale vse one države, ki So Varšava 0.0105. Sofija 3.10 Bukarešta podpisale mirovne pogodbe, da bodo pre- 2.45. pustile rešitev vseh sporov, ki se ne	—'
Proti vladnemu izda]-] stvu nacijonalnih in go« spodarskih interesov Slovencev.
Oblastno načelstvo Demokratske štrajBh ke je na svoji seji 27. tm’. v Mariboru po daljši stvarni debati sprejelo sledečo re-i solucijo:	i
I. Oblastno načelstvo JDS vidi v uspe. hili pogajanj vlade z avstrijsko vlado, kolikor so doslej znani, sramotno kapi. tulacijo in izdajo interesov Slovencev, zlasti ob severni meji, na celi črti, He, vidi pa najmanjše protidajatve v korist našega prebivalstva V nobeni točki. Nit#! interesi naše industrije niti konsuma
so bili upoštevani. Odklanjamo kompeSh zacijo škode, če jo je z zakasnelo odpra* vo sekvestracij nad imetjem Avstrijce^ vlada zakrivila, to tem bolj, ker bi tot škodo naj trpeli brez vsake krivde naj* revnejši upniki v Sloveniji Ha SvojiH predvojnih naložbah in' terjatvah HaSpro. ti avstrijskim upnikom'. Niti vlada Hiti narodna skupščina nimajo pravice a9*l reči Se brez pooblaščen ja opravičence^: tem’ privatnopravnim terjatvam lH j«; načelstvo mnenja, da morebitni Spor; spada pred redna Sodišča. Če Ham1 vladaj ne zna pomagati do naših pravic, Haj jllfj vsaj ne prodaja Tozadevne dogovor«!) vlade boMo Smatrali kot nične.	A)
II. Najodločnejše pa protestlraltioj proti upoštevanju nemških zahtev po riS-j itifheiji šnlverajnskih’ šol in' drugih Koj«i nih organizacij germanizacije naših krarJ jev ter se bomo takemu vmešavanju tuji cev v naše notranje zadeve na eni stran?] proti takemu favoriziranju anacijortaT-nega nam’ Sovražnega življa z vieUtiK Sredstvi uprli. PrepuščaKo pa vSo oi vorffost za požar, Ei bi ga zanetilo ri kalsko partizanstvo s takimi Harantij mi ob' narodni meji. Vodstvu Stranke njenim’ poslancem v prihodnji Harod' skupščini se naroča, da proti oškodova-* liju interesov njih’ volilcev s strani vlad«) uvedejo najostrejši boj.	^
III. Odločno odklanjamo plačilo od4j škodniHe za škodo, katero je baje n apr a* vila naša vojna Ha Koroškem, ko ’je UTO-i ral poditi podivjane nemške VolKs« weh'rovce iz Slovenskega teritorija. Ž«-1 lostno je, da Se Haša vlada pri tem fi® spomnila na mnogo večjo škodo, kate:
Bo napravili VolkRwehrovci fiašim žavljanorif pri upadu na teritorij H; države v naši Mežiški dolini 1. 1919 I' našim državljanom, bivajočim Ha 'V daj avstrijskem’ teritoriju. RavHo takoj sramotno je. da naša vlada Hi 'do3eglw glede varstva Slovensko tnanjšiHe Ha "Kokj roškem! obvezne izjave.	' 1 '•$(
TV. Zahtevamo, da se udeležijo pogasi jan j a za trgovinsko pogodbo z Avstrijo; in' za druga še 'sporna vprašanja Strokov*] tijaki-veščaki iz Slovenije, da 'še V bodoče bolje'zaščitijo Harodni itf gospodar«; ski interesi pokrajine, kojo kot nepošred* no mejašinjo najbolj zadevajo ta vprit*) šanja. Pred vsem Se naj zahteva, da še?] odpravi od Avstrije visoka carina HH" vino, da se omogoči izvoz vina, ker preti1) slovenskemu vinogradništvu 'Sicer katastrofa.	'	,
Naša škrinjica v maribor-i skem volilnem okrožju je!
■prva!
\
Vp^nr*- ■ r,xr<T*r*TWT
*wffn©r; t: w»r« w?5.
Beseda o Prekmurju.
»Slov. Narod« je ponovno objavil dopise iz Prekmurja o volilnem pokretu ter piše v ti zadevi tudi preteklo nodoljo. Iz načelnih razlogov je zavzeti stališče k temu zadnjemu dopisu. Članek izzveni tako, da bode izvoljen tamkaj klerikalni kandidat Klekl, da bode dobil Štefan Kuhar 2 do 4 tisoč glasov, da pa niti on ne ibode izvoljen, že manj pa Hartuer ali pBenko in da je tudi prav, ako ne bode (nobeden izvoljen, ker vsi zagovarjajo v narodnem oziru nesprejemljivost za-ihteve o potrebi gojitve madžarskega jezika.
Pred vsem povdarjamo, da ta zaključek nikakor ne more obveljati. Nedavno ije tudi poslanec dr. Holinjec v pogovoru povdarjal, da so prekmurske razmere izredne in da je tam še vkoreninjen duh prejšnje državne pripadnosti in da je zastonj, da bi Prekmurci hoteli voliti na cisti slovenski podlagi, ampak bode vsak kandidat več ali manj povdarjal posebni značaj Prekmurja, ki se nanaša na tradi-fcije od poprej. Kako trdno je ta tradi-fcija vkoreninjcna, dokazalo se je, ko so pred kratkim vsi katoliški duhovniki Prekmurja izvzemši le tri podpisali izja-ivo proti priklopitvi mariborski škofiji iti za pripadnost k dosedanjemu ogrske-Imu škofu. Ker bi se baš od duhovščine Smelo pričakovati v prvi vrsti smisel za Jnažo državo, moglo bi se duhovniku Kle-klu še manje privoščiti, da bode izvoljen [nego Kiiharu ali kateremu drugemu kandidatu.
Toda tudi Splošno je po našem miie-Slju največja pogreška, kar zastopa »Sl. Narod«, češ, da je boljše, da Prekmurci 5ne dobijo poslanca. Iz stališča države je [nasprotno koristno, da so Prekmurci zastopani, pa če bi ne bil izvoljen le en poslanec, ampak če bi jih bilo tudi re-bimo pet izvoljenih, kar pri številu 22 ti-Boč .volilcev ne bi bilo izključeno ali predeč. Mi moramo le želeti, da se zahteve prebivalstva iznesejo na legalna tla. Ko-Jlko bodo prodrle, odločevalo se bode, u-pajmo, po Splošno veljavnih načelih par-ttamefitarne borbo. To je gotovo manj nemarno nego iredenta in abstinenca, l Zlasti ni vzroka pri ljudskem kandidatu Kiiharu bati so njegove izvolitve, ker je ponovno zastopal javno stališče, Ida mora zastopnik Prekmurja delati pozitivno in ne opozicijonahio politiko. Proti kandidaciji na Usti dr. Kukovca se je delalo od nasprotnikov razpoloženje s tem', Ha se je plašilo Prekmurce, češ, da Kuhar tudi S 6000 glasovi ne dobi mandata, ker bi bil prvi mandat po volilnem redu 'dodeljen Kosilcu, za srezkega kandidata ibd pa premalo ostalo. Ti agitaciji je nosilec liste dr. Kukovec izpodbil tla s tem, 'da je poslal Stefanu Kiiharu za tak slučaj izjavo, da bi odložil svoj mandat v korist Kiiharu, če ta doseže zakoniti količnik. Dvomimo, ali sta tako izjavo podala gospoda Stojadinovič in Drofenik
ita
'im ime
obeh činiteljev, ki sla. sporazum sklenila, ne nasprotuje, mislimo, da smemo tudi glede Prekmurja, ki je za Slovence in' državo veliko važnosti, želeti jednako taktiko.
'Ut?	^
za mariborsiic-celjs’t0 volilno okrožje
sa v o B11@ v poslancev dne tš* marca 1923-f^osISec Siste:
Dr. VekosSav Kukovec, minister na razpoloženju v Mariboru.
Srezki kandidati:
1.	Za volilna okraia Brežice-Sevnica in Laško.
Kandidat:
Dr. Franjo Roš, župan v
Laškem,
Namestnik: Josip Moly, obrtnik v Brežicah.
/ ■
2. Za volilna ekrafa Celje-Vransko in Maribor lovi breg-St, Lenari:
Kandidat:	Jvan	Rabek,	obrtnik	in	po-
sestnik v Celju,
Namestnik: Franc Mravljak, profesor v Celju.
3. Za volilna okraja Murska Sobota - Dolnfa Lendava.
Kandidat:	Stefan	KUhar,	posestnik	v
Markišovcih,
Namestnik: Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dol. Lendavi.
5. Za voSilni okra; Ljutomer.
Kandidat:	Franjo	Cvetko,	nadučitelj
v Vučji vasi,
Namestnik: Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru.
6. Za volilna okraja Maribor
desni breg-Siov. Bistrica in Slovenjgradec-Soštanj-Marenberg.
Kandidat:	Ivan	Gumzej,	posestnik in
obrtnik v Slov. Bistrici,
Namestnik: Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu.
7. Za volilna okraja Mozire
in Prevalje:
n Kandidat:	Fran	Kocbek,	nadučitelj v
p., Gornjigrad,
Namestnik: Ivan Lipold, posestnik v Mozirju.
8. Za volilna okraja Ptuj in
4.	Za volilni okraj Konjice. | Ormož.
Kandidat:	Franc Petelinšek, posestnik4 Kandidat:	Lovro Patovar,	posestnik
in kčlsr v Oplotnici,	|	v Ivanjkovcih,
Namestnik:	Franc Seručar, posestnik] Namestnik:	Janko Debeljak,	oosestnik
in kolar v Hebenštrajtu, J	Medribniki.
9. Za volilni okraj Smarje-Rogatec-Kozje.
Kandidat :	Anton	Puklavec, posestnik
in vinarski ravnatelj v Mariboru,
Namestnik: Anton Malgaj, viničar v Zibiki.
Vsi za to listo, ki bo imela na volišču povsod prvo skrinjico!
svojemu tamošnjemu srezkemu kandi-' ralcev glasov za nosilce list, ampak res-datu. Kakor znano, je jednako izjavo dal ne kandidate, katerim hočejo izbojevati dr. Kukovec tudi obrtnemu kandidatu mandate. Ker je po sporazumu ljub-Ivanu Rebeku v dokaz, da demokrati ne Ijanskem tudi za napredne kandidacije po žele imeti v srezkih kandidatih le nabi- ( deželi dogovorjeno, da se njim s strani
,V. Kovači 6:
Borba za našo državo
v okviru Avstro>Ogr8ke.
(Dalje).
Tu je omeniti tudi veliki pomen Sokolstva, ki g« jo imelo za medsebojno Spoznavanje predstavnikov našega naroda. Na zletih so so shajali kakor še danes Sokoli iz v Soh slovanskeh krajev in poleg Cehov so bili nam Slovencem vedno najmilejši Hrvati in Srbi, zlasti Se oni, ki so pripadali telovadski zvezi »Dušan Silni«. Na drugi strani smo bili Tedpo z najvočjo ljubeznivostjo sprejeti na slovanskem lugu »brača Slovcnci«. Kot Mariborčan spominjam rta to. rla so leta 1914. na usodopolnem župnem zletu v Rušah sodelovali tudi Varaždincl, torej Hrvatje. Ako ne neposredno, je vsaj posredno tudi Sokolstvo — in še v veliki meri — aktivno sodelovalo v nor bi za našo državo. Dokaz vidim v tem, da so legijonarji in dobrovoljci, ki so ali prostovoljno prešli na neavstrijsko stran ali pa ki so kot vojni ujetniki stopali v le gije in dobrovoljske formacije, po večini Sokoli.
Sicer pa se je o soluciji jugoslovanskega vprašanja razpravljalo tudi znan stveUO, tako v revij ali »Vedi« kakor v »Napredni misli«, v »Naših Zapiskih« kakor v »Času«. Če ničemur drugemu, »lužile so te razprave pripravi za velike dogodke, ki so imeli priti in ki so tudi jiastopili — x svetovni .vojni.
Že spočetka sem omenil, da je napoved f Ušcničnik v njeni nemški pisani apolo vojne mali Srbiji morala imeti neizogib-’ giji z naslovom . »Um die Jugoslavija« no za posledico razsulo Avstrije. To je Tam pravi (na str. 58 sl.):	»Smisel	(de-
bil oni moment, ko jo politična previd- • klaracije namreč) bi bil jasen kakor nost, ki jo odkazovala skozi stoletja smer i solnce: Ker zahteva antanta za vse avstrijski politiki, bila razžaljena: prej ; narodo princip samoodločbe, izjavljamo, sredotočne moči so se zato izpremenile v j da se odločujemo vnaprej za samostojno sredobežne in z vso nujnostjo je tem jugoslovansko državo, vendar ne morda
podmenam sledil njihov logični zaključek — Avstrija je razpadla.
Za razkrojem Avstrije je šlo dvoje
v obliki Velike Srbije pod žezlom Kara-gjorgjevicev, nego v obliki demokratske Zveze Slovencev, Hrvatov in' Srbov
gibanj, eno notranje, eno zunanje. Važ-; habsburški monarhiji in pod žezlom nejše je slednje, manj važno prvo. Ali j Habsburgovcev. Zdeti se nam hoče, da tudi njegovega pomena ni podcenjevati, j ta deklaracija v mnogih mogočih slu kajti izpolnjevalo je zunanje gibanje, čajih ne le ne bi bila državi sovražna, na gibanje, ki so ga vodili izven mej Avstri-j go zelo patrijotska. Mislimo si slučaj je avstrijski državljani. Notranje gibanje! da se je zgodilo, kar bi se bilo lahko ž ima pravzaprav samo dva znamenita po-j večkrat nego enkrat primerilo,.. : k v-java, t. j. našo majsko deklaracijo 30. 5. stri ja bi bila podlegla. Vladarji so zbra-1917 v dunajskem parlamentu in sestanek j ni na mirovnem kongresu. Kralj Petar jugoslovanskih politikov s češkimi v ( zahteva, da so odtrgajo Slovenci in Hr Pragi dne 13. aprila 1918, ko sta si oba vati od monarhije in združijo z Veliko naroda slovesno zaprisegla »zvestobo za j Srbijo. Tedaj so obrne cesar Karol do zvestobo«. Oboje je psihološko priprav- Wilsona in pokažo s plemenito gesto ,na Ijalo široke ljudske mase na to. kar še J majsko deklaracijo. Wilson odvrne resno je pripravljalo po avstrijskih državi ja-, kralju Petru: Slovenci, Hrvati in Srbi, n ih izven avstrijskih mej, in obenem je ki bivajo v monarhiji, zahtevajo lastno bilo to tudi bodrilo delavcem za mejami j državo pod žezlom Habsburgovcev. Po ter argument v njihovih rokah, da niso, principu pravice o samoodločbi nismo omagali pri svojih trudapolnih in neu-: upravičeni, da jim to uskratimo. Napraj mornib naporih. Majska deklaracija po-1 Ali si morete misliti sijajuejši zagovor sebej je še imela tudi ta namen, da bi: deklaracije, ki jo habsburgov»ko krinko natrosila avstrijski diplomaciji peska v. seveda morala imeti, in ali ste že našli oči in to z zahtevo, naj se združijo .Jugo- kje tako fino ironijo, s kakršno je tu slovani pod habsburškim žezlom. Znnme- pisatelj Dunaj — potegnil1?! ni ta je tozadevno zafrkaeija, ki Si jo j h Resnične uspehe za našo državo pa j dovolil zagovornik deklaracije dr. Aleš: bilo mogoče doseči le izven meja Avstro
Politične vesti.
* Diplomatični konflikt med Češke* slovaško in Avstrijo. Iz Češkoslovaške je odpotoval že drugi transport rudarjev in drugih delavcev v Francijo, kjer so jim zagotovljeno službe na okupirane® nemškem ozemlju. Oba transporta Pa sta bila na avstrijskih tleh zavrnjen3* Pred par dnevi je češkoslovaški vlak * delavstvom dospel do Innsbrucka, tu pa ic obtičal, ker ga železniški nastavljenci h1 občinstvo niso pustili dalje. Vlak se j0 moral vrniti na češkoslovaško mejo. Na posredovanje češkoslov. konzula so avstrijske oblasti dovolilo nadaljno poto-vanje. Toda v Innsbrucku zopet ni mogel dalje in je moral obrniti. To premikanj® je trajalo G dni in so mnogi delavci radi tega zboleli. Češkoslovaška jo stori]« energične diplomatične korake. Avstrija se opravičuje, da je zadrževanje transporta delo neodgovornih elementov. C#' škoslovaška napoveduje v zvezi s Frafl-cijo in Poljsko ostre odredbe; eventuelnO bodo francoske kolonijalne čete zasedi« kolodvor v Insbrncku.
* Iz poljske republike. Odsek strokovnjakov varšavskega sejma je izdelal ob: širen načrt za sanacijo poljskih držaV' nih financ, ki bo te dni predložen pari8' mentu. Načrt vsebuje štiri glavne del® in sicer: državne dohodke, uvedbo ^a'° valute, sledenje in proračun. Iz ra^°f.a štedenja se bo odgodila definitivna sta-"1' lizacija državnega uradništva do ko®1] leta 1925. Ministrstvo narodnega zdrflVJ'1 se bo ukinilo, njegovi posli pa bodo Pr® šli v resort notranjega ministrstva. nistrstvo železnic, pošt in javnih del se bo združilo v skupno transportno m1,111! strstvo. Državni proračun se bo sestoj* iz dveh proračunov in sicer iz admii^* strativnega ter iz proračuna državfl1 podjetij. Eventuelna emisija poljske? zlata bo na osnovi kritja v zlatu vložen^ v državni blagajni. Neodvisno od san*1 cijskega načrta bo predložen' parlament
zakon o novi poljski banki. Ti na^\L so dokaz, da so Se začeli tudi na Poljske® resno brigati za ozdravljenje obup01 državnih financ.
Ant. Rud. Legat, Maribor
Slovenska ulica 7. 425 Telefon 5t- i(>0‘
vo
Ogrske, v inozemstvu. Žc leta 1914* je avstrijski rabelj začel vlačiti najboljše v ječe in' jih tirati pred s° f šče, Be jih je mnogo temu izognil0 begom. Drugi so pošli za njimi So 1® kom vojne, če se je pokazala P' kgj Tako najdemo žc takoj leta 19ti nP. ,r Jugoslovanov v Rimu; razumljiv0* ^ je to bilo najbližje, kjer so se nada-U .1? ^ ti varno zavetje pred zasledovanji* enem pa tudi torišče za delo v <lobr° svojega naroda, ker je bilo kma^ gfl početku svetovne vojne spoznati, ^ bo obrnila Italija s svojimi simjP11 'fCi mi. Vendar se odpravijo ti možje še P g koncem leta 1914. iz Rima preko v Pariz. V Ženevi so se našli novi . e< grantje in tako najdemo že v Pr nlo'k secih leta 1915. v Parizu večino onih ki so bili člani takozvanega »JuRoS' skega Odbora«. In šli so takoj n* znali so si izposlovati pristop k ‘r skim državnikom Clemenceau-j« njegi clion-u ter so razlagali težnje ' ajj naroda. In tudi drugod so potrk-1 ’ imeli so se boriti z velikimi Bilo je opaziti, da jim je sil*10 °vai<;lt3 čalo delo pomanjkanje službe v tujini, ki je nismo im jniel> nas ni poznala. Razun tega pa 60 Hj.er 7A boriti s financijelnimi tcžk°čaiTll’> _ seboj niso imeli ničesar podobn^ kor je bila češka mafija. V na nah je vladal o emigrantih 111 latin* pa je bil deloma dober — P° °nel rn15lci*' skem teku, da »se strinja, kn°i ; Eno pa je treba naglasiti: srbs
Maribor, l marca 1923.
Hpiai________________________
VTABOR« («NARODNI LIST»T.
Stran 9.
Volilno gibanje.
Radikalni teror na delu.
Zadnje dni snio podregali prav v šr-novo gnezdo z razkritjem koruptjSega ©lovanja v izvajanju agrarne reforme. Včeraj je objavilo »Jutro« obširno odpr-0 p*smo Qa naslov ministra za agrarno 'cformo jn poverjenika dr. Lukana od aronice Post na Zgornji Polskavi, ka-£ro 60 vlogo potrdili tudi župni urad, olsko vodstvo in' cela vrsta okoliških ? orov, dan pa je dobil upravitelj konice Post g. Polansky, ki je očivid-najbolj križal račune \Vindischgriitza n njegovih prijateljev nalog, da mora >v 'nteresu javnega miru in reda« v 24 Urah
°kr,
zapustiti teritorij mariborskega ajnega glavarstva. Radi lepšega do-' °ljuje v dekretu pravico pritožbe v 3 daeli, toda pritožba nima odložihie moči. zS°n je izdalo okrajno glavarstvo iii si-Cer ,na Povelje iz Ljubljane. To postopanje kaže, da nas je radikalna vlada '• rg3a popolnoma v dobo najhujšega ru-''kega absolutizma.
Nage šta]ercj|anstvo.
(Pismo in Slov. goric.)
Koncem februarja.
^ifucjje, ki 'si dolgo časa niso upali na v'obodpo jugoslovansko solnce, se zopet Rlašajo. Politika zelenih »oberšteiriš« °bukov, ki je bila temeljito poražena “ ■ oktobra 191S, je vsled narodne mlae-osti nekaterih strank, zlasti klerikalcev, Pet oživela. Pričakovati je bilo, da so »a* nem®ki meščani, ki so še ostali po ’b mestih, oprijeli rešilno bilke — banskih Švabov in da bodo šli za nem-
Politično obzorje.
Novi nemški cesar.
Pod teni našlovem je objavil »Trager 1 urejevati'spodobne' iii kulturne liste, mi-Tagblatt« članek o nemškem velekapita- .sli pa, da to, kar jo dobro v. Angliji, ni listu Stinnesu, ki se — kakor potrjujejo! dobro v Nemčiji.
iiugo-
Ome-
zadnje vesti — uiihotaplja tudi v slovensko gospodarsko življenje, p jeni list piše;
Mnogi čitatelji bodo mislili, da še preveč piše iu govori o Stinnesu. Politika sedanje Nemčijo vendar ni osebna zade-
Ni mogoče pozabiti, kako še je Stinrics obnašal med vojno in v prvih letih po splenjenem premirju. Njegovemu vplivu je pripisati, da so nemške čete porušile belgijske tovarne in odpeljale dragocene stroje v Nemčijo; na ta način se
va in Stinncs menda ni n-imorodajnejši; je hotel Stinncs znebiti svojih konkuren-politični činitelj v Nemčiji, dasiravno se] tov. Istotako je njegova krivda, da so toliko sliši o njem. Ali ni na prvi po-! vojaki o pust ožili premogovne revirje v gled pretirano, če kdo trdi, da je sedanji onih francoskih pokrajinah, kamor je 1. državni kancelar Cuno strežnik premo- 1018 dospela nemška vojska. Njegov tisk govnega kralja Stinnesa, voditelj ljudske je navdušeno pozdravljal to vandalsko stranke Strefemann njegov »komi«, ■ de- pustošenje, ki je Nemčiji toliko škodova-janski voditelj nemške vlade, minister j lo in kateremu sc ima nemško ljudstvo gospodarstva dr. Becker pa nastavljcnec zahvaliti za ogromna reparacijska brc-premogovnih baronov in tako naprej"! mena.
Da, iu vendar je Stinncs najmogočnejši gospod »nove« Nemčije! Inozemski svet težko verjame, da bi Nomčija res ne mogla plačevati rcparacijskih zneskov, ko sliši, da je Stinnes kupil na Dunaju Alpine, na Češkoslovaškem razne tovarne, na Madžarskem in Jugoslaviji se pogaja
Nemško-naciorialni tisk deli lekcije o nezadostni narodni zavesti in občutljivosti. Z neprestanim podčrtavanjem besede »nemško« še ni pomagano narodni stvari; besede ne zaležojo, treba je dejanj. Inozemski tisk se upravičeno zgraža nad statistiko polit ičnih umorov, kate-
za milijonske kupčije, na Holandskem) rih krivda padc v javnem na nemško-inia za več milijonov goldinarjev premo-’ nacionalni tisk- y zadnjih treh letih je Senja, pri vsem tem pa z lahkoto plačuje j Mq posku5enih ali izvršenih 283 atenta-vse davke, dočim angleški in českoslo- U na pripadnike nemških levičarskih vaški industrijalci ječo pod težo davčnih) strank To iT) pa dejstvo, da sc iz vrst
bremen.
i
;|. 3tn volilnim praporom. Mislili smo le, da	.__r..C .	 v,	,
itn
8e naši notorični nemškutarji, ki
toliko grehov na vesti, ne bodo u-Pokazati v nemškem političnem ta-^ru- Toda — imeli so dovolj poguma in . drznosti! Krive so tiste slovenske j. rsnke, ki so se že ob prvih volitvah pu-® za njihove glasove. Nemškutarji so
frevb° i^ernacijonalo. Tu so sc dobro iz ked . i za politični nastop v Jugoslaviji; > al je »kurz« končan in nadebudni go-tv l^ko agitirajo za nemški program, kolikor niso preskočili v radikalno Btranko.
[c -frebnjenje štnjereijancev in nemšku-- 30v je tako slabo spričevalo za našo
tega tiska ne sliši poštene besede o raz-
Odpritc katerikoli večji angleški lisk j orožen ju, opravičuje inozemstvo k res-. ivsod čitate. kako Nemčija trpi in pro- nemu dvomu, pa nemški nacionalci niso pada, a g. Stinnes si neprenehoma polni upravičeni se moralno zgražati nad do
povsod čitate, kako Nemčija trpi in pro pada, a g. Stinnes si neprenehoma poln
svoje žepe. Še vedno ni dovolj znano, da; godki v Porurju. Če pa čit.aš o teh očit-je Stinnes preslepil nemške možgane sa-> kih v listih Stinnesovega koncerna, mo-mo tako, da si je nakupil največje inj ras dobiti utis. da je vse hudobno izmiš-najbolj upeljane liste in izkoristil nji- j Ijeno. Strašen triumf laži! Ubogi, na pol hov vpliv za svoje osebne namene. Še sestradani družinski očetje, ki sede v u-danes njegovi agenti tnje. da bi bil Štiri-, redništvih nekdaj demokratičnih, sedaj nesov koncern Vera lastnik listov »Miiri-. Stinuesovih listov, nimajo moči. da bi se chener Neustou« in »Friink. Courier«. uprli ogromnemu pritisku človeka, ki Prvi list je na zunaj demokratski, ven- lahko špekulira z milijardami. Kljub dar pa uganja divje nacionalistične or-1 temu pa so mnogi postavili na kocko svo ~. -- .ijiuovo siasuvc. i.,cuiB«uuuji n., gije in je glavni krivec monakovskega jo ekzistenco in rajše stradajo v brez klerikalcem, samostojnežem, celo v: napada na posamezne Francoze iri škan- j noselnosti nego da bi še nadalje pisali za
daloznega procesa proti Fcchenbacliu. ( Stinnesa. Na črni listi, lci so jo odkrili Stinnes baje kontrolira 71 listov, ti pa' povodom neuspelega atentata na Maksi pomenijo samo en del njegove prave mo-. milijona Hardena, Se nahajajo imena či. V njegovi posesti je tudi bivši Hirscli- j Einstein', Wolff, Bernhard. Einstein po Depeschebureau, sedaj brzojavna unija,' tuje okrog sveta. Wolff še nadalje napa-skupno z Dammerstovim založništvom, da Stinnesa in tudi Bernhard (glavni u Ta urad oskrbuje direktno in indirektno ; rednik »Vosischc Ztg.«) se ni uklonil tisočo nemških listov s poročili in član- Hrabro se drži tudi najodličnejši ^list ki, tudi demokratične, katoliške in soci- nemške demokracije »Frankfurter Zei jalistične. Na ta načiri vbrizgava skrbno tu-ng«. Ta list je tako močan, da sam do pripravljeni politični in gospodarski mentira vesti, ki so se izkazale za ne^ »serum« vsemu nemškemu tisku. Pred resnične in krivične. V Nemčiji še tedaj kratkim je Stinuesov glavni oTgari »Deu-, žive ljudje, ki se drznejo zoperstavljati tsche Allg. Ztg.« poročal z mastnim na- mogočnemu carju vseh špekulantov slovom, da nameravajo Francozi poklati Hugo Stinnesu! Njihov položaj med raz 200 do 300 tisoč Nemcev v Porurju. Ves draženo iii od siromaštva zmedeno maso nemški narod je zastrupljen in bolan' ni ravno vreden zavidanja. Morda pa ni vsled takih zločinskih vesti. Stinnesovc daleč čas, ko bo nemško ljudstvo spo-korospondencc pogosto napadajo angleški znalo, kara so ga zapeljali brezvestni Northcliffov tisk, dasi je jasno, da je ta špekulanti. Škoda, da bo to spoznanje tisk pravo zavetiščo dostojnosti iri resni- odkupljeno — kot izgloda — S strašnimi coljubnosti v primeri z glavnimi organi J izkušnjami. _	:r
Stinnesovega tiska. Izgleda, da se Štiri-j	■—D
ues dobro zaveda, kako je treba pisati iri
križ čez preteklost iri nemškutarji *o spoznali,, da mi vseeno nismo tako maščevalni kot bi bili Nemci, če bi zmagali, Ne gre za kako fizično razračunava-njc. Potrebno je bilo le to, da bi sloveri-kc stranke popolnoma ignorirale bivše nemčurje, v kolikor ni bilo njih izpre-obrnjenje v resnici odkritosrčno. Toda takozvanc kmečke stranke so slepo sprejelo za pristaša vsakega človeka, ki se je prijavil. Opravičevale so se celo, da store narodno delo, če pritegnejo štajer-cijancc na slovensko stran. So jih re« tudi pritegnile, pa ko so ptički postali godni, so sfrčali ali še bodo sfrčali v stranko Berlisgov, Senlscharjev, Kapnikov in drugih podobnih »tevtoricev«.
Nemškutarji bodo začasno ostali, če jih kmalu odnese kak drug veter. Nič ni gršega kakor da tem ljudem daje potuho elesrbska radikalna stranka, ki si misli; Bili ste poprej hlapci, pa čemu bi ne bili tudi v Jugoslaviji hlapci? Popolna zmeda je, če se stranka, ki toliko govori o narodnem jedinstvu, poslužuje nemškutarjev v boju proti narodnim jugoslov. strankam'. Taka stranka ric pozna nič drugega kot lastni žep, zato se tudi zadovoljuje s trenutnimi političnimi uspehi.
Vse to pa vendarle ne ho moglo trajno oživeti duha štajereijanskih zelenih' klobukov. Nemška politika ob meji živi edinole od napak in slabosti razcepljenih slovenskih strank. Če hi se mi toliko ne prepirali in ne lasali med seboj iri ako bi tudi opozieijonalne stranke — klerikalci bolj pazili na skupne državne interese, hi si nemška politika ne upala vstajati z bolniške postelje in se vrteti v tfa-šem’ volilnem boju. čc pa jo jugoslovanski ljudje in celo Srbi naravnost pode iz postelje iri ji, skoraj že umirajoči, vzbrtz-gavajo življenski sok — se ne smemo čuditi, čc imajo črnorumeni iri helozeleni toliko korajže, da hočejo poslati Nemce in slovenske rcnegate v Beograd. V on! Beograd, ki so ga pred šestimi leti sovražili iz dna srca.
Obmejni Slovenec.
Invalidsko vodstvo v Mariboru nam
petem letu svo-s stranko astiana in
on 0 P°htiko, da bi moralo biti sram a}0venske stranke in osebe, ki so naj i^, srive. da imamo v petem 1~*-*3,,f:oslav5je opravka še dnj11'5’ Mravlaga, Orniga, W ■
izloča . nemškutarje takoj popolnoma rod 1 iz slovenskih strank, ki so za na-koj.110 P°litiko, če bi se jih označilo tako, naše narodnjake označevali v Av» k0J11: ^Politično nezanesljiv«, bi si brž-*ačeh d°bro Premislili, predrio bi zopet
P®i da
a8itirati za nemško politiko. S tem
So imenovane stranke zaradi šte-
Privabile v Svoje vrste celo ^^^j^Po^štajercijance^je^bil^napravl^^
;	*P. takoj priznala kot zastopstvo
nJskih Jugoslovanov v tujini.
važno dejanje J. O. je bila ripo-■^15	^ 3° je odbor predložil 6. maja
J». . elcasse-ju in ruskemu poslariiku v j , A211 ^Kvolskemu ter nekoliko krajšo vsebino britanski vladi. Glavni ev3 te spomenice sta bili razbitje ifceodv?^'Odrske in' ustanovitev ene edine 'e,j- V,lsne jugoslovanske države, torej ^ s vene Jugoslavije. To spomenico je Sbitj *3' Pjemu ria čelu kot pred-k * Ante Trumbie, »odvetnik, član j - aarodne stranke v dalmatin-^ deželnem zboru, bivši župan split-sfcem11 'vsi poslanec Zadra v avstrij-3o & Parlam®ntu« ter kot člani odbora še <sija . ’ s Polnim naslovom in funk-Ijgjj. ’ kl 3ih je opravljal v javnem živ-v domovini, kakor tudi z navedbo razvid 1°	^	hshaja. Iz teh podpisov je
klovaJlfr’ da	zastopana	vsa	jugo-
štriisk- a .^mlja, ki je ječala pod av-■•bed n;™ ?armom. Od Slovencev so bili hik	dr.	Gustav Gregorin, »odvat-
Hr. Btip! svetovalec v Trstu«, dalje i®ki uniir Vo^ak, »docent na zagreb-,^iko zarai .3? izdajatelj »Vede«« ter dr. JUrozojn ®ani^ »kurator etnografskega &rajj®e°kradu, iz Metlike Ba
Alphonse DattdeR
Figa in lenuh.
(Alžirska legenda).
pošilja surovo notico, v kateri taji, da bi bili vodje invalidsko organizacije invalide prodali. lili mirno ponovimo fevojo trditev; za skledo leče v obliki varijete-tfcatra so -sc prodali radikalski stranki, oni stranki, ki je preprečila sprejetje invalidskega zakona iri katere vodja Pa-šič je dr. Kukovcu v obraz zabrusil nesramno vprašanje, ali prečanski invalidi tudi hočejo kaj imeti.
Spreobrnjen grešnik. Prejeli snio: Moj natančen' naslov imate. g. urednik, ria priloženem lističu, nakar lahko poizveste glede mojih lastnosti. Prosim' vas. -ob-znanitc ta moj dopis v Vašem cenj. listu, naj ljudstvo sodi, ali sem storil premišljeno ali ne, da sera izstopil iz klerikalne stranke in zakaj sem to storil. Torej: bil sem do grla zapleten v klerikalne verige vse svoje življenje. Kar sem bral v »Sl. Gospodarju«, je bilo za mene sveto. Kar sem slišal duhovščino na pol. shodih, se mi je dozdevalo, da poslušam samega Kristusa in ako bi tak pol. duhovnik re-
banano, ki se je sploščila v travi poleg njega; toda rajši bi umrl od lakote, nego da bi v slučaju potrebe vstal in utrgal sad z veje. Zato so pa v njegovem vrtu (fige na mestu gnile in je bilo drevje V brezskrbnem in nasladeželjnem me-! polno majhnih ptičev, stccu Blidah, je živel nekaj let pred vpa-j Vsled te svoje nebrzdane lenobe je dom Francozov vrl Arabec. Po očetu mu j postal Lakdar v dežel' splošno znan, je bilo ime Sidi Lakdar; meščani pa so j Častili so ga kakor svetnika. Če so šle mu vzdeli priimek Lenuh. _	|	mestne dame, ki so pravkar jedle slaščice
Znano vam bo, da so alžirski Arabci] na pokopališču, mimo njegove skromne (Mauri) največji lenuhi na svetu, zlasti pa; ograje, so pospešile korake in si taj-in-oni iz Blidah. Brez dvoma povzroča to! stveno šepetale pod svojimi belimi nia-lenobo vonj oranž in sladkih citron, ki Iskani'. Moški so se pobožno priklanjali opaja mesto. Toda vldjub njih nemarno-,in vsak dan jc bilo po končanem pouku sti in brezbrižnosti se ni mogel izmed! na zidovju vrta vse polno paglavcev v vseh prebivalcev mesta nobeden niti; progastih svilenih srajcah 'n z rdečimi približno primerjati s Sidi LaScdarjem. j kapicami, ki so prihajali, da^ bi poskusili Ta častivredni gospod je povzdignil svo-] motiti to vzvišeno brezbrižnost. Klicah jo nekrepost v, pravcato obrt. Drugi so; so Lakdarja po imenu, sc, smejali, ropo-krojači. kavarnarji, trgovci, on. Sidi La-j tali in mu metali oranžne olupe. kolar, je bil lenuh.	II	Vse	zaman! Lenuh se niti ne gane. Le
Ob smrti svojega očeta je podedoval j včasih sc slišijo iz trave glasovi; »Ču-majhen vrt pod mestnim obzidjem z niz-j vajte se, čuvajte se zdaj, če vstanem!« kim že razpadajočim belim zidom in z j — toda on nikoli ne vstane, vrati, ki se niso več zapirala, ter nekaj] A glej, zgodilo se je, da je eden izmed figovih 'n bananinih dreves tn dva ali tri| teh nepridipravov, ki so na opisani načm v, travi sc svetlikajoče vrelce. Tukaj mu]delali zgago lenuhu, deloma iz simpatij je teklo življenje, zleknjenemu v vsej j do mojstra, deloma vsled nenadne želje dolgosti. molčečemu, nepremičnemu J po vodoravnem načinu življenja, izjavil brado polno rdečih mravelj. Če je bil) nekega jutra svojemu očetu, da ne mara
»Lenuh, ti!«... odvrne oče, vrl izdelovalec cevi za pipe, marljiv kakor čebela, mož, ki ga najdeš pred njegovo stružnico že ob petelinovem petju... »Ti, lenuh? Kaj ti prihaja na misel?«
»Da, oče, jaz hočem postati lenuh.... kakor Sidi Lakdar«... _	_	;
»Iz te moke ne bo kruha, sin moj! Ti boš pipostružnik kakor tvoj oče, ali pisar pri kadijskem sodišču kakor tvoj stric Ali, nikoli pa ne boš lenuh... Le urno v šolo, kajti sicer razbijem na tvojih rebrih to lepo novo črešnjevko. Izgubi se, paglavec!«
Videč črešnjevko, otrok ni več s'1'1 in sc je delal, kakor da so ga očetove besede spreobrnile; toda, namesto da je šel v šolo, se je splazil v neki mauriški bazar, počenil med dvema kupoma smiren-. skih preprog, ki sta se nahajala pred trgovino in je ostal na tem mestu zleknjen ves dan, motreč mauriške svetilke, denarnice iz modrega blaga, oprsnike z zlatim ovratnikom, ki so se bleščali v solncu in opaja! ga je vonj rožne esence ter lepih burausov jz tople volne. Na ta način je odslej prebil šolski čas.
Tekom nekaj dni je oče o vsej stvari zvedel. Lahko je kričal, razsajal, preklinjal ime Alahovo in preizkušal vse čreš-njevkc svoje delavnice na hrbtu malega
fraihofiflaiS-V -^1-lačetL iztegnil roko in pobral	iti	m	šolo	in	cta	hoče	ju^tati	.jenuh?.	i	^pž.a,	yse	ni	nič	pomagalo,	fitrok.	ie	tr-
Scran $
yr/vuii»< r,v,wfinvT rnSTM.
>**rW©r; 1. mSrča 1^-
kel, pekel je veliko morje, napolnjeno z živim srebrom, bi mu tudi verjel. Sem pač kmetski Človek in dobra, mehka duša. Zahajal sem po klerikalnih shodih tudi zadnji čas, na katerih ni drugo slikati kakor sejanje bogokletnega sovraštva med ubogo neuko kmetsko ljudstvo. Ravno tako in v tem smislu pišejo klerikalni časopisi surove, lopovske in ostudne članke na vse tiste osebe, ki nočejo V klerikalni brlog. Jim kradejo čast in hočejo, naj bi propadlo vse, kar ni klerikalnega mišljenja. Za odgovornega u-rednika so si postavili poslanca, da še jim ne more do ričeta. Poslanec Žebot si upa in se drzne človeku pljuniti v obraz. Poslanca Pušenjaka oklofuta dr. Novačan za njegove politične grehe itd. itd. Vse to irt temu enake hudobije klerikalcev so mi dale povod, da bom delal vse Svoje žive dni proti njim. — Dragi volil-tel za državni zbor. Vam svetujem, uati-rajte takega klerikalnega kandidata in Vsakega, kateri Vara ga priporoča. Pregovor pravi, vola se ogibaj spredi, konja vzadaj in spredaj, političnega fara pa okoli in okoli. Na volilni dan 18. marca pa volimo kandidata iz Ivanjkovcev Lovra Petovarja, ki je po mišljenju in dejanju iskreno priljubljen kmetski pri-iJatelj.
Iz ormoškega okraja. Zadnji čaS Se je klatil po ormoškem okraju profesor Vesenjak iz Maribora ter prirejal politične Shode, se predstavljal za najmodrejšega rešitelja teptanega kmetskega ljudstva in kvasil tiste neotesane, umazane in ostudne besede, ki jih piše krščansko-katolifikl list »Slovenski Slepar«. Kdo je ta Vesenjak? G. Vesenjak je človek, ki je po tailosti božji postal profesor, česar mu Seveda ne očitamo po krščanski ljubezni 'do bližnjega, ker vsak človek, kar nas živi pod nebeško marelo, naj dobi in zavžije svoj košček vsakdanjega kruha, ki si ga na en ali drugi način pošteno zasluži. 6. Vesenjak je kot omenjeno, profesor, učitelj mladine in še naj tega drži po tistem receptu, k’ mu jo predpisan. Kakor sc med kmeti govori, ni ta modrijan za poslanca sposoben, ker nima poslanskega nastopa, še manj pa govora. Kdo bi pa poslušal njegovo mrmranje v parlamentu, ker smo se ga V njegovem ienourriem mrmranju naveličali. Naša politična duhovščina, ki jo zgubila ravnotežje med Kristusom in rimsko katoliško cerkvijo, nam priporoča kandidata Vesenjaka, naj mu izročimo volilne kroglice. Mi kmetski posestniki, naši viničarji in delavci v ormoškem okraju vodimo ha dan 18. marca našega domačina nad vse nam priljubljenega Lovra Petovarja, ki ima rievenljive zasluge v prid našega kmetijstva.
□ □
Nekateri lahkoverni ljudje so zadnje krone vtaknili v vojno posojilo, ker so 3lm duhovniki s prižnic priporočali, da bodo nesla vojna posojila visoke obresti. {Tako so spravili klerikalci tisoče in tiso* če ljudi ob vse denarje.
□ □
tiovratno govoril: »Jaz hočem biti lenuh... jaz hočem biti lenuh, in vedno po ga našli zleknjenega v kakšnem kotu.
Izmučen od te borbe se je oče, potem ko je še vprašal pisarja Alija za svet, končno odločil.
»Poslušaj,« je rekel svojemu sinu, »ker že hočeš na vsak način biti lenuh, te popeljem k Lakdarju. Tam boš delal Izpit rn če pokažeš resnično nadarjenost ?a njegovo obrt, ga bom prosil, da te obdrži pri sebi kot učenca.«
»To mi je po volji,« je odgovoril otrok.
Takoj drugega dne se napotita oče in fin, oba parfimirana s porišem in sveže ostrižena, k lenuhu v njegov majhen Vrt.
Vrata so bila vedno odprta. Naša junaka sta vstopila brez trkanja, toda ker tc bila trava zelo gosta in visoka, sta lc I težavo odkrila gospodarja. Končno sta vendar opazila, da leži pod zadnjimi figovimi drevesi, obdan od majhnih ptic In košatih rastlin, kup rumenih cunj, ki
je godrnjaje sprejel.
»Gospod s teboj, Sidi Lakda,«' reče tčc m se prrkloni, roko na prsih. »Evo ti mojega sina, kii hoče na vsak način postati lenuh._ Privedel sem ti ga, da ga preizkusiš in da vidiš, če kaže nadarjenost za poklic. V tem slučaju te prosim, 0a ga vzameš k sebi kot učenca. Kar je reba, bom plačal.«
„Ue imenuj po nevrednem božjega imena!“
Bogoškrunstvo ni samo proti cerkvenim, nego tudi proti posvetnim postavam. Sodna obiast kaznuje, če skruniš božje ime. Kdo pa skruni božje ime« Oni, ki ga uporablja v nečedne namene in ki ga tepta v blato. »Ne imenuj po nevrednem božjega imena«, nas ači krščanska vera in pravi ,da je tak človek storil smrtni greh.
Sedaj pa poslušajte iri sodita: V Mariboru izhaja »Glasnik presvetega Srca Jezusovega«. Tiska se v Cirilovi tlskar-ni, tam, kjer izhajata »Straža« iri »•Slov. Gospodar«. List je pisan za člane cerkvenih bratovščin; že njegovo ime kaže, da je posvečen nabožnemu življenju. — Proti takemu listu bi ne imeli ničesar; kdor čuti potrebo, naj ga naroči in čita. Toda »Glasnik presvetega Srca Jezusovega« se v zadnjom časti ne razlikuje dosti od »Straže« iri »Gospodarja«. Sicer nima tako ostudnih osebnih napadov, vendar pa piše več o politiki in javnih zadevah nego o skrivnostih tabernake-Ija. Mi smo že imeli priliko opozoriti na njegove neumne zalete v politiko, nismo pa pričakovali, da bo volilni boj posvečenemu uredniku tega pobožnega lističa tako zmedel pamet, da bo pozabil, kaj piše iu dela.
Zadnje tri številke so polne političnih čenč, na katere bi se ne ozirali, če ne bi urednik tega lista, ki najbrž sam zvari to neokusno kašo, dosegel viška v svojem poneumnevanju. V marčevi številki ima člančič »Volitve«, kjer podaja tudi sledeče »duhteče cvetke«:
»Tudi volitve so verskortravPo dejanje, da ž njimi: ali služiš Bogu, ali pa kljubuješ Bogu in ga žališ. Dobra volitev — dobro delo za nebesa; slaba volitev — greh, obremenitev vesti, dušna škoda! — Častilci božjega srca, uredite volitve tako, da bo ž njimi zadovoljen vaš Zveličar, največji prijatelj Slovencev: Gospod Jezus Kristus.«
Na to preporoča, naj volilci in nevo-lilci prosijo k Svetemu Duhu za razsvetljenje in za srečen izid letošnjih spomladanskih volitev, jim preporoča na dan volitev spoved iri obhajilo tor pride k sledečemu — po našem mnenju bogoskrunskemu sklepu:
»Volilci, prodno pade Vaša kroglica v volilno skrinjico, položite jo — v presveto Srce Jezusovo.«
Iz navedenih besed sledi to-le: Ni razliko med vsakdanjim in svetim, politične borbe so »verskonravno dejanje«, volilni boj je boj za Boga in Kristusa, Še več: Zveličar je največji prijatelj Slovencev — to so pravi: Bog je — slovenski avtonomist. Volilno kroglico je treba položiti v — Jezusovo srce.
Človek, ki ni brezverec, ali ki ima vsaj spoštovanje pred visokimi pojmi kot so Bog, Kristus iri druge krščanske svetinje, mora biti uprav osupnjen nad thm, kar čita v mariborskem nabožnem listu. Ali tukaj ne velja: »Ne imenuj po nevrednem božjega imena«?! Mar niso
Nc da bi odgovoril, namigne Sidi Lakclar, naj sedeta poleg njega, v travo. Oče je sedel, sin pa je legel, kar je bilo že zelo dobro znamenje. Nato so se vsi trije molče gledali.
Bilo je ravno poldne; vročina in soln-čni žarki pa že taki!... Zdelo se je, da ves majhni vrt spi. Slišalo sc je samo tiho pokanje lakotnika, čigar stroki so se vsled vpliva solnčnih žarkov odpirali in Šumija nje studenčkov pod travo od vročine omamljene ptice. ki so letale med listjem in katerih polet je bil podoben odpiranju in zapiranju pahljače. Od časa do časa se jc utrgala preveč zrela figa in se katr!jala_ od veje do veje. Tedaj jc Sidi Lakdar iztegal roko in nosil z izmučenim obrazom sadež v usta. Otrok pa si ni vzel niti tega truda. Najlepše fige so padalc ob njegovih straneh, ne da bi se o-brnil. Mojster je s svojim mežikavim o-česom opazoval to vzgledno nemarnost, vendar še nadalje ni zinil besedico.
Ena ura, dve uri sta na ta način potekli ... Mislite si lahko, da se jc ubogemu pipostružniku začelo zdeti sedenje nekoliko dolgo. Vendar si ni upal ničesar reči in jc vztrajal na mestu, nc da bi sc ganil, oči nepremične, noge prekrižane, kajti tudi njega jc omamila atmosfera lenobe, ki se je- širila p<> vročem vrtu z nedoločnim vonjem banan in oranž.
A glej, naenkrat pach z ^drett^v v.eji-
take besedo žalitev vsegamogočnaga L5o-ga, stvarnika in gospodai-ja vesoljstva, ki si ga drzne ena sama politična skupina lastiti kot svojega pristaša in zaveznika?! Kje je spoštovanje pred veličanstvom božjega imena, kje jc strah pred tem, da bi ga ubogi črviček človek no imenoval po nevrednem?
Kajti, če bo večina kroglic v Svkrinji-eah, ki ne pripadajo stranki večine slovenskih duhovnikov, a1! bo Kog tudi »pogorel« pri volitvah? Oprostite, posvečeni gospodi?, mi, »liberalci*, Si rie drznemo kaj takega trdi‘i o Bo?:u iri o Kristusu. Kako morete veri lav zaarevati od ljudi, v katerih je krščjiiistvp omajano, da naj spoštujejo verske svetinje, če vlačite dobesedno Boga in Kristusa na volišča, ga postavljate za čuvaja volilnih skrinjic in vcepljate ljudstvu rieuiri-no mišljenje, rh pri volitvah V beograjski parlament gre zn Boga "ri za Kristusa, češ, da pripadata Samo eni politični stranki?!
To je ostudiio bogoskrunstvo, ki kaže, da se naša duhovščina rie zaveda dostojanstva božjega imena iri tepla v volilno blato to, ku'- bi morala skrbno čuvati pred profanaeijo in dvigati visoko, visoko nad vsakdanje blato!
Dnevna kronika.
— Izjava. G. Franc Senčar, trgovec pri Mali nedelji, nam pošilja izjavo, da njegova rodbina nima ničesar skupnega z renegatom, nemškim kandidatom Sen-tscherjem.
— Razpis bazarja na Dobrni. V »U-radiiem listu« št. 19 z dne 22. tiri. je razpisana v zdravilišču Dobrna pri Celju za sezijo 1923 trgoviria z malimi predmeti (bazar).
— Za dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabralo o priliki poroke orožniškega narednika Jakoba Fideršeka z gdč. Matildo Murkovo v Sv. Lovrencu na Dravskem polju 51 D. Mlademu paru želimo obilo sreče, vsem darovalcem pa izrekamo v imenu ubogih dijakov najiskrenejšo zahvalo. Posnemajte!
— Sanatorij v Rogaški Slatini. Imamo v mestih kirurgičrie sanatorije za operacijo, sariatorijev drugih vrst pa v Sloveniji skoro hi nobenega. Vsak zdravnik ima pravico odpreti sanatorij, dozdaj na nikdo izmed zdravnikov v Sloveniji ni hotel riskirati svojega denarja. Otvoritev sanatorija v Sloveniji je ria vsak način riskantno podjetje. Pozdraviti je tedaj pogum zdravnika, gosp. dr. Pečnika, ki se je odločil riskirati; kupil je vilo v Rogaški Slatini, kjer namerava odpreti fizikalično-dietetičeri sanatorij za vse bolezni. Zaradi lege v Rogaški Slatini So seveda vse nalezljive bolezni, m pr. jetika, Izključene. Imamo sanatorij Rikli na Bledu, ki pa ima le prostozračriice (Lufthutten) ter pride radi tega le deloma v poštev. G. dr. Pečnik je bil dve leti zdravnik na fizikalično-dietetičnem sanatoriju za vse bolezni Dr. v. Guggenberg v Brixenu v južnem Tirolu. Fizikaličrio-dietetičeri sanatorij, ki ga vodi strokoven
ka figa in se splošči na otrokovem licu. Divna figa, pri Alahu! rožnata, parfimirana kakor žarek medu. Da bi jo dobil otro-k v usta, bi jo mora! samo s prstom potisniti; toda še se mu je zdelo preveč utrudljivo, in ostal je tako, ne da bi se ganil, s sadežem, ki mu jc vonjal na licu. Končno pa je postala skušnjava prehuda; namignil jc z očesom očetu in ga poklical z žalostnim glasom:
»Oče,« jc rekel, »oče..., daj mi jo v usta!«
Ko jc Sidi Lakdar tc besede slišal, je zagnal figo, ki jo jc imel v rokah, daleč stran in sc srdit obrnil do očeta:
»To naj bi bil otrok, ki si mi ga ponudil kot učenca! Saj je vendar on moj mojster! Jaz sam bi moral k njemu v uk!«
Nato pade na kolena in z glavo na zemlji vzklikne pred šc vedno ležečim dečkom:
»Pozdravljen, oče lenobe!«
Liib! Bog, ge maš šibo?
(Poroča naš stari Matjaž Kokuržala.)
Milosflivi gospodje pr Narodrien listi, e privas tudi ceitngc tak od samih volitev pišejo kak prlnas? E vaši mešuiki tiidi tak norejejo pr totih volitvah? Naši fejmeštri, kapl«^ pa tiste Marijine puce
zdravnik (specialisti ou iiziKaneuo-die-tetične stroke z zakonito predpisano 2-iotno prakso v tej stroki, je za Slovenijo jako potreben. Kje naj še izvede ri. Pr* dietna kura (Diatknr) pri sladkorni (fha* betes), pri ledvičnih boleznih, itd.? Doma? V bolnišnici? Gre le v takem sanatoriju. Pacienti v rekorivalescenci P° težkih boleznih ali pa po težkib operacijah potrebujejo nujno tak sanatorij, d;1 si zopet opomorejo. Vsi taki bolniki morajo dozdaj v Nemško Avstrijo, ki Imf* mnogo takih sanatorijev, pri nas ga Pa rii. Upa se. da si bo vendar marsikdo premislil iti v Avstrijo, potovanje J*0 dandanes otežkočeno. Želeti bi bilo, d® slovenska javnost in slovenski zdravnik podpirajo sanatorij, je prvi te vrste ^ Sloveniji, je blizu in lahko dosegljiv Sanatorij se odpre to špo-mlad.
Sprememba štariovarijeskega Vra" vilnika. Beograjski listi poročajo, da so ministrstvo za Bocijalno politiko odločilo, da izmenja nekatere odredbe stanovanjskega zakoria, ker so se tekom njega časa pri uveljavljanju v praksi i*' kazale nedostar.ke. Pred vsem bo treba izdelati riove preciznejše odredbe gk” de nakazovanja stanovanj v Srbiji in 1 črnigori, kjer so upravne oblasti tfajve® grešile, postopajoč pristransko pri Sevanju poedinih točk pravilnika. Mirt5' strstvo je poslalo svoje delegate tudi v Zagreb ter v Ljubljano, da proučijo 1°' kalne razmere glede sprememb. Po zaslišanju mišljenja z raznih strani drž*1' ve bo ministrstvo definitivno uredilo fl°‘ vi stanovanjski pravilnik, oziroma zf' kori. Koliko časa je bilo treba, da sS radikalno gospoda zavedla, da je iia?ra' vila pogreške!
— Natečaj za strojnike za vojiio to°T‘ riarico je razpisalo ministrstvo za ško iri mornarico. Ministrstvo sprej"1® 110 kandidatov, ki bodo v juniju sprej^1 v strojno šolo vojne mornarice v Gjert?' vidu v Boki Kotorski. Kandidati . morali pred vstopom napraviti sprejel®' ni izpit. Pogoji za sprejem so sledcci* starost od 17—20 let, telesna sposobno5 ter najmarije štlrirazredna ljudskošols* izobrazba. Po dovršenem' tečaju boo kandidati služili kot strojniki v, V^0 mornarici.
— Poskusen rop v vlaku. V noči od 2j*, do 25. t. ni. je v Zidanem mostu o rožo' Privošnik aretiral nekeiga Franja Petcf' koviča. ki'je v železniškem vozu na P*®, gl od Laz proti Zidattemu mostu bot* zadaviti neko gospo iz Pilštanja, ter hotol oropati blaga v vrednosti 20.000 Na rijene klice ria pomoč so je got0V Smrti rešili sopotniki, ter ga takoj ■ orožnistvu. Peterkovič je zasebni urada' v Ljubljani.
Tatvina. Dne 26. t. ni. v Zidanem stu ukradel spremljevalec Peter Wol Novega Vrlmsa iz vagona 15.000 K vre rio Svinjo, ter jo prodal za 6000 K. Sviffi jc orožništvo zaplenilo, tatu pa odd® Sodišču.	,	;•	,'. ’a
Ne pozabite naročnine
!
So tak tumasti za volitve, kak svinje, želodom. Ja bogme resori, žiher mi ve te. Jas sem že stari ded, pa sem še ših vsilivcov ne doživeja, kak so n£ls mešniki.
Vnašoj fari že Strtega fajmeštra P** riin. Ti prvi Ko ne nič vedli od poli*1 predgati. Te drugi pa so samo z ljma predgali. Ja pa žalostno, tak smo sc vsi jokali. Šinfali so nigdar ne $ koga. Dere pa so vmrli pa blo ne ^acegf ge pa ne talinge. Kaj so imeli, so prlo siromakori raztalali. Te tretji ^ spod pa so nas že vičili, kerega moža ® reir.o za rihtara voliti. Tisti, ki j0 &
bole pobožen v celoj škofiji, pa mogli za poslanca zvoliti, kaj pr0
bo«
da,
tukšeni poslanci dobre misli v glflVCL0J kaj te z božjoj pomočjoj rerigir«- ^ gospod kaj ga zdaj mamo, so že Str* jih jas pnnin. Toti so pač zevsenii
žami namazani. Če že skoro riedo v0^j. miriole, te de jih gvišno božji žlak
kso
dra. Če pa tak kviški skačejo vsa derio na predgajnci, pa zolijo, ka] 3°	^
nekša vera v nevarnosti. Po odver ^ pa vkuper pozovejo te mlade -ia5o. pucc, te pa nekše komodje žjimi -?1 Nan, keri smo vlrti, pa zaPoV ,aVetli, kaj mo mogli tak voliti kak do oni Mi jim vse obečamo, bogali pa J1® n jfl. Se vemo, da move takši gospot sam po pobožno živeti-
Celjske vesti.
, Osebna ves^ Kot telovadni učitelj jo dodeljen drž. realni gimnaziji v Celju g. Stanko Jurko. Dosedanji telovadni uči*-elj g. prof. Gorečan je nastopil bolezenski dopust.
. ®edni občni zbor mizarske zadruge v ^elju ge jo vršil dne 25. tm. v Celju. Zborovalci so potrdili staro načelstvo z majhnimi izpremembami. Pri slučajnostih so navzoči protestirali proti centralizaciji bolniških blagajn, zlasti ker se enkrat predpiše obrtnikom prevelika kvota prispevkov. Člani so nadalje natopili proti raznim šušmarjem.
Občni zbor podružnice .Jugoslovanske Matice v Celju se vrši v petek, dne 2. tuarea ob 8. uri zvečer v mali dvorani ^ar- doma s predavanjem predsednika s. ravnatelja Jeršinoviča In s poročilom Posameznih odborniških funkcijonarjev.
Suh list na zeleni veji. 2e dclj časa se Je govorilo po Celju, da se je preorien-tiral v radikalno smer tudi veletrgovec Rudolf Stermecki, kateremu je zaupala demokratska stranka več važnih mest v raznih korporacijah. Ker g. Stermecki sam ni imel toliko takta, da bi ta mesta fakoj odložil, je bil od strankinega vodiva k temu pozvan. Kakor se Suje, je ta pritisk že odložil odborniško mesto v obč. svetu. Stermecki je bil svoj čas obsojen radi navijanja cen' na tri tedne zapora. Iver razne intervencije za izpve-toembo kazni niso zalegle, išče rešitelja v radikalni stranki. Gotovo idealen iri tehten vzrok, ki ga je privedel v pisano družbo slovenskih radikalcev. Toda od Pustke dobe še le z mandatom.
Za prvo porotno zasedanje pri okrožjem sodišču v Celju so dosedaj razpisani Redeči porotni slučaji:, 5. marca Karol Bevc, umor (predsednik okr. sodišča dr. «ož. Kotnik); 6. marca Ivafl’ Suhadolčan h* Matija Lapornik, uboj (višjo sodni sv. dr. Pr. Bračič); 7. marca Janez Vizjak, 'lnior (višji sod. isvetnik dr. Iv. Premehak); 8. marca Valentin Hencl, uboj, Martin Petan, uboj (dež. sodni Svetnik Val. Levičnik). Vrhu tega prideta pred porotno zasedanje še Ivan Stergar, nnior (razprava Se je vršila že lansko «to) in’ Alojz Zorčič, uboj.
Aretirala je v aedeljo. 25. tm. celjska policija nekega Antona Beraniča iz Cir-kovcev pri Pragerskem, ker je razpečavi tiSočlirske bankovce. Našli so pri kjein še tri.	>v.	,	•	•„	/
Predsedniki yolilnih odborov
\ Ba posameznih voliščih pri volitvah 18. marca.
(Dalje.)
Volilni okraj Maribor levi breg. Sv. Lenart.
129. C e r k v c n j a k (Andrenči, Bren-Cogentinci, Čagona, Osek, Smolin-nu Anton, Zupetinci) Dr. Davorin Se-J^r.> okr. sod. v Mariboru; 130. Čr-g jJenšak (Biš, Črmljenšak, GoČova, ^r- Andrej Veble, odvetnik v J>rfS,enartu5 *^L J a r e n i n a (Jarenine, »fti. Jfa vas, Vukovski dol,) Dr. Pavel j. msek, profesor ,v. Mariboru; 132. nirJ0 S1C a (Bresternica, Jelovec, Kam-Ml®’ “°2poh) Dr. Josip Barle, notar .v. Inž T ru; Krčevina (Krčevina) ri>Js n Urbas, gozd. nadkomisar v Ma-berJU’r. 134‘ Lajteršberg (Lajterš-tiež ^e?nički dvor) dr. Anton' Mulej,
f.	• sodni svetnik v, Mariboru; 135. Ma-V m°F, Maribor) Josip Fon, dvor. sv. SteVcr °ru; 137• Maribor III. Josip 138 ni’ viš- dež- sod- svet- v Mariboru;
&5\i^aribor IV> Dr- Fr*n Peitler,
rib n, iftsvet v Mariboru: 139. M a-Svet Y; ran Posega, viš. dež. sod.
a,riboru; 140‘ Maribor VI., 14] »5dež. sod. svet. v, Mariboru;
^d sveVlb,?r VI1- 0skar Dev' dež. k e v 7n * .Mariboru; 142. N o v a c e r-
Sladki /u ^vrh’ Lokovci> Ploderšnica, dež. soh ate- Ve,ka) Dr. Ivan Vuk, ca oh nSVet* v Mariboru; 143. Selni-Selnica d r*vi ^BoC’ Janževska gora, sod. svc? iav1’. Slemen) Josip Lenart, Muri (f 'Kv, Manboru; 144. Selnica ob Vidovič Selnica ob Muri) dr. Franc wDod.’<^z,,?od- svet- v Mariboru; 145. ^anci,' nraj-i: Uvn g 0 *a (Oobranje, Na ?£o^sor v m Dr* Karol Perhauc, Slatmcl.r^ru; 146. Svečina jfek SKeginal Dr, Jiragc,
Mišic, profesor v Mariboru; 147. Sv. Ana (Drvanjc, Kremberg, Ledinak, Rožni grunt, Ščavnica, Zgornja Ročica, Žice, Zitonci,) Dr. Milan Gorišek, odvetnik ,v Šentlenartu; 148. Sv. Bar ba r a (Jablanca, Korena, Ragoznica, Zimica, Ži-^carca), Luka Brolih, profesor realke v Mariboru; 149. Sv. Benedikt (Iliova, Sv. Benedikt, Sv. Trije kralji, Trotkova) Ciril Vobič, nadučitelj pri Sv. Trojici 150. Sv. Jakob (Spod. Šentjakobski Dol, Zgor. Šentjakobski Dol) Franc ^tupica, notar v Šentlenartu; 151. Sv. Jurij ob Pes. (Sv. Jurij ob Pes., Gradišče, Špičnik) Dr. Fran Schaubach, dež. sod. svet. v Mariboru; 152. Sv. Jurij v Slov. g o r. (Maina, Partinje, Spod. Gašteraj, Sred. Gašteraj, Sv. Jurij v Slov. gor.) Dr. Ljudevit Pivko, prof. v Mariboru; 153. Sv. Križ (Sv. Križ) Albin Spreitz, u* čilelj v Zg. Kungoti; 154. Sv. Marjeta (Dragučova, Grušova, Sv. Marjeta, Vosek,) Dr. Josip Tombak, dež. sod. svet. v Mariboru; 155. Iv. Martin pri Vurbergu (Ciglence, Sv. Martin pri Vurbergu, Spod. Duplek, Zgor. Duplek) Matija Lichtenwallner, šol. nadz. v Mariboru; 156. Sv. Peter (Sv. Peter, Sp. Volčina, Zgor. Volčina, Šetarjeva-Rade-hova) Jakob Zupančič, ravn. realke v Mariboru; Sv. Rupert (Sp. in Zg. Voličina, Šetarova-Radehova), Dr. Josip Čemer, sodnik v Šentlenartu; 157. Sv. Trojica (Senarska, Sv. Trojica, Spod. Porčič, Zgor. Porčič, Verjane) Dr. Fran Tavzelj, sod. v Šentlenartu; 158. Šentilj (Cirknica, Kaniža, Šentilj) Dr. Fran Pichler, dež. sod. svet. v Mariboru: 159. Šentlenart (Spod. Žerjavci, Zgor. Zerjavci, Šentlenart, Zaniarkova) Dr. Ožbalt Ilaunik, dež. sod. svet. v Šentlenartu; 160. Zgor. Sv.Kungota (Zg. Sv. Kungota, Vrtiče) Jernej Črnko, nadučitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
IX. Volilni okraj Mozirje.
B o č n a (Bočna) Josip Korban, naduč. v Gornjem gradu; 163. Gornji grad (Gornji grad, Nova Štifta) Dr. Vojteh Hočevar, okr. sod. v. Gornjem gradu; 163. Kokarje (Kokarje) Branko Zemljič, nadučitelj na Rečici; 164. Ljubno (Ljubno) Franc Košenina, notar v Gornjem gradu; 165. Luče (Luče) Anton Zdolšek, učitelj v Gornjem Gradu; 166. Al oz ir je (Mozirje trg, Mozirje okolica) Dr. Jože Goričar, okrožni zdravnik v Mozirju; 167. Rečica (Rečica) Ivan Pušenjak, nadučitelj v Mozirju; 168. Solčava (Solčava) Mirko Dežela, sod. v Gor. Gradu.
(Dalje prihodnjič.)
Tedenski pregled
za naročnike »Narodnega lista«.
Petek, 23. februarja; V Beograd je prispel avstrijski kancelar dr. Seipel v spremstvu zunanjega ministra dr. Griini-bergerja v svrho ureditve medsebojnih odnošajev med avstrijsko republiko in našo državo. — V Sušaku sc vrše priprave za dostojen sprejem naših oblasti po izpraznitvi tretje cone, ki se ima izvršiti te dni. — V Pragi se je izvršil danes pogreb umrlega ministra dr. Rašina. — Nemški odpor v Pornhrju popušča. Nemci se bodo morali končno udat.i v usodo ter plačati vojno odškodnino (reparacije). — Na seji glavnega odbora demokratske stranke so bile potrjene vse demokratske kandidatne liste. Demokratska stranka nastopi v celi državi.
Soboto, 24. februarja: V Beogradu so se pričela pogajanja z avstrijskimi zastopniki. Razpravljalo se je o sekvestrih, o plačilu pred- iri medvojnih dolgov in drugih važnih zadevah. — V Split jo dospela danes naša komisija za prevzem tretje cone, ki jo morajo Italijani kon-čnoveljnvno izprazniti. — V Mariboru Sta se vršila dva vrlo dobro uspela shoda demokratske stranke, in sicer eden za uradništvo, na katerem je poročal u-radniski kandidat prof. Mravljak, drugi pa za pridobitne sloje (trgovce in obrtnike), na katerem je govoril kandidat Rebek.
Nedelja, 25. februarja: Danes so se vršili volilni shodi po vsem volilnem o-krožju, na katerih so govorili demokrat-6ki kandidatje. Iz vseh strani prihajajo poročila, da naša stvar dobro stoji. Klerikalci se trudijo na vse načine, da bi zmotili ljudstvo, toda pametnejši možje jim lic gredo vec na lim. 2ebot, nfajhujši klerikalni priganjač, je c.clo ponkušal podkupiti našega kandidata Malgaja ,v Šmar-m; Jjelčab .ki joa mu je ge#f
zal vrata. — Pri pogajanjih' z avstrijskimi delegati je zunanji minister dr. Niri-čio opozoril avstrijskega kancelarja dr. Seipla na. zatiranje koroških Slovenčev. Dr. Scipel je »obljubil«, da bo to odpravil in skrbel za slovenske Sole, kjer bo to »potrebno«.
Pondcljek, 20. februarja: Danes So bile podpisane konvencije z Avstrijo. Radikalna beograjska vlada je bila zelo popustljiva in je popolnoma podlegla Avstrijcem, ki se na naš .račun smejijo. Avstrijska delegacija se je dafies vrnila na Dunaj. — V Poruhrju je položaj ae-izpremenjen.
Torek, 27. februarja; Kralj je danes podpisal konvencije z Italijo glede izpraznitve tretje cone. Naša delegacija paritetne komisije, ki ima urediti vse potrebno za predajo ozemlja in določiti meje med našo državo, Italijo iri Reko, je odpotovala v Opatijo, kjer se sestane z italijansko delegacijo. — Danes se morajo Italijani umakniti iz Sueaka, ki preide s tem dnem v naše roke.	,
Zborovanje mariborskega trgovstva.
Maribor, 27. februarja.
V Gambrinovi dvorani se je vršil nocoj od Trg. gremija sklicani zbor trgovcev in obrtnikov o perečih gospodarskih vprašanjih, ki jih mora reševati prihodnji parlament. Tajnik Trg. obrtne zbornice g. Mohorič je podal krasna strokovnjaška poročila o potrebi revizij zavarovalnih zakonov in dajatev. Zlasti je stvarno slikal pogubne posledice trgovskih pogodb, ki jih volilna vlada v brez-parlamentarni dobi sklepa v škodo celega naroda, zlasti pridobitnih slojev, z Avstrijo in Italijo. Zato je velike važnosti, da. pošljejo pridobitni krogi v novo narodno, skupščino može, ki bodo tam delali gospodarsko politiko. Govornik jo žel iskreno priznanje vseh navzočih.
G. Weixl, predsednik gremija, je podal lepa poročila o stališču gospodarskih krogov glede zakupa ali podržavljenja južne železnice ter o zakonu za pobijanje draginje. Ob živahnem aplavzu zborovalcev je zlasti obsodil vodstvo mariborske policije, ki po svojih organih nepotrebno šikanira reelne trgovce radi označenja cen po izložbah.
Razvila se je živahna debata, v katero so posegli številni trgovci in obrtniki z veliko resnobo in stvarnostjo. Vodja oddelka ministrstva za trgovino g. dvorni svetnik dr. Marn iz Ljubljane je, simpatično pozdravljen od zborovalcev, v Svojem govoru odobraval v resolucijah stavljene zahteve in obljubil jih na pristojnem mestu odločno podpreti.
Član Trgovsko-obrtne zbornice g. Iv. Rebek iz Celja, kandidat pridobitnih krogov za narodno skupščino, je govoril k vsem točkam dnevnega reda v temperamentnem nagovoru, ki je pokazal globoko razumevanje vseh vprašanj. Bil je od navzočih živahno aklamiran. Predsednik slov. obrtnega društva g. Fr. Novak je pozval navzoče, naj z vsemi močmi delajo na izvolitev svojega gospodarskega kandidata. Klici »Živio Rebek!« so doneli po dvorani. V razpravo so posegli še gg.; Pinter, Ellinger, Majer, Tonejo in drugi.
Soglasno So bile Sprejete resolucije, katere objavimo v jutrišnji številki.
Sokolstvo.
o Sokolski katekizem je naslov ffir.li knjižici, ki jo je izdala Sokolska F.npn v Mariboru in sestavil br. Ciril Hočevar. Pisen cbravnava v poglavjih: Sokolska misel. Organizacija, Sokolska načela 7 ozirom na politiko, vero itd. Zgodovini v obliki vprašanj iri odgovorov vse, kar mora znati vsak član sokolske organizacije. Delce je s skrbnostjo iri poljudno pisano in hvaležni moramo biti br. Hočevarju, da ga je podal našim sokolskim vrstam. Naj bi ne bilo Sokola in Sokoli-ce, ki bi He segel po tej knjižici. Naroča se naravnost pri Sokolski župi v Mariboru in' stanc izvod Diri. 2.50. Člani nok. društva v Mariboru pa morejo dobiti Sokolski. katekizem ob uradnih urah v nedeljo dopoldne v društveni Sobi v Na-rodnem domu. Bratje in sostivi naročite in čitajte!
Mariborske vesti.
Maribor. 28. februaij* 1913.
m Smrtna Cosa. Umrla je goSpa Bari
bara Trampuš, mati gospe A. Weixl, soproge veletrgovca iri gospe Poljanec, (Jo-i proge sred, šol. nadzornika. Pogreb' fed vrši v četrtek ob' pol 15. uri ria mestifcM pokopališču. N. v m. p.l	•	|	t
m V spomin' dr. Iv. Tavčarja je daro* val g. Andrej Oset, trgovec v Mariboru, znesek po 100 Diri. za podružnico Jugo-elovenske Matice v Mariboru. Vrlemu rodoljubu, ki še ob vsaki priliki Spominja naših dobrotvomih društev, srčna hvala! — Odbor JM.	•	«.	,
m Kaj je klerikalec? O klerikalizmu, temu največjemu škodljivcu človeštva, ki je udusil vsakemu narodu, v katerega se je zajedel, moralo in kulturo, so bilo napisane že tisočere knjige. Toda nam Mariborčanom ni treba črtati knjig, da bi spoznali bistva klerikalizma. Treba nam je pogledati samo naše mariborske klerikalce, zlasti najizrazitejša njihova predstavitelja, duhovnika dr. Jerovšeka in od političnega duhovništva vzgojene-ga civilista Žebota, pa vemo, kdo in kaj je klerikalec. Poglejte samo debelušnega dr. Jerovška: mož je ravnatelj tiskarne, kjer izhaja »Straža« s svojimi tisočerimi in tisočerimi osebnimi napadi. Več sto tožb ie bilo že vloženih proti njej, toda častita duhovščina nima toliko poštenosti, da bi za te lopovščine prevzela od“ govornost. Ko pa je »Tabor« samo reproduciral resnično dejstvo, da so občinski svetniki v niagistratni dvorani dr. Jerovšeka ob njegovi znani demagogiji nagnali z lažnjivcem, je debelušnega ravnatelja ta bridka resnica tako pičila, da se je takoj zatekel pod varstvo sodišča, kjer bo seveda dobil primerno lekcijo za svojo dvojno drznost. Sedaj, torej .veste, kaj je klerikalec!
m Podkupovanje. Vsaka številka krščansko umazane »Straže« pljuje ogabne napade na poštene ljudi, kateri ne trobijo v njih rog. Temu se ni treba čuditi, saj sede v uredništvu krščanski ljudje in duhovniki, ljudje krščansko popolnoma po^ kvarjeni tem ne veljajo te vrstice, le radi javnosti povem odkrito in pošteno, da do danes me ni niti ena stranka mogla pod-kupiti, ker delam iz lastnega prepričanja kot obrtnik za ono listo, na kateri je naš pridobitni in obrtni kandidat Ivan Rebek. Moje največje plačilo bode, ako istotako store vsi obrtniki na dan 18. marca. S tem bodo pokazali svojo zrelost in zavednost, da je skrajni čas, da pride tudi naš zastopnik v parlament in ne samoi profesorji, duhovniki in cestni pljuvači. »Stražini« posvečeni uredniki naj na mojo osebo le še naprej bruhajo ogenj in žveplo, bo saj ljudstvo tim prej spoznalo krščanske obrekovalce. — Fran Novak.
m Članstvo Or. J«. Na. Vsi do sedaj vpisani člani, ki še niso poravnali članarine za 1. četrtletje t. j. do 30. marca se vabijo, da jo poravnajo do najkasneje 10. marca med uradnimi urami (torek, sreda, četrtek in sobota od 5. do 7* ure zvečer) v tajništvu. Vsak član naj se zaveda svojih dolžnosti! — Blagajnik, m Seja občinskega sveta mariborskega, se vrši v sredo, dne 28. februarja 1.1. ob 1?. url v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Poročilo odsekov. Podrobnosti dnevnega reda se naznani pravočasno klnbovim načelnikom.
m Ljudska univerza. V petek (ob pol 8. uri, mala kazinska dvorana) nadaljuje
g.	prof. Gabrijel Majcen svoje predavanje »Pogreški in napake slovenskega jezika v govoru in pisavi«.
m Občni zbor Slov. trgovskega društva v Mariboru, ki bi se imel vršiti dne 3. t. m., je z ozirom na proslavo skladatelja Parme preložen na soboto dne 10. marca.
m Darovi za iiacionalrie žrtve. Neimenovani 100 Din. in trije po 10 Din. V gostilni Zupanc Toplice pri Novem mestu nabral g. Ambrožič 100 Diri.
m Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš priredi v nedeljo dne 4. marca v dvorani okrajnega zastopa (Koroška cesta) predavanje »O važnosti perutnirio-reje v Jugoslaviji*. Govoril bo drž. višji živinozdravnik g. Frari Pirnat. Naj se udeleže tega predavanja vsi udje, pred vsem gospodinje. Sicer pa jo vstop dovoljen vsakemu, ki se za stvar zanima. Začetek ob 9. uri dopoldne.
m Uradne ure pri blagajni tukajšnje glavne pošte. Počenši od 1. marca 1923 bode odprta blagajna mariborske glavne pošte za stranke samo do 17, ure 3Q mijj
iri H® več 'do 18. ure, Kot do Sedaj. To omejitev predpisuje novi. poštni pravilnik, ki Stopi v veljavo s L marcem t.1. Občinstvo se opozarja, da opravi svoje posle pri poštni blagajni pravočasno, da ge bo nepotrebnih pritožb'.
im' Mestno kopališče. Ta teden b'o v kopališču le lcadna kopelj odprta. Parna kopelj ostaHe radi popravil do 8. marca tl. zaprta.
m Prošnja usmiljenim srcem! 77-letna starka, ki dobiva od mestne občine mesečno le 60 kron podpore, in leži že 10 mesecev bolna v postelji, prosi usmiljena srca za podporo, bodisi v živilih ali detfarju. Starka je popolnoma onemogla in brez vseh sredstev. Naslov v našem uredništvu, kjer se sprejemajo tudi darovi.
Narodno gledališče.
,	Repertoire:
Sreda, 28. febr, Zaprto.
Četrtek, 1. marca' Ono, C kuponi".
Petek, 2. marca. Zaprto.
Sobota, 3. marca. Urh, grof celjski, izv. Proslava Skladatelja .Viktorja Parme.
Nedelja, '4. tearca ob 15. Pogumni Tonček, izv. Znižane cene. — Ob 19. in pol Urh, grof celjski, izv.
Sprememba repertolrja. Ker je zanimanje za opero »Urh, grof celjski«, ki še vprizorl o priliki Parmove proslave zelo veliko in So vstopnice za sobotno predstavo že skoro razprodane, se vprizori v nedeljo zvečer mesto prvotno označene operete »Pri treh mladenkah« opera »Urh, grof celjski. Po možnosti naj si cen j. občinstvo tudi za nedeljsko predstavo osigura Vstopnice.
'Jubilej Skladatelja Viktorja Parme. Za jubilej skladatelja Viktorja Parme, bi Se vrši v soboto, 3. marca so se javile že razne korporacije oz. društva, ki Se bodo po svojih zastopnikih udeležili svečanega častrtanja in Izročitve reda Sv. Save, podeljenega od Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra. — Izročitev reda in Svečano Častitanje se bo vršilo na odprti Sceni pred začetkom' predstave. Odposlanci iH zastopniki institucij, ki se žele ude-ložiti proslave bodisi z izročitvijo veri-teev, bodisi z drugimi častnimi darili, naj blagovolijo pravočasno javiti ravnatelju opere g. 'Andru Mitroviču V gledališki pisarni (však dan’ od 12. do 13. ure).
UrB, grof celjski. V Soboto, 3. marca Se vrši premijera Parmove opere »Urh grof Celjski«, s katero proslavi naš Skla datelj 651etn1eo rojstva in’ 401etnlco Svojega umetniškega delovanja. »Urh grof celjski« je prva Parmova opera in tudi Časovno prvo slovensko večje glazbeno delo. To opero (komponirano od 1892—94) Ho prvič vprizorlli v ljubljanskem’ gledališču 15. febr. 1895 z jako lepim uspehom. Kritike o tej takratni ljubljanski predstavi priobčimo te dni.
»Ofio«. V četrtek, je repriza Schori-Karrjeve najHovejše drame »Ono«, ki je iaflela, vprizorjeria prvič v soboto, 24. t, m. zelo lep uspeh’. Drama je vsebinsko in tehnično zelo zanimiva. Jutrajšria predstava še vrši za ab’ C, kjer je še nekaj lož In parternih Sedežev na razpolago.	;	i	. jv!	, ;■ ,
Kultura in umetnost
x Dramatični večer Zofije Borštnik Zvonarjeve. Za ta prvi nastop naše Velike gledališke umetnice v Mariboru, ki Se vrši v petek 2. marca ob’ 20. uri v gledališki dvorani Narodnega doma vlada
V vseh' krajih veliko zanimanje. Vstopnice se dobe V predprodaji pri Zlati Briš-Hikovi v Slovenski ulici.
x Mlinar ih' njegova hči. To pri ljub Ijeho žaloigro vprizori v porideljek dne 5. marca 1923 ob pol osmih zvečer v Narodnem domu mariborski Ljudski oder S tem pričenja Ljudski oder zopet s težko pogrešanimi rednimi tedenskimi predstavami V pričakovanju, da ga javnost
V bodoče intenzivnejše podpre in da mu ne bo treba delati neprijetnih odmorov, Predprodaja vstopnic za »Mlinar in njegova hči« je v trgovini Zlate Brišnik v SI c venski ulici.
x Pisarna Ljudskega odra (v .presto-EJE ujadniške pjjedfliee je kaziau) uradu-
je 2a stranke Vsak dan od pol dveH do treh popoldan. Opozarjamo, da Ljudski oder zopet Sprejema nove člane in članico. Gospodje in dame, ki imajo veselje do gledališča, se lahko ob navedenih lirah priglase v pisarni.
§ Svengalijev hov program. Svenga-lijev večer telepatije in sugestije bo nudil povsem nov. v Mariboru še neznan program. Med drugim bo izvršil »postsu-gestijo«, ki se bo začela v Gotzovi dvorani in končala z odposlanim medijem v Veliki kavarni. Sodelovala bo pri vseh produkcijah vojaška godba. Dvorana bo primerno temperirana. V Mariboru se bo vršil samo en večer, zato ne zamudite in pohitite! — Vstopnice se razprodajajo na dan prireditve od 2. ure dalje pri blagajni Gotzove dvorane.
§ I. Mariborski Bioskop. V četrtek začne v L Mariborskem bioškopu francoskih tvornic največji film »Umirajoči orli« prekrasna, pretresljiva drama v dveh delih iz časa Napolenona in njegovega sina »rimskega kralja«. I. del se predvaja v četrtek, petek, soboto in nedeljo. 5 prekrasnih činov, izborno razkošne režije, krasnih Slik in pretresljive vsebine, sc vrste pred gledalci in nam prikazujejo zgodovino in življenje največjega cesarja sveta. Napoleon na Sv. Heleni, njegovi zadnji dnevi in pa vzgoja njegovega Sina Ha avstrijskem dvoru so bistvene točke te žaloigre. Polkovnik Montander, vojskovodja Napoleona je edini, kateromu Se je posrečilo priti na avstrijski dvor do sina Napoleona »kralja rimskega«. Otrok odgojeri na avstrijskem dvoru jc le malo čul o Svojem očetu, kajti strogo je bilo prepovedano govoriti v njegovi navzočnosti o velikem Napoleonu. Polkovnik Montander priseže Napoleonu na Smrtni postelji da Se bode zavzel za »rimskega kralja« in' da bode Stal vedno ob njegovi Strahi. In Montader pripoveduje Napoleonovemu sinu o zmagoriosnem vojskovanju njegovega očeta do poraza na Beresihi, o življenju Napoleona Ha sv. Heleni ifl o njegovi smrti. In Montander je oni, ki organizira zaroto proti avstrijski vladi, oni ki hoče povzdigniti Ha prestol »rimskega kralja«. Iri drama pride Ha vrhunec žaloigre, ko 'še justificirajo zarotniki, izdani od ženske — Montander-n ljubice.
Izpred sodišča.
Roparji v ČrfiL
Dne 4. maja 1919 so Hemške tolpe ropale v hiši župana Franca Krulca v Črni, okraj Prevalje. Krulčeva družina je pred prihodom nemških tolp pobegnila in tako je ostala hiša popolnoma brez obrambe. Škoda, ki so jo napravili roparji znaša 120.000 K. Glavni kolovodja pri tej plenitvi je bil krojač Alojz Preklet v Črni, ki je Hujskal 'civiliste iri vojake, na] le pridno plenijo. Pa tudi sam se je udeležil ropanja s tem', da je odnašal iz kleti v kariglali vino ter isto z vojaki vred pil. Preklet je bil pred okrožnim sodiščem obsojen’ radi hudodelstva tatvine Ha 5 mesecev težke ječe.
Dekle — fant — detektiv.
Policijski detektiv Josip Grobiti, je V noči na 7. januarja V gostilni »Maribor« izsledil neko prostitutko. Povabil jo je, da mu sledi Ha Stražnico. Prostitutka pa je "^licala slikarja Franca Vergleza v PoT^f jn, ki je pritekel takoj iz gostilne iri udaril detektiva z roko po glavi. Detektiv se je napadalcu nato predstavil iri mu napovedal aretacijo. Nato pa je Ver-glez znova udaril detektiva z roko po obrazu. Verglez prizna dejanje, zagovarja pa se, da ni vedel, da ima opraviti z oblastnim organom. Obsojen je bil radi pregreška po § 93 srb. k. z. 1 teden zapora.
Užaljena ljubezen — ubogi krojač.
Mlinarski pomočnik Andrej Bikovšek, ki je zaposlen v mlinu v Pekrah", stanuje pri krojaču Juriju Jezerniku. V noči Ha 27. decembra 1. 1. si je Bikošek prignal neko žensko na stanovanje. To pa njegovemu stanodajalcu Hi bilo po volji. Spodil je žensko iz stanovanja, kar pa je mlinarja tako razjezilo, da je pograbil gorjačo ter začel ž njo H^nsmjJjeHo udrihati po krojaču. Prizadjal mu je razdrt več lahkih poškodb na levem podlahti Samo na Sebi težko poškodbo. Bikošdkr ki svoje dejanje pri sme; je-bilobsojeri na 3 mesece iea
Gospodarstvo.
Nekaj iz
Scslava zemlje. '
Čc od bliže premotrimo kaki presek ali prerez zemlje, n. pr. izkopan jarek ali izkopano jamo, razločujemo dve različne barvani plasti zemlje. Prva, bolj temna plast do površine zemlje, je oranica, navadno 20—30 cm debela, druga svetlejša pa podzemljiščc. Te dve plasti se razlikujete med seboj tako glede sestave kakor tudi glede rodovitnosti. Prva je mno-
teorije kmetijstva.
(Nadaljevanje.)
te zemlje večkrat, toda z manjšimi količinami dobro preperelega gnoja gnojiti. Pesnate zemlje se tudi lahko obdelujejo in zaradi tega se zovejo tudi lahke zemlje.
Ilovnate zemlje (ilovice) so nepro-pustljive za vodo in zrak, a kadar imajo 50% gline, je njih obdelovanje nemogoče. Kadar dež pade, ostane voda na njih površini ter le težko prodira v globino;
go bogatejša nahranilnih snovili in tudi zai"adi L®2a ne trpe po suši, temveč naj
vadno od preveč vlage. Orgamcne snov’ in hlevski gnoj se le težko in počasi razkrajajo v takih zemljah. Ilovnate zemlje so čvrste in kompaktne ter se težko obdelujejo, najsibo po zimi ali po leti; po zi’ mi, kadar so premokre, se prijemajo na poljedelsko orodje, po leti se pa strdijo in tvorijo zelo trdo grudje. Zaradi tega se ilovnate zemlje imenujejo tudi težke in zbog tega, ker se težko segrevajo, zovejo se tudi hladne zemlje.
Apnene zemlje se približujejo po svojih lastnostih bolj peščenim zemljani. One so propustljive, voda se žnjih hitro odcedi, se lahko suše in gnoj v njih hitro razpade. Apnene zemlje imajo to lastnost da se pod vplivom mraza dviga njih zmrznjena skorja, pri čem trpe korenine na njih stoječih setev. Koristno je za poj Ijedelce, da poznajo količino apnenca, ki
rodovitnejša nego druga.
Zemlja, na katerej rastejo rastline, obstoji v tizičnem oziru iz štirih glavnih sestavin; peska, apnenca, ilovke in humusa.
Pesek tvorijo majhni okrogljičasti delci kamena. Zemlje, v katerih je dovolj peska so propustljive in rahlje; v take zemlje lahko prodirata zrak in voda, ki se pa v njih ne držita; one so tudi lahko gibčne in sipne (živi pesek).
Apnenec ali kreda obstoji ravno tako iz majhnih zrnic, kakor pesek ali se da od peska lahko razločevati, če se ga polije s kako kiselino ali z očetom, ker se peneč razkroji v svoje sestavne dele, o-glenčevo kiselino in apno. Apnenec daje rastlinam apno, ki jim je za hrano potrebno; on bolje zadržuje vodo nego pe-
sek, toda slabše nego ilovica.	,	,	.	,	..	.
Ilovka ali ilovica (glina) obstoji iz zelo	vsebme vsaka zemlja m sicer iz r«
finih zrnic in nastane pri razpadanju pra- »• da,v5do ’zabrati 7rsto	.ne**
kamena pod vplivom vode, ki vsebuje o-,gno-’a’ f slučaj da ga zele uporabiti;, glenčevo kiselino. Zemlje, v katerih je .f da vedo ^brati vrsto ameriške dosti ilovke so nepropustljive, ker so P°d o,^ za vin0?r"ad- k>. *a nameraY,ffl prostori med posameznimi zrnicami ilov- ?asadf' ke: «« Prenašajo vse amenšk« ke zelo majhni; one so tudi lepljive ali, ,oze®"ake količine apna. smolnate (smoleka), ker vsebujejo vode,! »umozne zemhe (humusi) se nahaja* s katero tvorijo lepljivo kašo. porabljivo J.lzkdl >« ™čvirnih mest.h Na teh za napravo glinaste posode. Osušene, so ™st,b se iall^a	°rgamčne matj
take zemlje zelo trde in pokajo.	£e>	kl	v?,ed Preobl,lce vod« " »""“J
Humus ali organična materija je oni*	?2
temm del zemlje, ki je nastal v toku raz-
padanja rastlinskih' in živalskih odpad' kov. V njem se razlikujejo deli jasnejše barve, kakor jih tvorijo še nerazpadli rastlinski odpadki in deli temnejše barve (črna materija), katere tvorijo popolnoma razpadli rastlinski odpadki. Kakor humus tako i ilovka zadržujeta mnogo vode. Zemlje, ki imajo dosti humusa so rodovitne, ker vsebuje humus vse za življenje rastlin potrebne tvarine. Humus popravi tudi fizične lastnosti zemlje; pomešan s peščenimi in apnenimi zemljami. drži oboje bolj skupaj in zmanjšuje njih prepustljivost. Na ilovnatih zemljah se udejstvuje humus ravno nasprotno, to je, on povečuje propustljivost takih’ zemelj.
Vrste zemlje.
Vse zemlje vsebujejo pesek, ilovko, apnenec in humus ali količina teh tvarin je v različnih zemljah zelo različna. V zemljah zamore eden ali drugi od navedenih sestavnih delov zemlje prevladati in po tem, kateri prevladuje imenujemo:
1. Peščene zemlje, kadar zadržijo bar 75% peska;
2. Ilovnate zemlje (ilovice), kadar zadržijo bar 25% gline;
3. Apnene zem.je kadar zadržijo bar 50"'
ficirati. Te zemlje so temne barve in se naglo segrevajo, toda — akoprem so bogate na dušiku — sp nerodovitne, ker s« mikrobe, ki pretvarajo drgamčni dušik v mineralni, to je, ki vrše nitrifikaciip, ozir. pripravljajo dušičnato hrano, v njih ne morejo razvijati in delovati. Da se te zemlje pretvorijo v rodovitne, se jih m<v ra najpoprej izsušiti, potem pa z apnom neutralizirati"(razkisiti), ker so kisele h* za kulturne rastline neugodne.
Zemlje, v katerih prevladuje samo e«» od navedenih sestavin, so v obče redke in tudi niso najboljše za poljedelske svr-he. Ako v zemlji prevladuje navedenih sestavin, se sfavlja one, ki je ima več, n* prvo mesto. Tako imamo glinasto-ilovito-apnene (sniolike), peščeno-ghnaste, apne4 no-peščene in druge zemlje. Take zemlji se nahajajo češče v naravi in so trmogd boljše za poljedelske svrhe nego pripro-ste enostavne zemlje, v katerih' prevla' duje le ena navedenih" sestavin.
Normalne zemlje so za poljedelstvo najboljše. Normalna zemlja se imenuj8 ona, v katerej se ^ nahajajo vse štiri t' snovne sestavine in sicer v naslednjih količinah’: pesek 60—70%, apnenec 10"’ 20%, glina 10—15% in humus 5—10%.
Take zemlje so popustljive, tople rahle, ker imajo dovolj peska. Rastlin® na njih ne morejo trpeti od vlage ali od preobilice apna, ker vsebulejo dovoljn8 količino apnenca in gline. One so rod°‘ vitne, ker imajo dovolj humusa, v kate' rem — kakor je že bilo zgoraj rečeno se nahajajo vse snovi, ki so rastlinam ** življenje potrebne.	.	d
(Dalje prihodnjik) 1 D—‘
IV. občni zbor Korijerejskega odseka	j	rior.	Preteklo leto je bilo polno kriz 6*
2. kmetijske družbe	za	Slovenijo.	j	bojev za fiadaljni obstoj. N»r*'
Minuli četrtek", dne	22.	februarja	«e!	ffajo5a draginja je uHlčlla vse velliopoj
-L«	i	tezne	načrte. Krediti, ki So bili prorač«<
zadržijo
3 apnenca;
4. Humozne zemlje, kadar bar 15% humusa.
Peščene zemlje (peski) so propustljive za vodo in zrak in se naglo segrevajo. Setve na njih lahko trpe po suši. Gnoj se v teh’ zemljah naglo razkraja, ker imajo zraka v, izobilju; zaradi tega je treba
je vršil v mali dvorani Narodnega doma j	..
v Mariboru IV. redni občni zbor 2. ko-1	»celo lrfo bo bili že v Prvotni*
rijerejskega odseka kmetijske družbe za 1 ^^rpani in tako » odsek mesto-oi—v.«a Tri«..!. ^_____________ v.	.	bi	se	razvijal,	le	še	životaril.	Števna
letju izčrpani in tako je odsek mesto.
Slovenijo. Kljub temu, da šteje odsek lepo število članov, je bila udeležba precej pičla. Zborovanje je vodil predsednik g. Lovro Petovar, udeležili pa so Se g a tudi kmetijski referent oddelka za kmetijstvo pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani g. .Čeme, kot za-, stopnik vlade, nadalje vodja držav, žreb-(čarrie g. STajpah trt predsednik 1» kraJij-»kega kerijerejskega odseka..
Predsednik’ g: Petovar jej podal obŠir-
peticije iri interverteije pri vladi iri tnerof dajnih činiteljev so imele le ta uJSP8*1' da 6o se pokrili dolgovi, v katere j® bredel odsek vsled Stalno naraščajo draginje. Vsled pomankarija sredstev je moralo skrčiti tudi običajrio premi r nje, ki Se je zato vršilo Samo v 8edn?1i krajih. Prtvfod se je poznalo, da ’se_v® ' , pomankarija krme tudi posamezniki "« z Včlikimi težavaSSI. PrigoH 5« bil
Bezultatt
rfft 4rt iaOrpno poročila o delovanju odse- »o manjši kakbr druga leta. k» ® "aiaulein letu. Odsek "Šteje 920 čla« pre&o^.apja Kg bili ŠledeSi: 0&l3e:
. Maribor, 1. ni srca 1928,
»TABOR« <«NAH6T)N7 TJST»T.'
Stran 7.
^n) 51, (premovaHih) 41; Brežice 50 : 33. ot. Lenart 4G : 35, Beltinci 71 : 44, Ljuto frter 117 : 64, Ormož 67 : 51, Ptuj 78 : 43 Skupno je bilo prignanih 480 glav, premo ^ anih pa 316. Diplom je bilo podeljenih j’ Priznanic pa 45. Premij je bilo izplačanih v Celju 3600 D, v Brežicah "780,v St- Lenartu 3680, v Beltincih 4480 ' Ljutomeru 5390, v Ormožu 4850, v tuja 4860, skupno 30.640 dinarjev.
Blagajna izkazuje v rednem prometu
• p Vin. prebitka, v blagajni ra premova hja pa 1013 Din. primanjkljaja.
H koncu svojega poročila 'se zahvali Predsednik bivšemu poveljniku državne ^rebčarne, podpolkovniku V p. .T. Ravniharju. ki je s svojim delovanjem vedrio Podpiral konjerejski odsek'.
Dosedanja članarina 2.50 D Se poviša *a 5 T), kar je bilo soglasno sprejeto. Vsa Poročila so bila soglasno sprejeta in' o-dobvena.
Nato se je razvila daljša debala o delovanju v bodočem letu, tekom katere So Posamezni govorniki izrazili svoje želie.
redvsem se je kritiziral sedaj veljavni ^°.iaSki zakon o rekrutiranju konj, ki ■^s^i konjereji neizmerno škoduje. Od-es bo o priliki, ko 'se bo v parlamentu Opravljalo o novem vojaškem zakona, tavil Sporazumno z konjerejskim odsekom 2 svoje predloge iri zahteve, da se 1 nedostatki odpravijo iti sprejmejo določbe avstrijskega zakona, ki so za naše *raje primernejše. Kmetijski referent g. ^erne je. podal daljše poročila o stanju ^rebčarne in kobilarne. Proračun je iz-^Patf inf za žrebcarno ni več Sredstev, "a, letošnjo plemenilrio dobo je sicer že Preskrbljeno, vendar pa bo treba gledati
to, da so žrebčarna tfe opusti, kar bi Pomenilo za slovenske konjerejce hud Pdaree. Nujno potrebna je lastna kobilarna in žrebetišče. Čim več bo štel od-,?ek Članov, tem lažje bo kaj doseči. Se-j^šj so volitve. Vsak naj vpliva Ha Svojo poslance, da se zavzamejo za našo konje *e.io, ki je v korist celi državi, v, Nekateri so ‘se pritoževali, da žreb-^•rn'a nima primernega moštva. O Ibor , a-i zahteva na pristojnem mestu, da se odele žrebčarnam Sinovi konjerejcev
* So konj že vajeni in se pri tem pri-
tudi umni konjereji. Tudi glede iz-^9z§, so So slišalo pritožbe, da se favori-jlra tuje kupce, dočim še domačinom d«
■ ® težkoče. Izvoz naj 'se povspešu je po do 1. trgovcih, katerim se naj pri po ^lievan.iu koncesij ne delajo take težko
kot doslej. Pri oddaji žrebcev v do ij_ *co rejo tvori največje težkoče pomanj ^nje krmo, čemur bo na vsak način tre.
. a ba kak način priti v okom. Dosedanja ^ očnina je prenizka in naj se primerno j a' Predsednik je pojasnil, da jo bil 'j/Pokrajinski upravi stavljen' tozadevni fefllog.
. 2eleč v bodočem letn vsakomur tritio-^ ^speha. je predsednik zaključil občni & 0)"'. ^ konjereji bomo v kratkem ob-rne3e spregovorili.
-a-
TRAVNIŠTVO.
^važnejše trave za naše travništvo. hiere^110 1Tlore,no sestaviti za naše raz
‘^ravn'v^govar'ia'0^e ’n za P°san,e?:ne too n 6 P(?*rebne travne mešanice, mora
hiezn-?201^ Iastnosti in vrednost posa tem n' tlav’ Pr'hajajo tu v poštev. S ji}, 1 ani ic mogoče obvladati rušo svo-t>remft«-ni^0v’ si po sv°ie uredimo in •fiere s n° vrsto sen£1, KHmatičnc raz-fazvni i?r' nas precej ugc^ne ™ rast in *amo rt 0 v.seh yrst trav> ^eba jih ie ta n7K,2nržlti- Cim milogoštoviInejše tem hrli u bodo trave na travniku, fazviiaivf spenjena ruša, tem težje sc Deiše‘h^razni plevcli in rože, tem okus-f>omcf,!!!.e sc;no’ tem večji tudi pridelek.
bodo med seboj trave raz-ichoj	da	sc	spopolnjujejo	med
Hizke traf«	kval'.teti> tako visoke in
Vočasi ra7, r -ravc' se ,litro 5,1 ki se
iekaj trwi,jaj° itd,! Pfideiati je pa treba J !raJmh vr-cf	_____*	.
7-a boljši okus in preba-ki rabijo več solnca,
detc!i 5n event nckai
fro. v " ast,ln 73
hm daje L,tiravo’ Ici fUsto , redko in navadno tudi bolj
{?<» «£?’J?r ?rei. o,esc"a
n°žino	*n	^n°	sen°-
jUsto seno i 0 ^ nava^n0 tudi No sicer L ?r Pre-'. olesene, nizke pa
Ln°žino 7ct^a ■ln fin° seno- a manjšo r v Drvi	trave	pridejo	glavno
k) 1 zato naj bocl0 skupaj s favi: trave t-S vno razrastejo še le o
£v* naj bodo mo/aZviiaj0 ta>'oi P° po’ j . meSane z onimi, ki pozno
šele,,^ se
prve umaknejo; one, ki se razmnožujejo s korenikami, naj bodo v družbi s takim ki producirajo veliko semena; trave, od pornejše proti suši, z odpornejšimi proti vlagi, da sc ohranijo tudi v, neugodnejši vremenskih izpremembah. Ako poseje mo travnik na novo, moramo torej vpo števati čim večje število trav, zato pra vilna ureditev novega travnika tudi prc cej stane. Če pa pomladimo ju prenovimo Ie staro rušo, posejemo vanjo Ie one vr ste trav, ki na travniku še niso, ali vsled svoje kakovosti niso dovolj razširjene ohranimo si pa še rastoče dobre trave zato je obnova ceneja.
Naše največje trave so:
1. Pasja trava (Knaulgras, dactyli glomcrata). Najboljša naša visoka trava je izvrstne slasti za menjalne travnike in na njivi za mešanico z lucerno, tudi najbolj razširjena po naših dovolj vlaže čili travnikih v boljši kulturi. Ona je bo zgodnja ter jo poznamo po gostih, ostrih klepčastih klasih, po gostem latju, vslec česar jo tudi Hrvati imenujejo »klopča sta ostrica«, in postane tudi, prepozno košena, bolj pusta. Uspeva zlasti na do volj vlažni, močni zemlji, zato ljubi na makanje in prenaša dobro tudi scnco in ie torci zlasti dobro za sadonosmke. Da je dobro goveje seno in traja 8—10 let, a ker zgodaj zori, se zascva nadalje tuc precej sama. V mešanico za trajne trave jo damo kakih 10—15%, to je 3—5 kg na oral, v mešanico za pašnike pa le kakih 5-10%.
2. Francoska pahovka ali travulja (Franzflsischcs Raigras, avena elatior) Ta zgodnja, najvišja naša trava, ki se nam že oddaleč sveti kot prva s svojim ovsu podobnim Iatjem, daje dobro zlasti prvovrstno konjsko seno. Uspeva na bolj suhih dovolj močnih apnenih tleh, vendar pa tudi na vlažnejših travnikih skupaj pasjo travo, če niso premrzli. Kositi jo moramo bolj zgodaj, da nam ne oleseni Priljubljena je zlasti na bolj lahki zemlji Ljubljanskega barja za menjalne travni ke, ker je kmetje precej pridelujejo doma Za trajne travnike je damo v mešanico 5—10%, t. j. 2—4 kg na joh.
3. Travniška bilmca (Wiescnschwin-gel, fcstuca pratensis). Prvovrstna, viso ka, srednje pozna trava, nekoliko slična stoldasi, je brej res, in bolj majhni po-dolgasti klaski stoje bolj iia redko v pokončnem latju. Razširjena je skoro po vseh naših boljših travnikih in ko začne bilnica cvesti, je pravi čas za prvo košnjo. V mešanico je vzamemo 5—15% t. j 2—5 kg na oral. Pašo bolje prenaša kot prejšnje, zato je izvrstna tudi za pašnike Za vlažne travnike je pa bolje vzeti njej sorodno trstikasto bilnico, ki bolje pre' nese vlago in se krepkeje razvija, da pa bolj zgodaj košena, dobro seno. Za planinske 111 druge visoko ležeče travnike zlasti pa pašnike, n. pr. na Pohorju, pa veliko bolje odgovarjajo odpornejše bil-mcc, ki seveda ostanejo mnogo nižje, to so rdeča bilnica, trda bilnica in zlasti pa ovčja bilnica, ki tvori po večini alpskih pašnikov glavno rušo.
4. Travniška Iatovka (Wisen-Rispen-gras, poa pratensis). Ta nizka trava, z drobnimi blazinastimi rdečkasto-modri-mi klaski v drobnem latju, tvori pri nas glavno maso spodnje trave, ki sklepa rn šo. Navadno jo vidimo ob potih kot naj bolj zgodnjo nizko travo. Ker ima pod-semne korenike in nadzemne živice, cateriini se razrašča ter tvori te šope, je zelo trpežna ter prenaša dobro sušo in vlago. Kot prvovrstna nizka trava je enako dobra za panšike in trate, kakor tudi za travnike, v mešanici naj bo za stopana z 10—15%, t. j. 1—2 kg na ora!. Na bolj vlažnih travnikih jo bolje nadomešča navadna Iatovka, ki bolje prenaša vlago in je bolj rodovitna, vendar pa da e prvo košnjo.
5. Zlati oves (Goldliafcr, avena flave-scens;. Svetlo rumene metlice te v Šopih precej gosto skupaj rastoče fine trave se svetijo še od daleč. Trava je srednje vl-soka,. vendar pa tvori s svojimi gostimi inimi listi _ Ju bilkami izvrstno spodnjo
travo. Ljubi dobro, dovolj vlažno, posebno lapornato zemljo, dobra je tudi za pašnike. Seme jc fino, lahko, a razmeroma drago, ter ga vzamemo v mešanico 3 do 10%, t. j. 1—1 in pol kg pro joh.
6. Pasji rep ali grebenčin (Kamengras, evnourus cnstatiss). Ta je zlasti razširjena ni teški zemlji po Slov. goricah)
jr daje razmeroma dobro seno v prvi in rugi košnji. Klaski te bolj ■ nizke trave so v malem klasu dozoreli, nekoliko bolj pusto seno. Dobra ie zlasti za našuikc,.
ker prenaša razmeroma dobro tudi sušo. V mešanico je vzamemo 5—10%, t. j. 1-2 kg.
7. Angleška Ijulka (Englisclies Raigras, Iolium perenne). Ta fina, nizka trava, se zlasti v zadnjem času zelo priporoča za travnike in pašnike v dobri kulturi, ker sc razmeroma lepo razraste v suši. Ona je sicer trajnejše od laške ljulke, vendar ne tako kot prejšnje trave in nam kmalu izgine, če jc ne obnavljamo. Ljubi srednje težko zemljo in dovolj vlage, zato tvori po obmorskih travnikih Holandske in Danske skoro večji del famošnje bujne ruše, katero pa trajno obnavljajo z novo posetvijo. Za trajne travnike je damo tudi 5—10%, t. j. 1—2 kg.
8. Belkasta šopulja (Fioringras, agro-stis alba). S svojim finim, rjavkastim, gostim latjem sc pokaže ta trava zelo pozno, tako, da je glavna njena množina v otavi ter da še izvrstno jesensko pašo. Tudi ona zahteva dovolj vlage, da tvori gosto rušo in dobro spodnjo travo, zato je dodamo kakih 5—10% v mešanico, t. j. 102 kg. Ako je ne pridelamo doma, jc treba paziti pri nakupu, da dobimo pravo, ker sc po večini prodajejo le druge vrste šopulj, ki so povečini le slab poljski plevel.
To so naše glavne trajne trave: razen teh pa imamo še nekaj dobrih' trav, ki pa, ali niso tako trajne in zato le bolj za poljske mešanice in menjalne travnike, ali se pa razmeroma hitro same zasejejo in nam jih ni treba dodajati. K temu prištevamo laško Ijulko, mačji rep, dalje li-sičji^rep, medeno travo, razne stoklase, dišečo boljko itd. O teh pa prihodnjič.
g Kmetijski pouk' po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca marca 'sledeče poučne tečaje in predavanja na Štajerskem: V nedeljo, dno 4. marca: 1. v Konjicah po rani maši, o kletarstvu; po predavanju shod vinogradnikov v svrho ustanovitve vinarskega društva, pomočnik okr. ekonoma Stamberger. 2. V Ra zboru pri Slo-venjgradcu, o pospeševanju pridelkov na polju in travnikih, okr. ekonom Wer* nig. 3. V Šmartnem v Rožni dolini ob 9. uri. o živinoreji iri o pridelovanju krme, živ. inštruktor Zupanc. — V nedeljo, dne 11. marca: 1. V 2 i S a h' po rani maši, o gnojenju in o boljšem izkoriščanju zemlje, pomočnik okr. ekonom Stamberger. 2. V Velenju pri zborovanju kmet. podružnice, o izboljšanju pridelkov s pomočjo obdelovanja iri umetnimi gnojili, okr. ekonom Wemig. 3. V Št Ja n ž u pri Sp. Dravogradu ob 10. uri, o živinoreji iri o obnovitvi živinorejske zadruge, živ. inštruktor Zupanc, — V pondcljek, dne 12. marca: v S a trio ž a n ih, dopoldne, sestanek vinogradnikov, razgovor in pouk o vinarstvu, okr. ekonom Matjašič. V torek, dne 13. marca: v Ru H č u v soli dopoldne, razgovor tekočih' kmetijskih opravilih, okr, ekonom Matjašič. V četrtek, dne 15. marca, Pri Sv. Petru vMedv. Se 1 11 ob 10. uri pri g. Drofeniku, tečaj za oskrbovanje Sadnega 'drevja, pomočnik okr. ekonoma Stamberger.
g Rok za vložitev dohodninskih' napovedi za leto 1923 poteče koncem februarja tl. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni davkoplačevalci, kateri So še-le tekom leta 1922 stopili v davčrfo dolžnost 8 teiri, da So VSled otvoritve trgovine, obrta ali 1z katerihkoli drugih' povo dov dosegli dohodke, ki na eno leto pre-račnnjeno dosegajo davčni minimum’ 10 tisoč Krori, ako ni nastala davčna dolžnost tokom letn 1922 vsled priselitve v Slovenijo ali s tem. da so dosegli službene prejemke v dohodnini zavezani višini. Vsi drugi davkoplačevalci so dolžni na podlagi razglasa finančne delegacijo v Ljubljani z dne 22. januarja 1923 št. A I 3012, objavljenega v Uradnem listu št. 11 od 31. januarja 1922 vložiti napovedi brez nadaljnega poziva do 28. trti. Kdor napovedi no vloži v določenem roču, temu Se odmeri dohodnina iia podlagi uradno nabranih podatkov brez njegovega sodelovanja. Vrhu tega izgubi nudi pravico izpodbijati dejanske ugotovitve cenilne komisije, ozirom« ne more uveljaviti novih' dejanskih navedb', torej tudi tio zahtevati kakih novih’ odbitkov. Spričo dalekosežnih' posledic, katere pOVzroča (ipiistitev ali prepozna vložitev napoVedi,' še davkoplačevalci opozarjajo, dfl določeni rok potok,1; Komur bi no bilo jnotroče pravočasno vložiti napovedi, naj .»Vloži pri .nristainejn divnna« oblastyu
utemeljeno koleka prosto preša jo za po-daljšanje rfika iri navede v tej prošnji razloge, ki mu onemogočajo zadostiti zakoniti dednosti v določenem 'roku.
OBRT IN TRGOVINA.
t Vsem, ki imajo trgovske zveze s Češ* koslovaSko. Družba »Čechojug« nami piv šc: Trgovci iz Jugoslavijo prihajajo po trgovskih opravilih v Prago in druga industrijska mesta. Kor nimajo v Pragi pravega trgovskega znvetišča, ali so sploh nepoznani, se zatekajo v praško trgovsko zbornico, kjer zahtevajo pomoči in nasveta tudi zn takšne stvari, katerih kompctence trgovska zbornica nima. Naša družba stoji s to organizacijo v tesni vezi, osobito 7, oddelkom za Jugoslavija Zato so je zbornica obrnila na nas z prošnjo. da bi naše podjetje prevzelo posredovanje glede informacij trgovcem, osobito juRoslavenskim izvozničarjem, ki prihajajo večkrat sem v popolnem ne* znanju razmer, kar ima za posledico, da padejo v roko temnim In židovskim elementom. Da storimo tem nezdravim' iti za jngoslovenske izvozničarjo in trgov* ce pogubnim razmeram' konec, Smo Se izjavili, da je naše domače podjetje, ki &e peča z izvoznimi produkti Jugoslavije, ter v Ljubljani, kjer je sedež posestrime, pa z uvozom industrijskih’ predmetov !* Čehoslovaške. pripravljeno dajati vss potrebna trgovska pojasnila našim trgovcem iri ob' prihodu v Prago iti jim V vsakem' oziru ffa roko. Pisarna ffaža Si nahaja »Cehojug« Prag I. Staromjestsk« nam. 6, Telef. 8057-VL, vodja podjetja je g. Dr. V. Radej, pisarna v Ljubljani pa Se Haliaja v novi palači Ljubljanski kreditne banke, ki t>o radevolje dala tudi potrebna pojasnila.
g VifliraHje uasoša za noSjetloce IT. Bajina u Zagreba. Kako Odsjek za promet strartacn u Ministarstvu Trgovine javlja, odredilo je MiMstarstvo SpoljniK Poslova na interveHčiju ZagrebačKog Zbora, da Sc pristoiha za vidiraHje paSo-sa posjetioeiriia II. zagrebačkosc Sajtri* uzoraka snizl na način, 'da <5e za vizuHf kod naših’ konzulata u irfoStrafffitvB platiti samo 10 dinara u Srebru. U oSta« lom dobili Su konzulati nalog, 'da posje-tiocima Sajma	u nnjrečoj mjeri tl
snsret.
□nnmooocoxi □ □
Kmetje, delavci, obrtniki, učlteljf, prof«* sorji, umetniki, vSe je moralo v vojsko, samo gospodje po farovžili 80 lepo doma na toplem ostali. Zato so klerikalai lMt katere pišejo po večini duhovniki, navtn« Seno pisali iff kričali: »Živijo vojska!« Od Slovencev je padlo v rojni najve? kmetov In delavcev, to pa zato, ter kta kmet iri delavec vedno Slepo verovala Iti zaupala duhovščini. Od dafiovičiffe »a-hnjskane kmete so Nemci gffali v prva strelske jarke iff z njimi jurišali Braa usmiljenja v najtežjem artilerijskem ognju.
!XmXT5GGCOO □ □ HPinmr;ni-im
Zanimivosti.
Zanimiva oporoka.
\ časih se možje ob smrti bridko ma« ščujejo za vse trpljenje, ki Bo ga jifff povzročile boljše polovice za časa etapnega življenja. Nek Američan’ je napravil sledečo oporoko: »Draga žena! Vsako nedeljo si me mučila z raaličnimi želja-mi. ki so naju vodile po veselicah, plesih hi kavarnah. Zapuščam ti radi tega 25 frankov tedenske rente, ki pa jo smei dvigniti samo ob pondeljkih, ker vem, da boš imela ob nedeljah iste občutke, kakor sem jih imel jaz!« Drugače jc kaznoval svojo žetfo nek Francoz: Zapustil je svoji mladi žen! poldrugi milijon frankov. Določil pa je, da rrfora plačati 1000 frankov vselej, kadar bo šla brez pajčolana na cesto, vselej, kadar bo r»Tr sala in kadar bo koketirala. »Prenričaff som,« je pristavil na koncu, »da v enem letu ne boš imela niti fieka več!«
Otrok brez rojstnega dne.
Angleški listi prinašajo šaljivo, a resnično vest 0 otroku, ki nima rojstnega dneva. Pred dvema tednoma je prispela X aeko aosleško luko ladja »Tauout«. iz
Bremen - Mew York
Direktne zveze s sijajnimi ameriškimi vladnimi parniki. Ne-nadkriljivi glede udobnosti, čistoče in prvovrstne hrane. Najhitrejši in najvaraejii parniku
..Georga Wsshington"	,.America"	2525
„Pres:dent Roosevelt"* „Pre3ldent Harding“
Zahtevajte natančnega pojasnila in plovno listo štev.
UNITED STATES LINES
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, palata Beogradske zadruge,
Matici
Pripero&a e«
kroja« za srogpofle in de*ko MARIBOR
Pristan štev. 6, I. nadstropje , (pri Dravi). . .<H3i
418 3-2
Naznanilo.
Z ozirom na Mermmo skupnost
Slavonske banke d. d., Zagreb
s
Slovensko bank® d. d. UubBlana
opusti kerocem
SftiwPStefeiBMI?la;ilHa
Gosposka ulfca ter prevzame vse posle Imenovane podružnice od 1. marca t.8.
naprej
ABetesandrova cesta, na 5&ar se posebno opozarjalo vfiasaftel!!, katerih tiobro-imetja se prenesejo na SiavensSeo d. d., podružnica Maribor.
V Mariboru, dne 27. ffe&ruarja 1923.
M Hi! 1L M- Ms Ha 11 Wm.
f 'V. V
igla ezisamla.
Vzgojiteljica, mm Slovenka, k troro otrokom t starosti »d 6 Ho 10 Ut, katera ja zmoina pomagati otrokom d« 5. razreda ljndske lale tar zna Udi nekaj Sirati sa takoj »prajm«. Naslov v ajirarL 408 S —3
Gospodična s prakso, vslia »trojepluja in knjigovodstva, z »nanjem sloven^ga, hrvat-skoga, italijanskega in nekolike ntmlktga jetika, itie »laike. Ponndbe na »prave , Tak era* pod .Takoj*.	42*
Trgovski lokal s inventarjim
in stanovanjem ▼ predaestja Maribora, »e takoj odda Naslov pore »prava. 4J3 9-1
I, Kupim PleterSnikov slovar.
1 J. Velktr, Ga eva n!. 7.	4J0
Na prodaj dve manjši gorici,
lepa prvevistna. Žolnir, Cirkovce.	419
Hlgijenlčna brlvnioa se vsem
priporoča. Prvovrsten postrežba Vjckoslav Cjuri*. Jurčifera ulita 9.	Ifiott
Škorje ali črealo dobavlja
take) Mirko Glaser, Rnie. — Cena po dogovora. 416 1-5
Parni kotel, stoj«*, 7 atm, v
prar dobrem stani«, je na prodai. Pojasnila daje Kati Zalok«r, Tatteniarhova nL 35 40» 3-3
HISa, 5 stanovanj, za trgovino ali okrt pripraven lokal, vrt, v Staden<iib pri Mariboru, Ci-ril-Mstodora nliea 4, se takoj proda. Lastnik: Dragotin Le-diaek, Sr. Lerrenc na Drar. poliu, posta. S97 2—2
pa tudi najlepSe blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavlna, cefir, Sifon, platno, Izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje itd. se dobi prvovrstno pri
I. N. Šoštarič,
Aleksandrove cesta štev.
Maribor
štev. 13. «7*
Čilski soliter
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnlt* kostni in rudninski superfosfat ter modra galica in žveplo
vodno ▼ zalogi pri
Tonejc & Rozman, Maribor
Aleksandrova cesta 35.
Veletrgovina z železnini
Pinter & Lenard
Telefon it. 292 Maribor Telofon 29^
Brzojavni nosi e v: Pfnlen Maribor V lalogi oo nahaja:
Tr&verzt, cemeBt, železo vseh vrst, pločevin*. Štedilniki, žica, žlčniki, pumpe, raine cevi, ko' vanja za zgradbo id pohištvo, kuhinjsko P®' soda vlitn in pločevinasta, jkovalko, kljtrč***1*” farsko in mizarsko orodje, kese, brusni kamtn in vsi v žel«2fiinsko stroko spadajoči predme«« Blagajnfc, vseh vrst* verige domače tovarne. Postrežba točna, cene sefl&nf5
ixizd«^i: Ksiftorcii »IskBt«. ** Odgtmrai ftcmkiik: ttodolf Ozim.	MaritoBaka	tiskana	4.	J*
S6iai 8.’
?5*EB0Ki'	m	TJSTvtf
Nove Zelandije. Ladja je iz Zelandije odplula dne 5. decembra. Naslednjega dne ae povila Ha ladji gospa Jones Edgar krepkega fantiča. Ko bi se to zgodilo na kopnem, bi se bil računil 6. decembra kot Tojetni dan'. Ker pa je fantič imel to Smolo, da je priromal v to dolino solz ,na morju, ise to v pomorskem koledarju tsploh ne vpošteva, ker je prvi dan po odhodu iz Nove Zelandije takozvani »dan' antipodov«. Ta dan so namreč vse ure premaknejo za 24 ur nazaj, da se dobi pravilni evropski čas. Prvi popotni dan 'ladje se torej zbriše iz koledarja. Sedaj pa angleške oblasti novorojenčku nočejo priznati rojstnega dne. In tako bo otrok ostal brez rojstnega dneva, i	i
Nekaj o ženskah.
^ Angleški učenjak Jilomain, ki ni bil poseben prijatelj žensk, pa se je ž njimi kljub temu mnogo pečal, je po dolgem študiju izračunal, kedaj se ženske omožijo. Prišel je do sledečih zaključkov: Od 1000 deklet se jih poroči v starosti od 15 do 20 let 362. V tej dobi je ženska naj-
nfi<iijWi»im.»»i»ii»ir<i» .i	■ .......
bolj privlačna. Človeku Ke zdi, kot nerazvit cvet in vsak moški npa, da se bo iz njega razvila najlepša roža, (Seveda je večina moških navadno razočarana, ko se »cvet« popolnoma »razcvete« in dobi tudi — trnje!) V dobi od 20 do 25 let se omoži od 1000 deklet 388. To jo doba, ko se ženska smeje, a ljudje silno ljubijo smeh in veselje. V starosti 25 let so jih poroči komaj Še okoli 60. V tej starosti so ženske zaljubljene. V starosti do 35 let se jih poroči od 1000 komaj še 20. Tedaj ženske polagoma, — a silno polagoma uvidevajo, da se starajo, cvetje odpada, in ostane le še trnje. Zato se v starosti od 38 do 39 let poroči od 1000 »deklet« samo ena. Ko je ženska stara nad 40 let, se bavi samo še z oddajanjem sob, v skrajnem kotičku svojega srca še vedno upajoč, da dobi v svoje mreže le še kakega — podnajemnika, pa magari da je še star. Še le. ko doseže ženska 60 let, ne misli več na možitev. Tako je izračunal angleški učenjak. Ženske sicer trd«, da it bil največji nevednež na svetu, vewua moških pa mu kljub temu verjame.
B frTTnV—jfrs
Marmor, 7. marca 1923.
Pozor!
Pozor!
Čevlji lastnih izdelkov se kupijo po na j nižjih cenah pri
Francu Neubauer, čevljarju
Maribor, Gosposka ulica 33.	4si
Perilo,	2595	78-24
klobuke
dežne pčalfe
Čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modno la galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje pri
, JAKOB im, Maribor, Glavni trg 2
Mizarji!
Okras za rakve (trase) v veliki izbiri po ugodnih cenah pri pmroda galanterijska trgjvina
DrasoRosina.Mariior
Vetrinjska ul. 26. 424
QSflS]B)S3!8a@JSa£3B&
Pristopajte k Ju go slo venski
Manufakturna trgovina
n. ,nnooo v FRANJO MAJER, MARIBOR
z Din. 500.000 išče	7
zelodobičkanosnoma-1	Glavni	trg	štev.	9
riborsko industrijsko: Zaloga raznovrstnega češkega sukna, ševijota in kam*
podjetje. Ponudbe pod ..Industrija41 na upravo lista.
411 S-3
gama za moške in ženske obleke, platna, perila, n®-gavic, sešitih odej, pirotekih preprog itd. 66®*
mm COGNftC MEDICINA!