Stran urednika 3 TROBLA 2/2017 Kazalo: STRAN UREDNIKA 3 INTERVJU 4 OBČINSKE STRANI 6/7 ŠOLA IN VRTEC 14 KULTURA 14 VSEŽIVLJENSKO UČENJE 23 KULTURNA DEDIŠČINA 29 DRUŠTVA 29 ZDRAVJE IN ŠPORT 35 OBVESTILA 44 ZAHVALE 58 OGLASI 60 Letnik 23, številka 2, 22. marec 2017. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorni urednik: Gorazd Milavec. Uredniški odbor: Dragica Heric, Tadej Bavdek, Urša Zalar. Lektoriranje: Ema Sevšek. Prelom: Luart d.o.o.. Tisk: Luart d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. ISSN 1408-5852 ISSN 2536-4022 Slika na naslovnici: Peter Centa MAMIN MESEC! Mesec marec, mesec naših mam, babic, prababic, mogoče tudi kakšne praprababice. Mesec, ki nas še posebej spomni, da vsaj enkrat na leto pomislimo in se spomnimo na naš nežnejši spol. Prav bi sicer bilo, da se tega zavedamo večkrat, da se pogosteje odpravimo v trgovino in svojim mamam kupimo kakšno malenkost, da naredimo dobro delo, jih pokličemo, povemo, da jih imamo radi, ali jih večkrat obiščemo. Med nami posamezniki, v naših družinah pa se teorija in praksa kar močno razlikujeta. Kajne? Le redki med nami spoznavajo ali jim je dano spoznanje, da je človeško življenje, ki nam ga je podarila naša mama, nekaj unikatnega, nekaj nepredstavljivega. Bi si mogoče človek lahko želel drugačno obliko, velikost, čute ali še kaj drugega. Verjetno ne! Se zavedamo, kako kratko je naše potovanje na tem planetu, da živimo v bazenu skupaj s še 6 miljardami enakimi, da delimo isto sonce, zrak, vodo … Da smo z našo inteligenco, sposobnostjo razmišljanja, sistemom življenja ustvarili svet, v katerem redko najdemo slabost. Da smo postali tako učeni, da se ne zavedamo, da izumljamo in ustvarjamo več, kot sploh potrebujemo. Nedolgo tega sem se smejal filmu z naslovom Lepotica pod krinko, kjer znana filmska igralka Sandra Bullock igra vlogo skrite policistke med manekenkami, kjer vse manekenke med svojo predstavitvijo predstavljajo mir v svetu kot eno izmed najpomembnejših vrednot, ki jih bo popeljala do zmagovalke. Človek se hitro nasmeje ob stalnem ponavljanju teh besed in še posebej, če to predstavljajo Američani, ki imajo svojo predstavo o miru na svetu. Vendar če se poglobimo, ima omenjena zguljena fraza »mir v svetu« vendarle nekaj globljega. Vsak mir v svetu se namreč začne v posameznikovem, torej našem umu in srcu. In že od samih začetkov naše civilizacije se to ni spremenilo. Vedno so živeli učenjaki, ki so ljudem razlagali o pozitivnih lastnostih, ki jih je treba čuvati. Njihovi nameni niso bili zgolj moralni ali verski nauki, temveč so hoteli ljudi ozaveščati o tem, kako se pravilno razmišljanje in delovanje našega uma in telesa odraža na našem razpoloženju. Prav ta mesec, mesec marec, je torej čas, da še posebej prisluhnemo svojemu srcu, da odmerimo kakšno zamero, odpustimo kakšen greh in našim damam povemo, da jih imamo radi, radi in še enkrat prav zares radi. Na tem mestu, preden preberete pesem našega preminulega pesnika Toneta Pavčka, bi rad sporočil še vsem mamam, da imejte svoje otroke, vnuke in vse otroke neizmerno rade, jih objemite in stisnite. In stisnite jih tako močno, da boste pozabile, da naši otroci naredijo tudi kakšno neumnost, da opustijo kakšno dejanje, da se vaši pogledi in želje razlikujejo … Kajti največjo napako delamo starši, ko ne znamo ločiti osebne ljubezni od druge vzgoje, v kateri učimo otroke dolžnosti in odgovornosti. Gorazd Milavec Mama je ena sama Mama je ena sama, prva radost je mama, prvi spev nina-nana, prva beseda: mama! Dajmo vse rože mami, dajmo vsa sonca mami, pesem, ki v nas se drami, dajmo, zapojmo mami: naj ne ostane brez mame nihče na širnem svetu, naj žive naše mame, mame – najlepše na svetu! (T.Pavček) TROBLA 2/2017 4 Intervju ZGODOVINA SLOVENSKE POLICIJE – OD OROŽNIKA DO POLICISTA, je bil naslov razstave zgodovine policije, ki je bila pred časom razstavljena v Ribnici. Razstavo je pod okriljem Muzeja slovenske policije pripravila njena kustodinja in vodja Darinka Kolar Osvald. Prav škoda je, da je omenjena razstava že zaprla vrata. Bila je namreč prva, ki je zajela celotno obdobje policije pri nas, od njenih začetkov na slovenskih tleh od leta 1850 pa do danes. Na tej razstavi je bilo lahko videti sliko prvega orožnika, ki je takrat v času Franca Jožefa I. opravljal službo javne varnosti. Prav zanimivo je prebrati, da je moral biti moški, ki je želel stopiti v službo takratnega visočanstva, avstrijski državljan, star med 24 in 36 leti, samski ali vdovec brez otrok, zdrave postave in gibčen, ne nižji od 170,5 centimetra, dobrega vedenja in neomadeževane preteklosti. V službo so jih sprejemali za 10 let, pozneje za štiri leta… Leta 1992 so miličniki postali policisti in od takrat do danes je naša policija postala sodobna, po vseh evropskih merilih oblikovana inštitucija, ki služi predvsem prebivalcem in je sposobna učinkovito odgovoriti na globalne in lokalne izzive današnjega življenja. Kot urednik našega glasila sem si zadal načrt, da bom poskusil v vsaki številki predstaviti osebe iz našega javnega življenja, ki s svojim delovanjem bolj ali manj posegajo v naše življenje. Tokrat sem obiskal Policijsko postajo Ribnica. Komandir postaje g.Rudi Topolovec mi je predstavil delo svoje policijske postaje. Bi nam na začetku opisali vaše poslanstvo, vaše naloge? Naše naloge, če rečeva teoretično so opisane v 4.členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki so od opisane prve točke, ki se glasi, da je naloga policije varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Vse ostale podnaloge pa se nanašajo na to osnovno nalogo, od preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitet, prijemanja storilcev kaznivih dejanj, iskanja pogrešanih in iskanih oseb, vzdrževanja javnega reda, nadzor in urejanje prometa, nadzor državne meje, naloge ob naravnih in drugih nesrečah in seveda še polno drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih. Kaj pa je pravzaprav prednostna naloga vašega dela? Koliko časa porabite za delo, katerega mi občani mislimo, da delate največ oz. koliko za ostalo delo? Prebral sem, da analize kažejo, da policisti z ukvarjanjem problema kriminalitete in izvrševanjem kazenske zakonodaje porabijo le 20% svojega časa? Prednostna naloga je vsekakor zagotavljanje varnosti. Varnost posameznikov je ena izmed ključnih sestavin človekove kakovosti življenja. Vključno s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami pomeni vrednoto, ki je čedalje pomembnejša v demokratičnih ureditvah. Država s svojimi mehanizmi prisile varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Pravno formalno in z rabo dopustnega nasilja zagotavlja potreben red in mir, s tem pa potrebno varnost vsakomur. Velika večina dela je občanom skrita oz. nevidna. Pri obravnavanju posameznih kaznivih dejanj je potrebno ogromno dela za zbiranje dokazov in zavarovanja le-teh. Ogledi posameznih dogodkov, kjer občani vidijo policiste je le majhen del celote posamezne zadeve. Da posamezna zadeva dobi zaključek, je potrebno vse dokaze zbrati in sestaviti ustrezen pisni izdelek, ki pomaga drugim pravnim institucijam pri kaznovanju storilcev kaznivih dejanj. Ta del dela zbiranja dokazov in delo na področju preventive, predstavljata v našem delu ne samo 80% našega dela, temveč celo več. Od kdaj pod upravljanje policijske postaje Ribnica sodi naša občina Velike Lašče in zakaj sprememba? Policijska postaja Ribnica je upravljanje v vaši občini Velike Lašče prevzela s 1.januarjem 2016. Do tega datuma je vaša občina sodila pod pristojnost policijske postaje Ljubljana Vič. Na podlagi analiz je bilo ugotovljeno, da je prišla na posamezni interventni dogodek patrulja iz naše policijske postaje, na Intervju 5 TROBLA 2/2017 mestu dogodka veliko hitreje, saj je razdalja krajša, kar pomeni, da lahko učinkoviteje zagotavljamo potrebo po varnosti. Naše območje zajema poleg vaše občine še občine Sodražica, Loški Potok in Ribnico. Pokrivamo tudi 23 kilometrov državne meje. Koliko policistov šteje vaša PP in kako je sestavljena vaša ekipa? Na naši policijski postaji je zaposlenih okoli 50 policistov. Število pa se zaradi različnih dejavnikov ves čas malenkostno spreminja. Kot komandir vodim policijsko postajo, imam svoje pomočnike in tri vodje policijskih okolišev. Ostali kader sestavljajo policisti - kriminalisti, policisti v patruljah, policisti na mejnih prehodih in policijske patrulje na državnih mejah. Naj omenim, da je za vaš okoliš pristojen policist – vodja policijskega okoliša Janko Divjak. Kako poteka delo policista na terenu? Delo policistov na terenu je zelo raznoliko in je odvisno predvsem od nalog, kateri se prilagodi taktika in metodika dela. Včasih morajo policisti uporabiti luči in sireno, takrat jih tudi najbolj slišite in vidite, spet drugi opravljajo naloge v civilnih avtomobilih in se lotevajo iskanja cestnih in drugih kršiteljev prekrškov. Velikokrat pa naši policisti opravljajo naloge preiskovanja kaznivih dejanj, prekrškov in drugih dogodkov, iskanju dokazov, ugotavljanju dejstev dogodka vse z namenom zbiranja dokaznega materiala. Delo policistov je torej zelo vsestransko, nikoli enako, vedno pa z jasno nalogo, ki je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Na terenu so se pojavile medobčinske redarske službe, ki so na plačilni listi občin. Kako poteka sodelovanje z njimi in ali opažate kakšen pozitivni premik v smeri reševanja kakšnega problema kršenja pravil? Ustanovitev medobčinskih redarskih služb vidim, kot pozitiven postroj pri zagotavljanju varnosti in sodelovanje z njimi poteka zelo dobro, saj je reševanje posameznih problemov olajšano, ker se ga lahko lotimo celovitejše. Npr. policija lahko kaznuje voznika, ki na nedovoljen način parkira na parkirnem mestu, ki je namenjen invalidom, ne more pa kaznovati voznika vozila ki parkira na zelenici ali na drugih mestih, ki so opredeljeni v občinskih odlokih . Medobčinska redarska služba je tudi prilagodljiva. Recimo meritve hitrosti lahko opravljajo na mestih kjer policisti zaradi posameznih dejavnikov to ne morejo. Podrobno sva opisala vaše delo in samo postajo, pa me sedaj zanima, kako pa lahko mi sami občani pomagamo pri vzdrževanju višje kvalitete življenja? Vsekakor občani lahko k višji kvaliteti življenja pripomorete največ kar sami. S pravim vzorcem razmišljanja in delovanja sobivanja z drugimi je formula preprečevanja kriminalitet. Vse se začenja v osnovni družinski celici – to je družini, nato v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah in seveda v kulturi bivanja z drugimi. Seveda vam kot policija vedno svetujemo t.i. samozaščitne ukrepe, kot so zaklepanje vrat, stanovanj, drugih objektov, vozil, da si kot sosedje zapomnite čim več ljudi, ki jih ne poznate, registrskih oznak vozil, da okrog sebe opazujete, opozorite, pokličete soseda … Na ta način bo že sama misel na kakršno koli kriminaliteto v osnovi zatrta. Vseh takih dejanj bo lahko vedno manj, če bomo začeli ljudje jemati našo svobodo, kot dar, da živimo v lepi domovini, katero si zaslužijo tudi naši otroci. Na koncu bomo seveda vedno prisotni tudi mi, ki bomo lahko vaš-naš način tega razmišljanja in delovanja podprli. Imeli bomo manj dela, le tega pa bomo namenili le tistim, ki bodo še vedno izvrševali kazniva dejanja in kršili red in mir. Tako bomo lahko veliko hitreje na mestu dogodka, nato kršitelje spremljali in podajali vzorce, da v naši skupnosti ni prostora za njih. Sliši se kar lepo, kajne, vendar le tako bo naša družba lahko delovala boljše in živeti v takšnem okolju bo prijetneje. Kaj naredimo, ko smo priča ropa, napada…? Ko smo priča ropu, napadu ali drugih kriminalnih dogodkov nas čim preje pokličite in si medtem poskušate zapomniti čim več podatkov, ki bi nam koristile pri dokazovanju in iskanju storilcev. Nikar pa ne poskušajte preprečevati ali posegati v dogodke, kateri bi lahko vas spravili v nevarnost. Nam lahko posredujete informacijo o kriminaliteti v naših krajih? Ali ste zaznali kakšno posebnost pri kriminaliteti v našem kraju z razliko od vašega dosedanjega področja? Kot smo lahko v enem letu delovanja zasledili na območju Velikih Lašč prevladuje premoženjska kriminaliteta. V to področje sodijo manjše in velike tatvine, storjene na vlomen način. Vaše območje po številu tatvin na prebivalca ne odstopa od drugih območij, ki jih pokrivamo. Bilo pa je kar nekaj primerov s področja zlorab prepovedanih drog, ki je odstopalo od povprečja, kar smo v eni od lanskih številk vašega glasila tudi že pisali. Kako preprečiti naraščanje? Tovrstna kriminaliteta tako narašča in pada. Trend naraščanja in padanja je velikokrat odvisen od vas občanov, s svojim pozitivnim načinom razmišljanja in delovanja lahko kriminaliteto preprečujete ali z zanemarjanjem samozaščitnih ukrepov le to povečujete. Seveda pa je trend kriminalitete odvisen na koncu tudi od naše aktivnosti, ki pa jo moramo zaznati ali biti obveščeni. Ta signal pa je lahko tudi vaš. Vse prevečkrat ljudje razmišljajo napačno, da če se je pri sosedu nekaj zgodilo, da se to njemu oziroma vam ne more zgoditi, da je dovolj storjeno za lastno varnost. TROBLA 2/2017 6 Intervju Intervju 7 TROBLA 2/2017 Če pri sosedu opazite sumljivo vozilo, osebe, je to že signal, da bi lahko imela takšna neznana oseba slabe namene. Zelo priporočljivo je,da si o pojavu takšnega vozila ali osebe zapomnite čim več podrobnosti, kajti jutri bo lahko to na vašem dvorišču in boste seveda pričakovali, da si bo vaš sosed zapomnil nenapovedan obisk. Vse prevečkrat ljudje nočejo ničesar videti in slišati, čeprav vedo, da se njihov občan ukvarja s sumljivimi zadevami, pa naj gre za družinsko nasilje, vožnja z vozilom, ki ni tehnično brezhibno, vožnja brez vozniškega dovoljenja, vožnja pod vplivom alkohola ali še kaj hujšega. Ljudje imajo običajno izgovor, da se to njih ne tiče. Prosim vas, da si ne zatiskate oči in da ne razmišljate, da smo vsi ljudje enaki. Nikoli ne vemo, kdaj bo nekdo iz vaše soseske, ki je bil kot otrok vzgajan v nasilju, kaj storil vašemu bližnjemu, kdaj bo lahko stalno »okajeni« sosed samo enkrat izgubil kontrolo nad vozilom in še in še je podobnih situacij s katerimi se policisti pri svojem delu srečujemo in se sprašujemo, kje ste bili do sedaj sosedje, znanci, sorodniki, ki bi lahko tem ljudem pravočasno na različne načine pomagali in morebiti preprečili neljubi dogodek. Policijski poklic je nekaj posebnega. Zakaj ste se odločili za poklic policista? Za poklic policista sem se odločil sam , deloma pa tudi zaradi vzgleda, ko sem sorodnici pomagal, ko je želela svojega sina spraviti na kadetsko šolo. Takrat v času mojega odločanja za poklic policista je bil le-ta zelo cenjen in povpraševanje po šolanju je bilo veliko večje, kot pa je šola lahko sprejela dijakov. Sam poklic opravljam že 29 leto in če bi me povprašali, če bi imel možnost ponovnega odločanja, bi vam odgovoril enako. Delo policista me veseli, je preprosto moje poslanstvo. Pri mojem delu mi je najbolj všeč, ker delam z ljudmi, jim lahko pomagam tako osebno, kot preko sistema delovanja moje službe. Kako je sestavljena vaša plača, koliko ur delate na teden ali mesec, je vaše delo bonificirano in komu bi priporočili poklic policista ali kriminalista? Delovna obveza policista se načelom veliko ne razlikuje od delovnih obvez pri drugih poklicih. Določena specifika pri našem delu je ta, da se delo konča, ko je delo oz. naloga opravljena. Delo od leta 2000 tudi ni več bonificirano tako, da tudi policisti delamo, kot večina delovnih prebivalcev. Še enkrat bi rad poudaril, da je delo policista neke vrste poslanstvo in da ga priporočam vsem, ki imajo željo delati z ljudmi, jim pomagati ter biti pomemben član družbe pri zagotavljanju varnosti v njej. Policist ne smeš postati zaradi finančnih vidikov. Kako policisti opozarjate nase? Največkrat nas najprej slišite, nato srečujete na cesti, najmanjkrat pa se srečamo na naši policijski postaji, kar me osebno tudi najbolj veseli. Manj kriminalitete pomeni manj srečanj in s tem tudi srečnejša in zadovoljna družba. Sami policisti pri svojem delu želimo delovati tudi na področju preventivnih dejavnosti z raznimi akcijami oznanjanja problemov in pasti družbe. Organiziramo razstave, preventivne akcije, srečujemo se s šolarji, predstavljamo poklic ali organiziramo simulacije nesreč v katerih združimo celotno lokalno skupnost (gasilce, reševalce, ljudi). Tako, kot bi v profesionalnem podjetju rekli, tudi mi skrbimo za svoj marketing, ki pa ga namenjamo predvsem, kot sem že omenil preprečevanju kriminalitete in opozarjanju na možne nesreče. Z vašo šolo Primoža Trubarja odlično sodelujemo, prav tako si odličnega sodelovanja želimo z vsemi občani Velike Lašče. Naša prva naloga je preprečevanje in če bomo pri svojem delu uspešni, to pa pomeni, da bomo morali kakšnemu občanu »stopiti na prste« vedite, da je to z namenom preprečitve morebitnega prekrška, ki bi lahko povzročil tragedijo. In verjemite mi, da je takih neljubih tragedij vse preveč. Če bi v našem glasilu imeli rubriko: Kje nas pa čevelj žuli? Bi bili pripravljeni v vsaki Trobli odgovoriti na kakšno vprašanje naših občanov? Vsak občan je dobrodošel pri nas in mu z veseljem pomagamo v okviru svojih pristojnostih. Odgovarjamo pa tudi na vprašanja medijev, če je to vprašanje splošno in ki bo pripomoglo k večjemu redu in varnosti. Gospod Rudi Topolovec, najlepša hvala za vaš čas in sodelovanje. Upamo, da bo omenjeni članek pripomogel k večjemu ozaveščanju k še višji kulturi bivanja in da vas bomo na ta način čim manjkrat srečevali (malo za hec). Hvala tudi za vaš prihod in objavo v vašem glasilu. Upam, da bodo vaši občani sprejeli naše delo, kot družbeno koristno. Mi pa se bomo potrudili biti čim bolj nemoteči in učinkoviti. Na koncu pa še vprašanje kako priti do vas in kako hitro lahko pridete, ko vas nujno potrebujemo? Naša policijska postaja je v Ribnici, dobite nas na telefonski številki: 01/8372-110, kjer se vam bo oglasil naš policist ali policistka. Za hitre intervencije pokličete na 113. V uporabi pa je tudi anonimni telefon, s številko 080-1200. Na vprašanje hitrosti posredovanja pa je naš prihod odvisen predvsem od bližine dogodka in zasedenosti, ni pa skoraj nikoli daljši od 15 minut. S komandirjem policijske postaje sem se pogovarjal Gorazd Milavec OBVESTILA OBČINSKEGA SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Delo občinskega Sveta za preventivo Na zadnji seji, ki je bila 23. 2. 2017, so člani obravnavali aktivnosti v zvezi z ureditvijo prometno nevarnega križišča ob glavni cesti v Malih Laščah. Seznanili so se z odgovorom Direkcije RS za infrastrukturo glede postavitev tabel za omejitev hitrosti ob glavni cesti v Turjaku, obravnavali prometno ureditev Šolske ulice in predlagali razširitev te za 1,5 m proti zelenici, kar je bilo v času zimskih počitnic že realizirano. Obravnavana je bila vloga občana za ureditev oz. omejitev hitrosti Javorškove ulice v Velikih Laščah. Omejitev hitrosti na državni cesti GII 106 – Turjak Prestavitev krajevne table za naselje Turjak nižje proti mostu čez Bajdinški potok, kjer poteka tudi hodnik za pešce in kjer dnevno vozi šolski avtobus, je na predlog Občine Velike Lašče Direkcija RS za infrastrukturo določila, da pogoji za prestavitev krajevne table za naselje Turjak niso izpolnjeni. Z njihove strani je bilo ugotovljeno, da je potrebno zaradi cestnih priključkov, preglednosti nad potekom ceste in na priključkih ter posredovanih podatkih o prometnih nesrečah hitrost pred vstopom v naselje Turjak iz smeri Škofljice omejiti na 60 km/h. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je, kot ste lahko že opazili, na novo postavila več prometnih znakov za omejitev hitrosti na 60 km/h. Velja torej splošna omejitev hitrosti zunaj naselja. Ureditev prometno nevarnih križišč in avtobusnega postajališča Male Lašče ob glavni cesti Glede na prošnjo za urgentni sestanek na Direkcijo RS za infrastrukturo za ureditev prometno nevarnih križišč ob glavni cesti za naselje Podulaka in Rašica potekajo z njimi dogovori in usklajevanja z namenom, da se čimprej začne z deli za zagotovitev zadostne prometne varnosti vseh udeležencev v prometu ter posledično zmanjšanja prometnih nesreč na nevarnih točkah. 40 dni brez alkohola! Občinski Svet za preventivo se v času od 1. 3. do 15. 4. 2017 pridružuje akciji 40 dni brez alkohola. Organizatorji želijo k akciji pritegniti čim večje število posameznikov, družin in skupin, da zmanjšajo oz. prenehajo z uživanjem alkohola ter da hkrati nikoli ne sodelujejo v prometu, če so pod vplivom alkohola. Letošnji slogan akcije je »Izberi prav. Bodi z mano.« S tem sloganom želijo poudariti predvsem ožje medosebne odnose kot najpomembnejše pri podpori posamezniku, da se odloči za zmanjšano pitje alkohola. 1. Alkohol v prometu je eden izmed glavnih dejavnikov tveganja udeležbe v prometni nesreči. 2. Zavedajte se, da se že s prvim kozarcem alkohola slabšajo naše psiho-fizične sposobnosti za varno udeležbo v prometu. 3. Nikoli ne vozite pod vplivom alkohola niti se ne vozite z voznikom, ki je užival alkohol. 4. Tudi pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja, saj je vsako leto nekaj pešcev in kolesarjev, ki so utrpeli hude posledice v prometnih nesrečah zaradi alkohola. Upoštevajte naslednja priporočila in tako prispevajte k manjši škodi zaradi alkohola: – Nikoli ne sodelujte v prometu pod vplivom alkohola kot voznik, pešec ali kolesar. – Zmanjšajte količino popitega alkohola. – Bodite dober zgled otrokom in mlajšim ter jim nikoli ne ponujajte alkohola. – Opozorite tudi druge, da ne sodelujejo v prometu pod vplivom alkohola; to je vaša moralna odgovornost. (vir: https://www.avp-rs.si/) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Marija Ivanc Čampa TROBLA 2/2017 8 Občinske strani 16. SEJA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Velike Lašče se je v sredo, 1. marca 2017, sestal na 16. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 15. redne, 3. dopisne seje in 4. dopisne seje 2. Poročilo odborov 3. Letno poročilo Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče za leto 2016 4. Finančno poročilo koncesionarja za pokopališko dejavnost za leto 2016 in plan dela za leto 2017 5. Upravljanje pokopališča Dvorska vas 6. Letno poročilo koncesionarja za vodovodni sistem občine Velike Lašče za leto 2016 in plan dela za leto 2017 7. Sklep o imenovanju odgovornega urednika občinskega glasila Trobla 8. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju malih komunalnih čistilnih naprav 9. Sklep o ukinitvi javnega dobra 10. Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov 11. Poročilo župana Po potrditvi zapisnikov so predsedniki odbora za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora, komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podali kratka poročila o sejah. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 3 – Občinski svet Občine Velike Lašče se seznani z letnim poročilom MIR za leto 2016. Ad 4 – Občinski svet občine Velike Lašče potrdi finančno poročilo za leto 2016 in plan investicij za leto 2017 za pokopališča Velike Lašče, Rob, Turjak, Zgonče in Lužarji. Ad 5 – Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da pokopališče Dvorska vas prevzame Občina Velike Lašče in ga odda v upravljanje koncesionarju za pokopališko dejavnost. Predstavniki predlagateljev na občino dostavijo seznam najemnikov grobov. Ad 6 – Občinski svet Občine Velike Lašče potrdi Letno poročilo koncesionarja za vodovodni sistem občine Velike Lašče za leto 2016 in plan dela za leto 2017. Ad 7 – Za odgovornega urednika občinskega glasila Trobla se imenuje Gorazd Milavec, stanujoč Mali Ločnik 8 b, 1311 Turjak. Ad 8 – Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Velike Lašče. Ad 9 – Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep, da se na stroške predlagatelja opravi parcelacija parcele št. 1727/5 k. o. Ulaka ter da se nato ukine javno dobro na novonastali parceli, ki bo mejila na parc. št. 957/7 k. o. Ulaka, na kateri stoji stanovanjski objekt Logarji 7. Tanja Uršič, občinska uprava PREDSTAVITEV NA SEJMU NATOUR ALPE-ADRIA 2017 Letos je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekal že 28. sejem Natour Alpe-Adria, kjer se je predstavila tudi Občina Velike Lašče s Trubarjevo domačijo in lokalnima vodnikoma Martino Tekavec in Klemenom Feletom. Obiskovalci sejma so 3. in 4. februarja lahko spoznavali ponudbo z območja naše občine. To so predstavljala lokalna društva – Društvo za ohranjanje dediščine iz Gradeža, Čebelarsko društvo Velike Lašče in Planinsko društvo Velike Lašče. Obiskovalce je zanimala predvsem ponudba tematskih pešpoti, možnosti za pohodništvo in ogleda Trubarjeve domačije ter kulinarična ponudba. Opazili smo, da obiskovalci v veliki meri občino Velike Lašče že poznajo, vendar želijo svoje znanje nadgraditi in podrobneje spoznavati še druge znamenitosti. Predstavitev, ki je letos potekala v okviru Regionalne destinacijske organizacije (RD) Osrednja Slovenija so obiskali tudi župan Anton Zakrajšek, turistični novinar Drago Bulc in Vlado Kostevc iz Turističnega društva Suha krajina. Ob tej priložnosti je Turistična zveza Slovenije podelila priznanje Planinskemu društvu Velike Lašče za tematsko pot – Velikolaška kulturna pot, in sicer za 1. mesto na regijskem tekmovanju na območju Kočevja. Planinskemu društvu Velike Lašče iskreno čestitamo. Nika Perovšek, občinska uprava Foto: Martina Tekavec Občinske strani 9 TROBLA 2/2017 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST V zadnjem času smo v občinski upravi deležni precej kritik glede vzdrževanja občinskih cest. Problematični so predvsem zamašeni propusti, neočiščene mulde in vtočni jaški, neobrezano drevje ter poškodovana prometna signalizacija. V občini imamo skoraj 160 km cest, kar je glede na primerljivo velike občine ogromno. Zaradi velikega obsega ter reliefno zahtevnega terena je vzdrževanje cest zahtevno opravilo. Z delavci Režijskega obrata si s pomočjo zunanjih izvajalcev za zahtevnejša dela neprestano prizadevamo še izboljšati efektivnost dela na tem področju. V ta namen želimo opozoriti, da lahko k boljšemu stanju cestišč pripomore tudi vsakdo izmed nas. Iz priloženih fotografij je razvidno, s kakšnimi nepotrebnimi problemi se skoraj vsakodnevno srečujemo na terenu. Da se bomo izognili podobnim primerom, prosimo občane, da z opustitvijo takšnih ravnanj tudi sami pripomorete k izboljšanju stanja naših cest, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo. Roman Viršek, občinska uprava Prilesje-spravilo hlodovine preko iztočne glave propusta TROBLA 2/2017 10 Občinske strani POOSTREN NADZOR OBČINSKEGA REDARSTVA NAD DOLŽNIM RAVNANJEM LASTNIKOV IN SKRBNIKOV PSOV V zadnjem času smo prejeli kar nekaj prijav zaradi psov, ki se prosto gibljejo po cestah, središčih naselij ter na drugih javnih površinah. Namen tega članka je predstaviti obveznosti in pravice lastnikov in skrbnikov psov, ki izhajajo iz zakonodaje. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo) mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Z globo 200 evrov se kaznuje posameznik, ki kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa. Na vsaki javni površini ( javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur), ko gremo s psom na sprehod, mora biti pes na povodcu. Prosto gibanje psa na javnih površinah za ostale uporabnike teh površin lahko predstavlja določeno nevarnost, zato zakon o zaščiti živali lastnikom psov nalaga obveznost, da morajo imeti pse na povodcih. Še zlasti na cestah, kjer psi, ki se prosto gibljejo, predstavljajo nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Skladno s prvo alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15) je prepovedano na cestnem svetu javne ceste puščati živali brez nadzorstva. Posameznik, ki ravna v nasprotju z navedeno določbo se za prekršek kaznuje z globo 1.000 evrov. Poleg navedenega je potrebno na tem mestu opozoriti tudi na pasje iztrebke, ki predstavljajo veliko nadlogo, ne samo z vidika estetike, ampak tudi z vidika higiene in zdravja. Žival ni naprava, ki jo lahko vključimo, ko jo potrebujemo, ali izključimo, kadar je ne potrebujemo. Ima svoje potrebe in zato pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah za svojimi psi ni nadležno opravilo, ampak je to naloga vsakega odgovornega lastnika psa. Glede na povečano število prejetih obvestil bo občinsko redarstvo poostreno nadziralo dolžno ravnanje lastnikov oziroma skrbnikov psov. Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče POSKRBIMO ZA VEGETACIJO OB JAVNIH CESTAH Spoštovani občani in občanke! Dnevi končno postajajo daljši in tudi temperature so iz dneva v dan prijetnejše. Ja, končno prihaja pomlad, letni čas, ko vse okoli nas oživi. In ko se k življenju prebudi vsa narava, oživijo tudi naše žive meje; v mislih imamo predvsem tiste, ki so posajene ob javnih cestah. Pogosto se namreč zgodi, da majhen grmiček, posajen tik ob robu parcelne meje, že čez nekaj pomladi zraste daleč na pločnik ali cesto. Previsoka in razraščena vegetacija ob javnih cestah predstavlja oviro, prav tako pa ogroža varnost udeležencev v cestnem prometu – pešcev, kolesarjev in voznikov. Zakonodajalec je s ciljem zagotovitve varne uporabe javne ceste za vse udeležence v prometu in preglednosti občinske ceste v 98. členu Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15) jasno določil: »V območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno vzpostaviti kakršne koli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka.« Skladno z navedenim in drugimi zakonskimi določbami prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste in zahtevami glede varnosti vseh udeležencev v prometu pomeni, da: – je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost ceste; – da so posegi v prostor varovalnega pasu občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste; Občinske strani 11 TROBLA 2/2017 – zaradi preglednosti višina žive meje ob občinski cesti ne sme RAZŠIRITEV ŠOLSKE ULICE presegati višine 75 cm od nivoja vozišča; Zaradi vse večjih težav s prometom v okolici šole v Velikih Laščah je bila v času zimskih počitnic izvedena razširitev Šolske ulice. V ta namen je bil postavljen nov oporni zid, izvedla pa se je tudi prestavitev pripadajoče cestne razsvetljave. Cestišče bo potrebno le še asfaltirati. Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji (ureditev lastništva), načrtujemo tudi spremembo prometnega režima, tako da bi Šolska ulica postala enosmerna. Roman Viršek, občinska uprava OKVARE LUČI JAVNE RAZSVETLJAVE V občini imamo zaradi velike razpršenosti naselij postavljenih že skoraj 550 luči javne razsvetljave. Ob tako velikem številu je normalno, da prihaja tudi do okvar, ki jih ne opazimo takoj. Zato občane prosimo, da vsakršno okvaro nemudoma sporočite na Občino Velike Lašče, tel. 01 7810 363 (Roman Viršek) ali na roman.virsek@velike-lasce.si. Ob sporočilu navedite naselje in najbližnjo hišno številko ali pa šestmestno identifikacijsko številko, ki se nahaja na nosilcu luči. Za pomoč se najlepše zahvaljujemo. Roman Viršek, občinska uprava TROBLA 2/2017 12 Občinske strani POSTOPEK VGRADNJE NOVE MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE (MKČN) Ker je javni razpis za subvencioniranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav na območju Občine Velike Lašče ponovno aktualen, vam v pomoč pri postavitvi nove male komunalne čistilne naprave tudi letos na kratko predstavljamo postopek vgradnje. ŠT. AKTIVNOST VIR OBRAZCA OZIROMA DODATNIH INFORMACIJ 1 Pred odločitvijo o vgradnji MKČN je dobro preveriti, ali se objekt nahaja znotraj aglomeracij, za katere je predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja ali je na lokaciji posameznega objekta predvidena izgradnja MKČN. Območja aglomeracij lahko preverite na spletni strani Atlasa okolja: http://gis.arso. gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso V iskalniku poiščete svojo lokacijo in izberete sloj OKOLJE – AGLOMERACIJE. Če se vaša lokacija nahaja v območju zelenega območja, je tam predvidena izgradnja kanalizacije. Informacijo glede območij aglomeracij lahko pridobite tudi na Občini Velike Lašče, in sicer na tel. 01 7810 363 (Roman Viršek). 2 Pred vgradnjo pridobimo vodno soglasje na Direkciji RS za vode. Obrazec: http://www.dv.gov.si/fileadmin/dv.gov.si/pageuploads/ObrazciVlog / PravicaGraditi/Vloga-VodnoSoglasje_Priloga1.doc. 3 Vgradimo malo komunalno čistilno napravo. 4 Pri pooblaščenem izvajalcu naročimo prve meritve, na podlagi katerih se izdela analizni izvid. Seznam pooblaščenih izvajalcev: http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_voda/ tabela/5/page/1. 5 V roku 30 dni po prejemu analiznega izvida izpolnimo poročilo o prvih meritvah ter ga skupaj z izjavo o lastnostih MKČN pošljemo na Javno komunalno podjetje Grosuplje, d. o. o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje (po pošti ali na email:info@jkpg.si). Obrazec: http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2015-01-3858-2014-01-3849-npb1-p5.pdf. 6 JKPG nam na podlagi prejete dokumentacije pošlje potrdilo o vpisu v bazo MKČN in ustrezno zniža okoljsko dajatev (90 %). 7 Prijavimo se na javni razpis za subvencioniranje izgradnje MKČN. Razpis je objavljen na: http://www.velike-lasce.si. Podrobnejše informacije v zvezi z vgradnjo MKČN so na voljo na spletni strani: http://www.jkpg.si/odpadne-vode/male-komunalne­cistilne-naprave. Roman Viršek, občinska uprava NAČRT ODVOZA ODPADKOV ZA LETO 2017 Po Programu ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2017 Javnega podjetja Snaga d.o.o. bo ZBIRANJE IN PREVZEMANJE KOSOVNIH ODPADKOV potekalo v spomladanskem terminu med 15. aprilom in 31. majem in jeseni med 1. oktobrom in 30. novembrom. Odvoz kosovnih odpadkov je organizirano 1-krat letno na prevzemnih mestih po predhodnem naročilu uporabnikov. Uporabniki lahko naročilo pošljejo preko posebne naročilnice, ki jo najdejo na spletni strani www.snaga.si in www.moji. odpadki.si. Če nimajo dostopa do spleta pa jim naročilnico JP Snaga d.o.o. pošlje po pošti. Na osnovi prejetega naročila stranko obvestijo najpozneje 3 dni pred predvidenim dnevom odvoza kosovnih odpadkov. Med kosovne odpadke sodijo: kopalniška oprema, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, športni rekviziti(smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, oprema, igrače (sodi, samokolnice, otroški vozički), vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in senčila. ZBIRANJE NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV IN ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME bo organizirano v premični zbiralnici, ki bo za oddajo pripravljena: POMLAD 8. IN 9. MAJ 2017 od 9.30 – 17. ure pri Domu Krajanov Turjak in 10. IN 11. MAJ 2017 od 9.30 – 17. ure pri gasilskem domu Velike Lašče JESEN 9. IN 10. OKTOBER 2017 od 9.30 – 17. ure pri Domu krajanov Turjak in 11. OKTOBER 2017 od 9.30 – 17. ure pri gasilskem domu Velike Lašče V premično zbiralnico lahko oddate: stare akumulatorje, baterije, barve in topila, kemikalije, olja, masti, pesticide, pralna in kozmetična sredstva ter zdravila. ZAČASNI ZBIRNI CENTER TURJAK je v zimskem času (od 1. oktobra do 31. marca) odprt ob sobotah med 8 in 12. uro, v poletnem času (od 1. aprila do 30. septembra) je zbirni center odprt tudi ob sredah med 18. in 20. uro. Oddaja odpadkov z zbirnem centru je za občane brezplačna. Sprejemajo pa kosovne odpadke, pohištveni les, zeleni odrez, plastično embalažo, biološke odpadke, kovine in kovinsko embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, kartonsko embalažo, avtomobilske gume, stiropor, ravno steklo in ločeno zbrane odpadke na zbiralnici. Občinska uprava, Vir: Snaga d.o.o. Občinske strani 13 TROBLA 2/2017 LETNO POROČILO ZA LETO 2016 O SKLADNOSTI PITNE VODE IN VARNOSTI OSKRBE V OBČINI VELIKE LAŠČE ­NOTRANJI NADZOR VODOOSKRBNI Mikrobiološka Fizikalno - kemijska Skladnost Dezinfekcija Prekuhavanje VARNOST SISTEMI – preskušanja vzorcev preskušanja vzorcev pitne vode pitne vode pitne vode za OSKRBE VODOVODI pitne vode pitne vode iz zajetja prehranske namene št. vzorcev št. vzorcev da/ne da/ne skupaj rezultat skupaj Rezultat VELIKE LAŠČE 43 43 19 19 skladnih skladna da ne Oskrba je skladnih Kloriranje bila varna 2.613 – zaradi prebivalcev možnosti letna poraba občasnega vode: 119.155 onesnaženja m3 pitne vode TURJAK 30 30 17 17 skladnih skladna da ne Oskrba je skladnih Kloriranje bila varna 827 – zaradi prebivalcev možnosti letna poraba občasnega vode: 40.472 onesnaženja m3 pitne vode SELO-DEDNIK­NAREDI­BOŠTETJE 126 prebivalcev letna poraba vode: 6.392 m3 8 8 skladnih 3 3 skladni skladna da Kloriranje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode ne Oskrba je bila varna DOLŠČAKI 72 prebivalcev letna poraba vode: 1.023 m3 6 6 skladnih 2 2 skladna skladna da UV-žarčenje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v zajetju ne Oskrba je bila varna KAPLANOVO- 6 6 skladnih 2 2 skladna skladna da ne Oskrba je ADAMOVO- UV-žarčenje bila varna PODSMREKA – zaradi možnosti 68 prebivalcev občasnega letna poraba onesnaženja vode: 2.898 m3 pitne vode v zajetju Pripravil: Roman Viršek Velike Lašče, februar 2017 TROBLA 2/2017 14 Šola in vrtci TURNIR V IGRI TEE BALL Ekipa učencev 4. in 5. razreda se je v letošnjem letu prvič udeležila turnirja v igri Tee Ball, ki je potekal 21. 2. 2017 na OŠ Dobrova, in osvojila 1. mesto. KAJ JE TEE BALL? Tee Ball je igra, ki je namenjena otrokom od 6 do 12 leta. Namen igre je zabava in učenje osnovnih veščin bejzbola: odbijanje žogice, tek na baze, metanje žogice in lovljenje žogice. Igra je namenjena deklicam in dečkom in se lahko izvaja na vseh ravnih površinah. Lahko se izvaja v prostoru ali v naravi in je odlična osnova za vse ostale športe. NOVOSTI NA KNJIŽNIH POLICAH V KNJIŽNICI FRANA LEVSTIKA V knjižnici Frana Levstika Velike Lašče se vedno trudimo, da bi za bralce priskrbeli novo in zanimivo gradivo. Na spodnjem seznamu so knjige, ki so v knjižnico prispele v januarju in februarju. Seveda je seznam še večji, saj vanj niso vštete revije in filmi. Zato vas vabimo, da nas obiščete in še sami pogledate. ODDELEK ZA ODRASLE 1 Filozofija, okultizem, psihologija, etika BUCAY, Jorge: Pot solza JUUL, Jesper: Agresivnost – nov in nevaren tabu ŠIMLEŠA, Bruno: Umetnost življenja – naučite se ljubiti – sebe in druge OSHO: Ljubeče bivanje – kako zavedno ljubiti in se brez strahu povezovati GARCÍA, Héctor: Ikigaj : japonska umetnost življenja 2 Verstva GRŽAN, Karel: Vstanimo, v suženjstvo zakleti! (knj. 1, Stop smrtonosni igri polov!) 3 Sociologija, politika, vojne vede, ekonomija, vzgoja, etnologija KOLMAN, Maria Ana: Drevesa – miti, legende, zdravilnost 5 Okolje, naravoslovne vede DOLINAR, Gregor: Mednarodni matematični kenguru 2012–2016 NAŠE malo veliko morje / [avtorji besedil Claudio Battelli ... et al.] WOHLLEBEN, Peter: Skrivno življenje živali : ljubezen, žalost, sočutje – razkrivanje osupljivega skritega sveta čustev 6 Medicina, tehnika, kmetijstvo, kuharske knjige VRHOVNIK, Tjaša: Bemumast! – z uživanjem maščob do vitkosti in dobrega počutja RAPLEY, Gill: Naj otrok izbira pot – uvajanje čvrste hrane na željo otroka ŠINIGOJ, Uroš: Rdeča nit zdravja – 42 člankov o zdravju, ljubezni in duhovnosti ENERGIJA in mi – pogovori s strokovnjaki KOCJAN AČKO, Darja: Naša žita 7 Glasba, film, šport, ročne spretnosti BIRD, Gayle: Zviti nakit – tehnike oblikovanja nakita iz žice, korald in okrasnih kamnov LORD, Kerry: Kvačkane zverinice – 40 prisrčnih živali iz enega osnovnega vzorca LAUREN, Mark: Vadba brez naprav – trening z lastno telesno težo za vrhunsko kondicijo WEGELIUS, Charly: Pomočnik : vzponi in padci poklicnega kolesarja Kultura 15 TROBLA 2/2017 80/82 Jezikoslovje, literarna teorija ŠTEFANČIČ, Marcel: Branje Boba Dylana na klancu : esej o edinem nobelovcu, ki ga vsi poznajo 821-1 Poezija, 821-2 Dramatika MAKAROVIČ, Svetlana: Kaj lepega povej JANČAR, Drago: Klementov padec 821-311.2, 821-32 družabni romani, kratka proza ULICKAJA, Ljudmila Evgen’evna: Sonjica GARWOOD, Julie: Milost HOUELLEBECQ, Michel: Podreditev ARMENTROUT, Jennifer L.: Bodi moja CAREY, Ella: Pariška časovna kapsula CARR, Robyn: Božič v Virgin River ALEXANDER, Victoria: Prinčeva izbranka GROEN, Hendrik: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in 1/4 – kako z življenjem narediti še kaj ALLENDE, Isabel: Japonski ljubimec BOURNE, Joanna: Nevarno razmerje ASHLEY, Jennifer: Premnogi grehi lorda Camerona BOURNE, Joanna: Vohunova dama FIELDING, Helen: Dojenček Bridget Jones SÖDERBERG, Hjalmar: Resna igra QUINN, Julia: Kot v raju ORSTAVIK, Hanne: V Bordeauxu je odprt prostor MEISSNER, Susan: Skrivnosti srečnega življenja COLGAN, Jenny: Dobimo se v slaščičarni YU, Hua: Živeti CABRÉ, Jaume: Confiteor WYLD, Evie: Vseh ptic petje SHALVIS, Jill: Zaljubljena do ušes MODIANO, Patrick: Da se ne izgubiš tu okrog PUTNEY, Mary Jo: Ljubimec iz morja SKARLOVNIK, Slavko: To ne JAZBINŠEK, Ernest: Mačeha OATES, Joyce Carol: Črna voda 821-311.6 Zgodovinski in vojni romani TWARDOCH, Szczepan: Morfij SCARROW, Simon: Orli v puščavi SCARROW, Simon: Cesarska straža GREGORIN, Janez: Zavetje v pečevju : kronika leta strahote (1810) 1941 KANONI, Črt: Osma žrtev ali Rekviem za likvidatorja KUMERDEJ, Mojca: Kronosova žetev 821-312.4 Kriminalke ARLIDGE, M. J.: Okovi samote HARRIS, Charlaine: Truplo v spalnici GRISHAM, John: Siva gora BANNALEC, Jean-Luc: Na koncu sveta : komisar Dupin razreši četrti primer DELANEY, J. P.: Dekle pred njo HANNAH, Sophie: Zaprta krsta : novi primer Hercula Poirota DIAMOND, Katerina: Učitelj MORAN, Eleanor: Preblizu 821-7 Humor PETROVEC, Dragan: Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe 821-94 Spomini MUCK, Desa: Takole bom rekla : zbirka kolumn 2008–2015 9 Geografija, turistični vodiči, potopisi, zgodovina HUMAR, Tomaž: Svet ni meja BREZNIK, Andreja: Po poteh skozi čas : vodnik po arheoloških parkih Slovenije POSLUŠAJ narod, kako govori --- : o hišnih in ledinskih imenih GESTRIN, Ferdo: Svet pod Krimom ODDELEK ZA MLADINO Igroknjige RYAN, Jo Lov za zakladom. Po mestu : razpiranka RYAN, Jo Lov za zakladom. V živalskem vrtu : razpiranka Slikanice POLES, Rok: Srečni dan prašička s Sončnega grička PODGORŠEK, Mojiceja: Ti si krava! Ti pa koza! AZÚA KRAMER, Jackie: Zeleni dežnik RADOVANOVIČ, Vesna: Petelinček in kraljevska ptica BONILLA, Rocio: Najvišja gora knjig na svetu NOVAK, Nina: Jakob dobi sestrico BONILLA, Rocio: Kakšne barve je poljubček? Zgodbice ARNUŠ PUPIS, Tina: Za devetimi drevesi RIPPIN, Sally: Kdo je kriv? RIPPIN, Sally: Neznani zmikavt RIPPIN, Sally: Hej, Jaka! Nadomestna učiteljica Resničnost, SM Resničnost PUCER, Sonja: Bajker Jure ZUPAN, Dim: Cake iz Zake PETER Prevc [avtorji učenci in učitelji OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče ] PIWKOWSKA, Anna: Frančiška PAVER, Michelle: Božanstva in bojevniki. Bojevniški bron GLEITZMAN, Morris: Kmalu WOLTZ, Anna: Mavec DOWD, Siobhan: Uganka Londonskega očesa Fantastika, SM Fantastika HUB, Ulrich Lisice ne lažejo Stripi SCHULZ, Charles M.: Snoopy. Glasujte za Charlieja Browna Strokovne knjige za otroke BERNE, Jennifer: Na žarku svetlobe : zgodba o Albertu Einsteinu BROOM, Jenny: Živalstvo DODIČ, Damjana: Adijo mami, živjo oči : zgodba za otroke – pomoč pri ločitvi DODIČ, Damjana: Babica, pogrešam te : zgodba za otroke : pomoč ob smrti ljubljene osebe DODIČ, Damjana: Dobila sem bratca : zgodba za otroke – pomoč ob ljubosumju na novorojenčka HARAŠTOVÁ, Helena: Kako živijo otroci po svetu HOFFMANN, Brigitte: Dinozavri MCMILLAN, Beverly: Morje SAJ ne more biti res! : osupljive vizualne primerjave SANDERSON, Jennifer: Čudoviti origami : [umetnost zgibanja papirja z navodili po korakih] SIVEC, Ivan: Resnica o Prešernu SPOZNAJ ---. Gozdne živali SPOZNAJ ---. Hišni ljubljenčki ZAKAJ sem jaz jaz? : krščanski pogled na pomembna vprašanja o človeku TROBLA 2/2017 16 Kultura OBISK REFORMACIJSKEGA AVTOBUSA V LJUBLJANI Reformacijski razstavni avtobus je Ljubljano obiskal 24. januarja 2017. Na Kongresnem trgu je ves dan potekal interaktivni predstavitveni program strokovne interpretacije slovenskega protestantizma. Osrednja tema programa v Sloveniji je Vsak jezik bo slavil Boga. Po uvodni pobožnosti je sledil zgodovinski pregled slovenske reformacije 16.stoletja s poudarkom na Kranjski (Ljubljana in Rašica). V svečani otvoritveni slovesnosti so zbrane nagovorili škof Evangeličanske cerkve AV v RS Geza Filo, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin, podžupanja Občine Velike Lašče, dr. Tatjana Devjak in višji cerkveni svetnik iz Nemčije Norbert Denecke. Uradnemu pričetku Evropske reformacijske postaje je sledilo predavanje Evangeličanska Cerkev v Sloveniji danes (z ozirom na prihodnost). V sklepnem, zaključnem delu programa je potekal pogovor na temo Vsak jezik bo slavil Boga – Božja beseda in Slovenci kot »kreatura besede«. Del ekipe prostovoljcev, ki spremljajo reformacijski avtobus, je na povabilo Občine Velike Lašče obiskal tudi Trubarjevo domačijo na Rašici. V spremstvu lokalnega vodnika Klemena Feleta sta si obiskovalki ogledali domačijo s spominsko sobo ter knjigoveško delavnico, ki jo je pod okriljem Zavoda Parnas izvedla Milena Vintar. Tokratni številki Troble je priložen koledar dogodkov ob 500. obletnici reformacije. Nika Perovšek, občinska uprava Kultura 17 TROBLA 2/2017 »VSI SO PRVI, KAKOR NA RIBNIŠKEM ŽENITOVANJU« STRITARJEV VEČER V KNJIŽNICI FRANA LEVSTIKA Stritarjev večer postaja tradicionalna prireditev, ki jo Knjižnica Frana Levstika skupaj z Občino Velike Lašče posveča spominu na literata Josipa Stritarja. Knjižnico je ob tej priložnosti letos obiskal novinar, alpinist, pisatelj Tadej Golob, večer pa so glasbeno obogatili profesorji Glasbene šole Ribnica Kristina Pečnik, Maša Tomc in Vanjo Tomc. V preteklost smo se ozrli le s kratkim pogledom na Stritarjeve kritične spise, v katerih je ugotavljal, da slovenski prostor nima kritikov, ki bi ocenjevali dela svojih pesnikov in pisateljev. Takrat se je po njegovem vse pisatelje in pesnike enako cenilo, ni bilo slabih, če so le znali »črke pisati«, ali kot je še zapisal Stritar: »vsi so prvi, kakor na ribniškem ženitovanju«. S Stritarjem kot pobudnikom se je izoblikovala slovenska literarna kritika. Ta je odločilno vplivala tudi na pisateljsko pot Tadeja Goloba, saj mu je pred leti za roman Svinjske nogice podelila najvišje slovensko priznanje za roman kresnik in zanjo nominirala tudi njegov drugi roman Ali boma ye!. Prav tako pomembno oceno pa pisatelju dajejo bralci, ki njegove knjige odlično sprejemajo. Po prvi knjigi Z Everesta, ki opisuje smučanje Dava Karničarja z Mount Everesta, je Golob izdal dve biografiji, prva je bila o Petru Vilfanu, druga pa o Zoranu Predinu. Z romanom Svinjske nogice je postal nova zvezda med slovenskimi literarnimi ustvarjalci, vendar ni ostal le pri knjigah za odrasle, ampak je kmalu po prvencu napisal pripoved za otroke Kam je izginila Brina? in mladinski roman Zlati zob. V pogovoru z vodjo Knjižnice Frana Levstika Majo Smole je pojasnil, da že od majhnega meni, da ne moreš biti pisatelj, če ne napišeš knjige tudi za otroke ali mladino. Lani je izšla njegova kriminalka Jezero, ki je osvojila slovenske bralce. Prvo izdajo knjige so že pokupili. Prav o tej knjigi je na srečanju teklo največ besed. Avtor je razkril, kako se je lotil pisanja kriminalke, kje je našel navdih, na katere stvari je moral biti pri pisanju kriminalke bolj pozoren kot pri pisanju drugih literarnih vrst. Vsi, ki so njegovo knjigo Jezero že prebrali, so pisatelju priznali, da je zgodba vrhunsko napisana, navdušeni pa so tudi nad avtorjevim smislom za humor. Slovenski prostor je dobil knjigo, ki lahko s ponosom nosi žanrsko poimenovanje kriminalka, s tem pa tudi nov krog bralcev slovenske literature. Vodja Knjižnice Frana Levstika Maja Smole v pogovoru s Tadejem Golobom V Knjižnici Frana Levstika se skozi izročilo preteklosti soočamo s sedanjostjo in spogledujemo s prihodnostjo. Veseli smo, da smo našim bralcem lahko predstavili sodobnega slovenskega avtorja, ki je s svojim slogom pisanja in izvirnostjo že zaznamoval slovenski literarni prostor in bo vplival na nadaljnje ustvarjalce. TROBLA 2/2017 18 Kultura TRUBARJEVA DOMAČIJA, GALERIJA SKEDENJ, SOBOTA, 4. MAREC 2017 GOREČKE Z BORJAČA, PESNIŠKI PRVENEC IN RAZSTAVA GRAFIK NOČ Ni več noč kot nekoč črna in tiha, da bi zvezde sijale rojevanju stiha, da bi trave zaspale v objemu navdiha z roso hrepenenja. Preveč luči je prižganih, da bi zaznali, kako se noč začenja, kako se dan poslovi. Preveč je hrupa, da bi čutili, kako se pesem spočenja. Ugasimo luči in pripravimo prostor za pesem. (Darinka Grmek Štrukelj) V prijetno polni Galeriji skedenj smo po uvodni glasbi (Federico Moreno Torroba: Pieces Caractéristiques), ki jo je za ta večer izbrala in v treh delih odigrala kitaristka Pavla Lušin, prisluhnili pogovoru in branju pesmi iz Gorečk z borjača. poklicna pot – ves čas, do upokojitve (2006), je bila zdravnica v naši Zdravstveni postaji, tukaj sta si z Andrejem uredila dom in družino, ki sta se ji pridružila tudi že vnukinja in vnuk. Bralci Jane se jo še vedno spominjajo po njenih odgovorih v rubriki Ni ga čez dober nasvet, kjer je več kot desetletje pomagala ljudem tudi na daljavo. Ko se je upokojila, se je oprijela svojih od nekdaj ljubih reči: slikanja, risanja, pisanja in pletenja. Je članica literarne in likovne skupine UTŽO Velike Lašče, končala je pletarsko šolo v Rokodelskem centru v Ribnici, sodelovala na literarnih in likovnih srečanjih, ki jih prireja JSKD. Naj omenimo še, da je bila ena od ustanovnih članic spletnega portala www. pesem.si, ki prav letos beleži desetletnico obstoja in se je že kmalu razširil čez meje naše države. Kultura 19 TROBLA 2/2017 Mariji in Mihaelu Grmeku, ter o trdnosti, odrekanju, delu, ljubezni in moči, ki iz nje izhaja, o borbi za obstanek in izročilu zaupanja v življenje. Njene besede o družini, pričakovanju otroka in odraščanju ter staranju pa so nas vse raznežile. V Gorečkah z borjača so v posebni luči opisani različni prizori iz življenja; pesmi so posebne, sveže, srčne. V njih ni narejenosti in ne tabujev (ukvarja se tudi s samoto, strahom, smrtjo). Preseva pa jo zavedanje, da je življenje vseh barv in da se nikoli ne konča (so le menjave na večni krožni črti). Darinkino pripovedovanje in pesmi so nas začarale za dobro uro, potem pa smo se posvetili tudi likovni podobi, saj je bila hkrati z izidom knjige v Galeriji Skedenj tudi otvoritev razstave grafik. Knjiga Gorečke z borjača je namreč čudovita tudi po svojem videzu: opremljena je z večbarvnimi grafikami, ki sta jih h knjigi oblikovala Marija Nabernik in Gregor Štrukelj. Marija je magistrica umetnosti, ki deluje kot visokošolska učiteljica na ALUO v Ljubljani in je vodja smeri ilustracije ter docentka za področje vizualnih komunikacij. Tudi sama je grafična oblikovalka in ilustratorka (umetniška in znanstvena ilustracija), za svoje delo je prejela že več priznanj in nagrad. Gregor je dejaven na področjih ilustracije, stripa in animacije. Njegova otroška plat ga vedno znova vrača k stripu, poučevalska žilica k ilustriranju učbenikov, cinefilski duh pa k nizanju sličic v gibljive podobe. Tisti, ki ste bili večkrat obiskovalci festivala ustvarjalnosti Dan sonca, ju boste priklicali v spomin, če omenimo le delavnice Krpanova kobilica, Knjigoveznica in Travmatropi – smešni gibljivi prizori. Avtorja sta nam povedala, da sta Darinkine pesmi že prej poznala. Preden sta začela ustvarjati, sta jih razložila po hiši in si jih ogledovala ter naposled dobila idejo, da bi zbirko opremila z grafikami, tudi zato, da bi podprla pesniško govorico in je ne preglasila. Pokazala sta nam matrice za posamezne grafične liste – kadar gre za dvo- ali večbarvni odtis, ima vsaka barva svojo matrico. Grafike tankočutno prikazujejo obraze in detajle (kraške) pesniške krajine in jo delajo še bolj otipljivo. Marija Nabernik, ki je knjigo oblikovala, je povedala nekaj podrobnosti o izboru papirja, formatih posameznih grafik, premazu naslovnice s posebnim lakom, ki dela gorečke zares goreče … Publika je bila ves večer izjemno pozorna in čuječna; po uradnem delu se je nadaljeval pogovor z avtorico, kraška pogostitev s pršutom in teranom ter podpisovanje knjig. Zbirka je sad predanosti, vanjo je avtorica vložila veliko ljubezni in osebnega prispevka, saj so sedanji časi za male založbe zelo težki. Na knjigo smo ponosni ne le zato, ker je vsebinsko in oblikovno čudovita, ampak tudi zato, ker je izšla v našem prostoru in jo je napisala domačinka. MOBI Bil hud je mraz, ledena doba, je sonce posijalo, kamena doba, pa jura, kreda, srednji vek, industrijska doba, vsega na pretek, globalizacija, elektronika v vsako dlan, pa ti rečem z mobitela: »Dober dan!« Ana Pia Debeljak TROBLA 2/2017 20 Kultura VEČER POEZIJE, PROZE IN GLASBE KUD Primož Trubar Velike Lašče je v sodelovanju z Osnovno šolo Primoža Trubarja Velike Lašče in Glasbeno šolo Ribnica ter pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče pripravil prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Po uvodu s slovensko himno in nagovorom Matjaža Grudna se je pričel večer, posvečen Francetu Prešernu in kulturnemu ustvarjanju nasploh. Matjaž Gruden ob uvodnem nagovoru – s poezijo Frana Levstika Na grobu Prešernu in Opomin k veselju. Gledalci smo lahko v dobri uri doživeli večplastni kulturni dogodek. Preplet sodobne in klasične poezije je ob sočasnem likovnem ustvarjanju ter pletenju košar na odru dobil povsem nov smisel. Nastopajoči iz Osnovne šole Primoža Trubarja so recitirali poezijo Franceta Prešerna in se v tisti uri tudi na videz poistovetili z obdobjem njegovega življenja. Odlični Hana Ahac, Jaša Nika Petrovič, Žiga Vilhar, Zala Starc in Ema Kopač pod mentorstvom Marije Oblak. Glasbeno je bil večer oplemeniten z nastopi pevcev in instrumentalistov Glasbene šole Ribnica. S Himno in Zdravljico so zbrane počastili Teja Levstik, Iris Klun, Petra Koren, Heidi Patricia Košir, Nina Cergolj Podlogar, Lidija Čop, Blaž Puželj in Simon Lušin pod mentorstvom Dejana Herakoviča in Naje Zapušek ter ob spremljavi na klavirju prof. Kristine Pečnik. Kultura 21 TROBLA 2/2017 POMLAD Ptica kukavica glasno kuka, pomlad izza gozda se prismuka. Hladno zemljo rumeno sonce greje, iz trave se beli zvonček zasmeje. Ptice vztrajno gnezda gradijo, za svoj mladi rod skrbijo. Naravo nežne narcise krasijo, otroci materam šopke podarijo. Spomladi sadovnjak se v cvetju zbudi, čebelic roj cvetove jablan opraši. Mala jagoda z belim cvetom se bohoti, predstavi se v vsej pomladni lepoti. V krošnjo češnje kranjska čebela po nektar sladki je priletela. V času pomladi vsi smo bolj mladi, energija kipi, imamo se radi. Toploto in sonce vsako bitje zazna, gozdna zelena odeja kisika nam da. V bukovi krošnji še kos veselo zapoje, kaj bi še radi, na svetu lepo je. J.Novak KROMPIR (glagolska pesem) Sadim, opazujem, kali, rahljam, okopavam, osipam. Raste, zeleni, cveti, dozori. Kopljem, pobiram, prebiram, shranjujem. Kuham, pečem, tenstam, jem, uživam, (se redim). Ana Pia Debeljak Citrarke Hana Debeljak, Polona Mišič ter mentorica Karmen Zidar Kos. Ob boku Prešernovi in sodobni ženski poeziji je zaživel tudi Fran Levstik. Odlomke iz Martina Krpana, Napak slovenskega pisanja, Popotovanja od Litije do Čateža in pesmi Povsod ni sreče so z obiskovalci delili Dan Grešak, Dren Gruden, Simon Lušin, Matej Polzelnik in Jože Starič. V kvartetu saksofonov so nastopili Neža Purkart, Lenča Debeljak, Liam Samsa in Tanja Gruden pod mentorstvom Tjaše Perigoj. Za svež in sodoben kulturni večer sta poskrbela scenaristka Ana Porenta in režiser Gregor Geršak. Besedila so izbrali Marija Oblak, Ana Porenta in Majda Samsa. Tehnično podporo so izvedli Matej Hren, Urban Gruden, Niko Samsa in Zdene Samsa. Dvorana Levstikovega doma je bila tudi tokrat polna zadovoljnih gledalcev, ki jim kulturni praznik pomeni veliko. Del večera so namenili kulturnemu programu oz. si dali priložnost za doživetje, rast tudi na kulturnem področju. To ima tokrat toliko večjo vrednost, saj so ga pripravili domači ustvarjalci za domače obiskovalce in z interpretiracijo oplemenitili že poznana besedila. Nika Perovšek, občinska uprava Foto: Boštjan Podlogar TROBLA 2/2017 22 Kultura OBISK KURENTOV V VELIKIH LAŠČAH Kurenti iz Markovcev so 22. februarja že tradicionalno obiskali Velike Lašče. Poleg glasnih zvoncev so s seboj prinesli toliko veselja in smeha, da je tudi sonce za kratek čas našlo pot do Velikih Lašč. Tudi tokrat so jih bili najbolj veseli otroci iz Vrtca Sončni žarek in Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče. DELAVNICA PEKE PLETENIC V začetku februarja so članice Društva podeželskih žena Velike Lašče v okrepčevalnici Škrabec v Robu organizirale delavnico peke pletenic. Tečaj je vodila Milka Debeljak, ki je prava mojstrica v peki kruhov, bodisi poprtnika, pletenice v obliki štruce ali srca bodisi drugih kruhov in je na več ocenjevanjih prejela najvišja priznanja. Delavnice se je udeležilo deset članic, med njimi tudi mladi gospodinji Melita Sušnik in Maja Marinčič, ki sta bili tako kot vse ostale zelo zadovoljni nad peko svoje pletenice. Delavnica je namreč potekala tako, da je vsaka udeleženke zamesila svoje testo, sama oblikovala pletenico in jo spekla ter na koncu tudi sama izdelala okraske za pletenico. Vse je seveda potekalo ob pomoči in nadzorom Milke Debeljak. Vseživljensko učenje 23 TROBLA 2/2017 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE – NADALJEVALNI UČENJE VSE ŽIVLJENJE TEČAJ UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO Mentorica: Senta Tehovnik Kolar OBDOBJE VELIKE LAŠČE Tečaj se nadaljuje iz prvega semestra in je namenjen že ustaljeni skupini, ki želi svoje znanje obnoviti in nadgraditi. Tečaj bo Z marcem se je pričel spomladanski semester obsegal skupaj 20 ur. študijskih krožkov in delavnic v okviru UTŽO Termin in lokacija: sreda, 9.00–10.00, klubska soba Levstikovega VELIKE LAŠČE. Študijske krožke vam v nadaljevanju doma, Velike Lašče predstavljamo, če pa se želite kateremu od njih VPIS V TEM SEMESTRU NI VEČ MOGOČ!!! priključiti, nas pokličite ali nam pišite. Vabljeni! ŠTUDIJSKI KROŽEK POGOVORI Z ZDRAVNICO Mentorica: Darinka Grmek Štrukelj Na mesečnih srečanjih bodo slušatelji ob pomoči mentorice ŠTUDIJSKI KROŽKI IN DELAVNICE razmišljali o tem, NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI ali si lahko sami zmanjšamo trpljenje, in kako. Mentorica: mag. Barbara Pečnik Termin in lokacija: enkrat mesečno ob četrtkih, 17.00–18.30, Udeleženci spoznavajo lokalno okolje v preteklosti in sedanjosti, klubska soba Levstikovega doma, Velike Lašče njegovo zgodovino, etnološke posebnosti ter navade in običaje Začetek: 9. marec 2017 ljudi nekdaj in danes. Delo vključuje samostojno raziskovanje posameznih vsebin, oglede zbirk kulturne dediščine in aktualnih LIKOVNE DELAVNICE razstav ter terensko zbiranje ustnega izročila. Mentorici: Urša in Ana Meke Termin in lokacija: ponedeljek, 16.00–17.30 na Trubarjevi Tečaj je primeren za vse, ki imajo umetniško žilico, za začetnike domačiji na Rašici in poznavalce. Vključuje ustvarjanje v različnih tehnikah in Začetek: 13. marec 2017 upodabljanje različnih motivov. Udeleženci obiskujejo likovne FILOZOFIJA NA SLOVENSKEM razstave in na njih sodelujejo,v lepem vremenu ustvarjajo tudi Mentor: mag. Klemen Fele v naravi. „Nekateri govorijo o antropocenu, dobi človeka, ki usodno Termin in lokacija: petek, 10.00–11.30 na Trubarjevi domačiji spreminja sebe in svet, drugi trdijo, da živimo v posthumanem na Rašici stanju, ko star pojem človeka ne zadostuje več. Obe drži dajeta Začetek: 3. marec 2017 odgovore na vprašanja, kaj je (bil) človek, kaj je človeško in kaj je ČEBELARSKI KROŽEK človeštvo. Bitje končne biti ve, da so meje njegovega jezika tudi Mentor: Brane Borštnik meje njegovega sveta. In na mejah so žice ...“ Termin in lokacija: vsak prvi petek v mesecu, 17.00–18.30, Termin in lokacija: torek, 17.00–18.30 na Trubarjevi domačiji na klubska soba Levstikovega doma, Velike Lašče Rašici Začetek: 3. marec 2017 Začetek: 7. marec 2017 Informacije in prijave: Brane Borštnik, tel. 031 336 905 RAČUNALNIŠKI KROŽEK ZELIŠČARSKE DELAVNICE Mentor: Matjaž Klančar Mentorici: Ana Usenik in Darja Mlakar (Društvo Zapotok) Vsebina: Uporaba računalnika, razlaga osnovnih pojmov, delo Vsebina: V sklopu treh delavnic z naslovom Svet zdravilnih z aplikacijami, med drugim: Microsoft Office, Internet, družbena rastlin in začimb se bo tretja delavnica odvijala 27. maja 2017 omrežja (facebook, skype, twitter …), e-pošta, osnovna uporaba v naravi s spoznavanjem in nabiranjem zdravilnih rastlin. pametnih telefonov in tablic ter program po dogovoru s skupino. Vključene bodo tudi dihalne in telesne vaje. Termin in lokacija: sreda, 18.00–19.30, Osnovna šola Velike Zeliščarske delavnice se izvajajo z doplačilom, ki je odvisno od Lašče Začetek: 8. marec 2017 članstva v UTŽO. *** Mentor: Niko Samsa Letna članarina UTŽO Velike Lašče znaša 5,00 evrov. Vsebina: Osnove fotografije in računalniške obdelave, osnove Prispevek za študijske krožke je 15,00 evrov na semester snemalne tehnike s fotoaparatom (poravnan prispevek vam omogoča vstop na srečanja vseh Termin in lokacija: sreda, 18.00-19.30, klubska soba študijskih krožkov). Delavnice se izvajajo z doplačilom.Levstikovega doma v Velikih Laščah in terensko delo Čebelarski krožek se izvaja v okviru Čebelarskega društva Začetek: 15. marec 2016 Velike Lašče. LITERARNA SKUPINA KUD PRIMOŽ TRUBAR VELIKE LAŠČE Prijave in dodatne informacije: Mentorica: mag. Ana Porenta Člani literarne skupine se ukvarjajo z ustvarjanjem raznolikih KUD Primož Trubar Velike Lašče, UTŽO Velike Lašče, besedil, od najkrajših (definicij, rekov, aforizmov, misli) do malo Stritarjeva cesta 1, 1315 Velike Lašče; telefon: 01 788 92 47, daljših zapisov (anekdot, razmišljanj, zgodb) in pesmi. Srečanja 041 380 036 (Danica Cvetko); spletna stran: www.kud.trubar. potekajo tako, da ob branju razmišljamo o pisanju, se posvečamo si, elektronska pošta: utzo.velikelasce@gmail.com jezikovnim igram in vajam za spodbujanje ustvarjalnosti. Termin in lokacija: enkrat mesečno ob četrtkih ob 17.00, klubska soba Levstikovega doma v Velikih Laščah Delovanje UTŽO omogočata Ministrstvo za izobraževanje, Začetek: 16. marec 2017 znanost in šport in Občina Velike Lašče. TROBLA 2/2017 24 Kulturna dediščina 11. RIBNIŠKI PASIJON: BODITE POGUMNI! V mesecu aprilu bodo zagnani ustvarjalci Ribniškega pasijona pripravili že 11. zaporedno gledališko glasbeno uprizoritev Kristusovega trpljenja. O tem, kako potekajo priprave, koliko dela in truda je vloženega v ustvarjanje pasijona, kdo so njegovi ustvarjalci in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s Heleno Ilc, koordinatorko pri Ribniškem pasijonu. Pozdravljeni! Najprej nam prosim zaupajte, kako je sestavljena koordinatorska ekipa in kakšna je vaša vloga/ naloga pri Ribniškem pasijonu. V koordinatorski ekipi nas je deset prostovoljcev. Na začetku razdelimo področja dela (glasba, scenarij in režija, scenska ekipa, šivilje, branjevke, odnosi z javnostmi), nato pa vsak od nas vodi svojo skupino. Tako se po delčkih sestavlja ta veliki projekt. Sama sem vodja projekta, kar pomeni, da povezujem vse te dele v celoto, da skrbim za pretok informacij in urejam birokratske zadeve. Ali sodelujete pri Ribniškem pasijonu že od vsega začetka? Je vaša vloga še vedno ista? Drži, da pri pasijonu sodelujem od samega začetka. Vsa leta sem del ožje koordinatorske ekipe: prva leta sem skrbela za scensko ekipo, kasneje sem bila zadolžena za stike z javnostjo, zadnja leta pa sem vodja projekta. Kot smo že v uvodu zapisali, bo letos potekal že 11. Ribniški pasijon. Ali ste ob prvi uprizoritvi leta 2007 pričakovali, da bodo uprizoritve postale tradicionalne? Kakšna so bila sploh pričakovanja ob prvi uprizoritvi? Začetki Ribniškega pasijona so bili zaznamovani z mladostno energijo in zanosom – koordinatorji smo bili stari okrog 20 let – in priznam, da si ni nihče upal niti sanjati, da bo že čez nekaj let ta projekt presegel župnijske in dekanijske meje, povezal več kot 400 različnih ljudi in postal prepoznaven po celi Sloveniji. Vsako leto so nam pozitivni odzivi sodelujočih in obiskovalcev dali potrditve in zagona, da niti nismo veliko razmišljali, ali naslednje leto ponovno začeti s pripravo pasijona ali ne. Pasijon je postal del nas in mi smo postali del pasijona. Ali je zgodba vsako leto ista ali se spreminja? Kakšno zgodbo lahko letos pričakujemo? Stremimo k spremembam, novostim, zato obiskovalce vsako leto čaka nekaj novega. Lahko povem, da pasijon niti dve leti ni bil popolnoma enak. Scenaristi letošnje zgodbe so želeli v ospredje poleg Jezusa postaviti še njegove učence, njihovo delovanje, predvsem pa delovanje Svetega Duha v njih. Pasijon se tako ne bo končal s smrtjo oz. Jezusovim vstajenjem, ampak bomo priče tudi dogajanju v času prvih krščanskih skupnosti vse do binkoštnega praznika, ko so apostoli deležni prihoda Svetega Duha. Letošnje geslo je: »Bodite pogumni!« Poleg nove zgodbe boste lahko slišali tudi povsem nove avtorske skladbe, ki Ribniškemu pasijonu dajo svojevrsten pečat in posebno mesto med pasijoni, saj smo eden redkih pasijonov v Evropi, kjer se v živo izvaja pop(rock) glasba. Sprva ste pasijon uprizarjali le v Ribnici, nato so sledila gostovanja. Do sedaj ste bili gostje v Velikih Laščah in Kočevju. Ali boste tudi letos gostovali? Tako je. Zadnji dve leti smo dobili povabili sosedov, da pasijon uprizorimo tudi v njihovem kraju. Ker smo pred nekaj leti uprizoritev pasijona zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer prestavili iz ribniškega gradu v športno dvorano, je bilo gostovanje lažje izpeljati, saj so si dvorane med seboj precej podobne. Kljub temu pa vsako gostovanje pomeni svojevrsten logističen izziv, saj je potrebno scensko postavitev prilagoditi specifikam dvorane, poskrbeti za prevoz vse opreme in ljudi. Po drugi strani pa smo vsakega gostovanja veseli, saj je pasijon čedalje bolj prepoznaven, nam pa to daje možnost, da Jezusovo sporočilo oznanjamo na različnih koncih Slovenije – podobno kot so delali Jezusovi učenci. Letos smo dobili povabila iz več koncev Slovenije in smo bili postavljeni pred odločitev o izbiri lokacij. Tako si bo možno Ribniški pasijon letos ogledati v soboto, 1. aprila, v Velikih Laščah, v soboto, 8. aprila, v Logatcu, na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, v Ribnici ter na praznični četrtek, 27. aprila, v Polzeli. Vse uprizoritve bodo ob 19. uri v športni dvorani. Za samo organizacijo je verjetno potrebnega ogromno truda in priprav. Kdaj začnete s pripravami in, če nam lahko na kratko opišete, kako sploh nastane uprizoritev pasijona? Prvi sestanki koordinatorske ekipe se začnejo že v mesecu septembru. Takrat določimo časovni okvir celotnega dogajanja, določimo termine uprizoritev, razdelimo delo po skupinah ter začnemo z nabiranjem sodelujočih. Najprej začne nastajati scenarij, nato glasba, ustvari se celotna grafična podoba, v ozadju se ureja birokracija, promocija in dogovori z vsemi partnerji, ki pri tem sodelujejo. V mesecu decembru/januarju začnejo z vajami glasbeniki, mesec pozneje še igralci, med tem šivilje pripravljajo kostume. Zadnji mesec pred uprizoritvami je namenjen skupnim vajam, usklajevanju in zaključni promociji. Ali sta glasba in scenarij avtorska? Kdo ju napiše? Tako je, glasba in scenarij sta avtorsko delo. Za letošnjo glasbeno podobo bo poskrbel Nejc Podobnik, v manjši meri še Nejc Ilc. Scenarij nastaja na podlagi zapisov v Svetem pismu, vendar ni sestavljen zgolj iz dobesednih citatov. Več kot dva meseca trdega dela ima za sabo ekipa letošnjih scenaristov: Bernard Rožman, Franc Debeljak, Mladen Pahović, Nejc Ilc, Nuša Dedo Lale in Rok Osojnik. Koliko je nastopajočih? Ali je njihovo število stalno ali narašča oz. pada? Kaj lahko poveste o njihovih lastnostih in posebnostih? Letošnja pasijonska družina še ni dokončno oblikovana, vendar pričakujem, da bo na koncu štela okrog 200 članov. Število sodelujočih se je skozi desetletje spreminjalo, vendar je zaznati trend naraščanja. Ribniški pasijon ustvarjajo prostovoljci – ljudje, ki jim ni težko svojega časa podariti za nastajanje in izvedbo tega projekta. Nismo profesionalci, skupna sta nam Kulturna dediščina 25 ljubezen in veselje do skupnega dela, deljenja svojih talentov in do oznanjanja Jezusovega sporočila. Povezujemo že več kot 15 župnij od Kostela do Ljubljane, še posebej veseli dejstvo, da sodelujejo cele družine, sicer pa je starostni razpon zelo velik: od dvoletnih otrok (če ne štejemo tistih v nosečniških trebuhih) do osemdesetletne priletne gospe. Pasijonska družina ni nikoli zaprt krog, ampak smo vedno iskreno veseli vsakega novega člana, ki se nam želi pridružiti. Verjamemo, da se za vsakogar najde mesto in vloga, ki mu bo pisana na kožo, potrebno se je le opogumiti, se odzvati na objavljena povabila ali pa se obrniti na enega od koordinatorjev. Za nastanek tako ogromnega projekta so verjetno potrebna tudi določena finančna sredstva. Kako jih dobite? Ali s prodajo vstopnic? Za pripravo in izvedbo pasijona je potrebnih precej finančnih sredstev, toliko večji zalogaj bodo vsa letošnja gostovanja zaradi avtobusnih prevozov vse opreme in sodelujočih. V Svetem pismu je zapisano »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«. Tudi mi se držimo načela, da želimo Jezusovo sporočilo predati vsem, zato za ogled pasijona ne pobiramo vstopnine. Vstop je prost, kdor želi, nam lahko nameni svoj prostovoljni dar. Ker nimamo lastnega finančnega vira, smo vsako leto odvisni od občinskih razpisov, sponzorjev in dobrotnikov. Verjamemo v Božjo previdnost, da nam bo uspelo zbrati dovolj sredstev. Zakaj menite, da ima Ribniški pasijon vsako leto tako dober odziv ne samo na strani sodelujočih, ampak tudi na strani gledalcev? To vprašanje bi bilo bolje zastaviti njim. (Z nasmehom.) Mislim, da ljudje prepoznajo in vidijo, da vse delamo z veseljem. Da je to projekt, ki povezuje, kjer spoštujemo en drugega, kjer veliko dajemo, a še več prejemamo. Ta pristnost privablja tako nove sodelujoče kot gledalce. V svoje delo želimo dati sebe, prek pasijona želimo izraziti tisto, kar občutimo sami. Mislim, da naš pasijon precej osebno nagovarja – prek besedil in glasbe – in to je ljudem všeč, da jim besede odzvanjajo, da se v tem najdejo. Ali si je mogoče Ribniški pasijon ogledati tudi na televiziji? Exodus TV v postnem in velikonočnem času predvaja posamezne uprizoritve Ribniškega pasijona. Sicer pa so posnetki objavljeni na kanalu Ribniškega pasijona (YouTube). Kakšne so vaše želje glede Ribniškega pasijona za naprej? Moja osebna želja je, da bi Ribniški pasijon ohranil svoje poslanstvo širjenja veselega sporočila, da bi privabil čim širši krog ljudi, ki bi se s pomočjo njega lahko izražali in hkrati napajali z novimi močmi. Želim si, da bi bil Ribniški pasijon res pojem družine, veselja, ljubezni, dajanja in prejemanja. In še za konec. Zakaj menite, da bi si ljudje morali ogledati letošnji Ribniški pasijon, in sicer ne samo tisti, ki ga do sedaj še niso videli, ampak tudi tisti, ki so že videli pretekle uprizoritve? Kot sem že omenila, bo letošnji pasijon prinesel veliko novosti, zato bo zanimiv tudi za tiste, ki so ga že kdaj videli. Kdor pa Ribniškega pasijona še ni videl, ima pa toliko več razlogov, da to stori letos. Vsem pa velja tole povabilo: Bodite pogumni in pridite! Bodite pogumni in povabite s seboj še koga! Hvala za vaše odgovore in veliko uspehov in veselja še naprej pri ustvarjanju Ribniškega pasijona! Sandra Turk TROBLA 2/2017 OJ TI PRESNETI ČAS; PREDPUSTNI! Kje so časi, ko smo se vaški fantički o pustu »naštimali« v maškare? Bil je vojni čas in še kaj drugega, da ne rečem, da smo že malo gledali za dekleti. O kakšnih maskah, da nas nebi prepoznali ni bilo možnosti, imeli pa smo oglje, da smo ga strli v prah in se mazali po obrazu, da smo bili zamorci, ali mazali pod nosom, če ni bilo drugega je bilo dobro tudi blato. Hodili smo po vasi, od hiše do hiše pa tudi po sosednjih vaseh. Ko smo doma pregledovali kaj se je nabralo v vrečki, no ja, dobili smo tudi kakšno čebulo. A vrniti se moram k naslovu. Predpustni čas pesneti, je večkrat omenil naš stari oče, ali stric Johan. Dogodki ob tem času so tudi danes prisotni. Na debeli četrtek čestitamo za god, običajno nekomu, ki ga je malo več, a ker je to le šega, ni zamere. Če je prilika, se ob tem času spije tudi »takratkega«. Za letošnji debeli četrtek, nas je soseda Marija povabila na kavo, kot običajno, ker je bila pač ona na vrsti. A glej ga šmenta, bili smo debelo presenečeni, ko nam je na krožniku ponudila ob kavi velike flancate, take kot jih je pekla še naša pokojna mati. Kolikokrat mi je pokojni Matic Pečnik dejal: »Ko smo bili mladi, smo hodili od hiše do hiše kosit in tako pomagali, tam, kjer je bilo to potrebno. Toda takih flancatov kot so bili pri vaši mami, jih pa ni bilo, če prav niste imeli«. TROBLA 2/2017 26 Kulturna dediščina PUSTNA FOTOREPORTAŽA Kaj? Gradeška mačkarada. Kdaj? Na pustno soboto, 25. februarja 2017. Kje? Na Gradežu in v okolici. Kako? Kot predstavitev vaške ohceti. S čim? S preprostimi, prijaznimi maskami in oblačili naših prednikov. Zakaj? Zaradi obujanja starih šeg in navad. Kdo? Članice in člani Društva za ohranjanje dediščine. Na 7 kriminalističnih vprašanj je odgovarjala Zdenka Zabukovec. Foto: Branko Vršnik Pust pridno pometa Ženin in nevesta plešeta Sprehod skozi vas Kulturna dediščina 27 TROBLA 2/2017 DRŽAVNO OCENJEVANJE ŠTRUKLJEV IZ VLEČENEGA TESTA V Mirni Peči je bilo konec januarja prvo državno tekmovanje in razstava štrukljev iz vlečenega testa. Društvo podeželskih žena Velike Lašče so s svojimi štruklji zastopale Milka Debeljak, Zlata Rigler, Zdenka Škrabec in Magda Peterlin. Milka je za štruklje prejela zlato priznanje, ostale pa srebrno. Strokovna komisija je ocenjevala 37 vzorcev štrukljev, ki so jih pripravile gospodinje in en moški iz različnih koncev Slovenije. Štruklji so bili z najrazličnejšimi nadevi, največ iz vlečenega testa iz bele moke, pet pa iz drugih vrst testa. Največ štrukljev je bilo kuhanih, nekaj pa tudi parjenih, pečenih ali ocvrtih. Eni so bili slani, drugi sladki. Komisija je ocenjevala zunanji videz, obliko in barvo štruklja ter debelino testa, vonj in okus testa in nadeva ter usklajenost nadeva z dodatki ter inovativnost. Podelili so 23 zlatih in 14 srebrnih priznanj. Milka Debeljak in Zdenka Škrabec sta pripravili skutine štruklje, Magda Peterlin je pripravila skutine z orehi, Zlata Rigler pa makove štruklje. Dragica Heric Foto: Barbara Remec DRŽAVNO OCENJEVANJE PLETENIC V PREČNI V Prečni pri Novem mestu so priredili v februarju 8. državno in 12. regijsko razstavo ter ocenjevanje pletenic. Iz Društva podeželskih žena Velike Lašče so pletenice pekle Zdenka Škrabec, Magda Peterlin, Jožefa Škrabec, Milka Debeljak in Jelka Indihar. Tokrat so v oceno prejeli 75 teh pletenih mojstrovin in podelili 44 zlatih, 18 srebrnih in devet bronastih priznanj ter štiri zahvale. Pletenice sta ocenjevali dve tričlanski strokovni komisiji. Ocenjevalci so pletenice razvrstili v tri kategorije – pleteno srce, pletenica in drugače oblikovan pleten izdelek. Komisija je ocenjevala zunanji videz, izgled skorje, zahtevnost izdelave, okrašenost in pečenost okraskov. Vsaka pletenica je bila prerezana, da se je lahko ocenil tudi notranji izgled, vonj, okus in topnost sredice in skorje. Največ je bilo pletenih src, sledile so štruce in nekaj je bilo še drugih pletenih izdelkov, med drugim tudi pletena morska zvezda. Zdenka Škrabec, Magda Peterlin in Jožefa Škrabec so spekle pletenico štruco, Milka Debeljak in Jelka Indihar pa srce. Jožefa je dobila za svojo mojstrovino srebrno priznanje, vse ostale pa zlato. Dragica Heric Foto: Barbara Remec TROBLA 2/2017 28 Kulturna dediščina IZ VELIKOLAŠKEGA Za božjo voljo, kakšna pa si? Vsa si namurana po obrazu, si bila že spet pri borovnicah! Ali se greš hitro umit ali ne? Boš že OKRAJA (2) videla, Pipan te bo srečal, pa te bo vlekel v lužo. Kar pojdi taka na vas, boš že videla, kako te bo vlekel!“ ( Vir: P. Hočevar, 1969) O PIPANU IN AHLINI Pripravlja: Metka Starič Brezna in podzemne jame pa tudi vaške luže so od nekdaj predstavljale skrivnosten svet, ki so se ga morali otroci izogibati. Zato so večkrat povezana z bajeslovnimi bitji. V Laščah, Velikih in Malih, so otroke strašili z divjim možem Pipanom in ahlino. Na ahlino se je do danes skoraj pozabilo, Pipan, z vodo povezano Potok Predvratnica ponika v bajeslovno bitje, pa je še zapisan v spominu starejših Laščanov. 658 m dolgi Vratnici, tudi Zajčevi jami pod Gmajno v Ahlina Velikih Laščah. Da bi malolaški otroci ne pohajali po Griču, gozdnati ravnici, saj Foto: Vladimir Peček bi tako lahko zašli, so jih strašili z ahlino. „Ahlina vas bo ... bežite! Pokore preklemanske … ua, ua … že gre, že lomasti … ua, ua …!“ jih je z grozovitim tuljenjem strašil sosedov boter. „Kdo pa je tista ahlina? Kje pa je? Kakšna pa je, boter? No, boter, povejte!“ Tako so silili otroci vanj in se rinili okrog njegove krivke. Izpod široke vehe, velikega vegastega klobuka, je potegnil izprano, a še kolikor toliko rdečo ruto, jo otresel in jo spet skril pod klobuk: „Kaj to sprašujete, smrkavci smrkavi. Ali hočete, da vas bo slišala? Kje je, kakšna je, kdo je? Jo boste že videli, ko se vam bo prikazala iz gošče. Kaj, vranča, zmeraj rinete v Grič! Tukaj se igrajte, saj imate zadosti prostora; pa še lisica se ne bo upala k hiši, se vas bo bala.“ Morda pa je mož tudi sam verjel v ahlino, saj je tudi pripovedoval, kako je ponoči na svoje oči videl v gozdu na razpotju moža brez glave in coprnice; vrančevke so ga tako motile, da je zgrešil bližnjico, ko se je vračal po Rebri. ( Vir: P. Hočevar, 1969) Pipan Živel je divji mož po imenu Pipan. Svoje domovanje si je uredil v požiralniku Brbovca. Bil je strašen mož, z dolgimi brki in lasmi, oblečen v belo srajco in zelen brezrokavnik (lajbč) z zlatimi gumbi. Mati nas je, otroke, stalno opozarjala: „Ne hodite tja dol, vas bo Pipan ...“ Večkrat se je iz jame čulo njegovo grmenje, grčanje in brbotanje, od tod tudi ime potočka Brbovec. Otroci, ki smo najraje lazili kod v bližini, smo ob takih glasovih s strahom pribežali domov. Starejši, bolj stakljivi, so ga menda celo videli, mlajši, ki smo se držali bolj zadaj, pa le slišali, a zato nič manj bali. Ko smo vsi zadihani pritekli domov, pa se je mati samo smejala … Od takrat požiralniku Brbovca pravimo Pipan. (pripovedovala A. Kovačič, 1990) Na Gmajni pri Velikih Laščah so strašili, da notri živi Pipan: „Priden bodi in ubogaj, drugače bo Pipan prišel in te odpeljal v svojo luknjo.“ Za Pipana so še dejali, da je velik in kosmat možak, s katerim ni dobro imeti opravka. ( Vir: P. Indihar, 2001) Voda v Vratnici ponika v za človeka neprehodnem sifonu Sredi Malih Lašč je bila luža, kamor se je odtekala deževnica z (na Kijanah se na površini nad sifonom večkrat pojavlja gornjega konca vasi. V tistem času še niso imeli vodnjakov pri poplavno jezerce). Ponovno se pokaže kot najkrajša velikolaška hišah in tudi ne urejenih dvorišč, pa se je v lužo odtekala tudi ponikalnica Šumnik v kraški udorni jami Zajčjak, med Velikimi in gnojnica iz hlevov in svinjakov. Ženske so hodile na lužo prat Malimi Laščami, tam so po ljudskem izročilu lovili novorojenčke. korenje za prašiče in tudi živino so v sili napajali tam. Na dnu Izvira spet v Puških Pečeh kot Brod in po površini odteka v tiste umazane in smrdljive luže je prebivalo drugo bajno bitje, Ločico in naprej v Rašico. Pipan, ki je po vasi nevidno lovil umazane otroke. „ Foto: Vladimir Peček Društva 29 TROBLA 2/2017 LETNI ZBOR VETERANOV OZVVS VELIKE LAŠČE Veterani OZVVS Velike Lašče smo se dne 24. Februarja 2017 zbrali v sejni sobi Levstikovega doma in izvedli svoj 20. letni zbor od ustanovitve leta 1998. Prostor nam je brezplačno dodelila občina Velike Lašče. Po prihodu in pozdravu prapora OZVVS Velike Lašče je sledilo simbolno veteransko dejanje, ki sta ga izvedla glavni praporščak Primož Jakše in predsednik OZVVS F. Dušan Hočevar. Sledil je pozdravni nagovor predsednika OZVVS in pozdravni govori predstavnikov OZVVS Ribnica in PO ZVVS in OZVVS Ljubljana. Po izvolitvi poslovnika o delu zbora in verifikacijske komisije je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki je vodilo nadaljevanje zbora po določenem dnevnem redu. Podano je bilo poročilo o delu OZVVS Velike Lašče v letu 2016, poročilo blagajnika, In poročilo predsednika nadzornega odbora. Predlagan je bil predlog dela društva in finančni plan za leto 2017. Po podanih poročilih o delu in planih za leto 2017, je delovni predsednik Jože Intihar predlagal razpravo in dal poročila na glasovanje. Poročila o delu v letu 2016 in plani za leto 2017 so bili soglasno sprejeti. Pod točko razno smo obravnavali blatenje ZVVS in našega predsednika Zveze s strani TV Nova 24 in sprejeli podporo predsedniku generalu Lipiču, ki že dolgo časa uspešno in častno vodi Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in se bori za pravilno prikazana dejstva iz osamosvojitvene vojne in za pravice vojnih veteranov osamosvojitvene vojne. Sprejeli smo tudi sklep, da letos izvedemo strokovno ekskurzijo članstva na komenski kras, kjer si bomo ogledali Štrekljevo domačijo, največje pokopališče vojakov iz prve svetovne vojne v vasi Gorjansko in spomenik braniteljev slovenske zemlje na Cerju. Letni zbor smo zaključili z družabnim srečanjem ob hrani in pijači, Predsednik OZVVS Velike Lašče v režiji člana predsedstva OZVVS Velike Lašče Ivana Levstika, KZ F. Dušan Hočevar Velike Lašče. Foto: Jože Intihar STROKOVNA EKSKURZIJA SK URBAN V ITRO ŠTORE, TAJFUN IN NA TURISTIČNO KMETIJO CELESTINA Strojni krožek Urban in njegovi člani smo se 17. februarja odpravili na strokovno ekskurzijo. Obiskali smo tovarno ITRO ŠTORE pri Celju. Ekskurzije se je udeležilo nekaj čez trideset udeležencev. Prodajajo in servisirajo stroje New Holland. Zadnje čase je v občini Velike Lašče zaznati porast traktorjev omenjenega proizvajalca. Po ogledu tovarne in razstavnega prostora smo odpravili na Planino pri Sevnici in si ogledali tovarno Tajfun, ki izdeluje vitle in ostalo gozdarsko mehanizacijo. Po prevzemu tovarne Liv Postojna so pričeli tudi z izdelavo dvigal za les in specializiranih konzolnih dvigal za vgradnjo v hleve. Sledil je odhod na družinsko turistično kmetijo Celestina nad Sevnico, kjer se ukvarjajo z gozdarstvom, vinarstvom, živinorejo in kmetijstvom. Vsak član družine se ukvarja s svojo panogo. Okrepčali smo se z njihovo izvrstno domačo hrano in pijačo in se v večernih urah vrnili domov. Obenem vas Strojni krožek Urban vabi naslednji dogodek - Sveti blagoslov traktorjev, ki bo v nedeljo 7. maja 2017 na Sv. Gregorju ob 14. uri. Start iz Velikih Lašč in Ortneka ob 13. uri. Lepo vabljeni! Lep pozdrav, Milan Kaplan, predsednik SK Urban TROBLA 2/2017 30 Društva REGIJSKO SREČANJE ZVEZE KMETIC SLOVENIJE V VELIKIH LAŠČAH Prvi četrtek v marcu so se predstavnice devetih društev podeželskih žena ljubljanske regije, ki so članice Zveze kmetic Slovenije, srečale na svojem letnem regijskem srečanju. Po kratkem sprehodu po središču Velikih Lašč in ogledu Levstikovega trga s cerkvijo so pregledale delo v minulem letu in sprejele plan za letošnje leto. Prisluhnile so tudi predavanju kmetijskega svetovalca Petra Indiharja iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana o zorenju govejega mesa ter sveže zorjeno meso tudi pokusile. Osemnajst predstavnic devetih društev ljubljanske regije Pred občinsko zgradbo je kmečke žene in dekleta (po dve predstavnici vsakega društva) se je v četrtek, sprejel župan občine Velike Lašče Anton Zakrajšek, ki je udeleženkam razdelil tudi turistično zgibanko Velikih 2. marca 2017, zbralo v Osnovni šoli Primoža Trubarja. Lašč. Sprehod se je nadaljeval proti cerkvi in se za Zbrane so sprejele članice Društva podeželskih žena Velike nekaj minut ustavil pred spomenikom pisatelja Frana Lašče, prisrčno dobrodošlico sta jim izrekli predsednica Levstika, kjer je Martina Tekavec med drugim omenila DPŽ Magda Peterlin in Milka Debeljak, slednja članica tudi turjaški grad in povedala povest o Martinu Krpanu. Upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije. Pred Župnijsko cerkvijo Marijinega rojstva jih je že čakal Manfred Deterding, po domače Manči, ki je po duši raziskovalec in je danes bogat vir informacij zgodovine kraja, med drugim tudi krajevne cerkve, kar zelo rad posreduje tudi drugim. Po Mančijevem podrobnem opisu vsebine župnijske cerkve so se udeleženke poslovile s pesmijo in se vrnile nazaj v prostore osnovne šole. Tam sta jih že čakala Tomaž Močnik in Peter Indihar iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Po predavanju Petra Indiharja o zorenju govejega mesa in kar nekaj koristnih nasvetih za gospodinje o pripravi jedi iz govejega mesa so kmečke žene začele razpravo o svojih aktivnostih. Delovno srečanje Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je kmečke žene in dekleta povabila na celo vrsto dogodkov in prireditev, ki jih zveza pripravlja čez vso leto. Že tradicionalno bodo letošnje Kmečke ženske igre potekale na Bledu, na Gorenjskem bo tudi srečanje pri mladi kmetici leta, na Dolenjskem pa srečanje pri kmetici leta. Tudi letos bodo izpeljale dvodnevno strokovno izobraževanje, ki je v prvem delu usmerjeno bolj v zdravstvene vsebine, drugi del pa v duhovnost oziroma dviganje samozavesti žensk. Če bo dovolj finančnih sredstev, si bodo tudi letos Društva 31 TROBLA 2/2017 privoščile strokovno ekskurzijo v tujino, morebiti na ogled kmetij na Nizozemsko, je izrazila željo Irena Ule in nadaljevala z napovedmi prijetnih kulturnih večerov, saj v marsikaterem društvu kmečke žene pojejo ali plešejo. Kot glavni dogodek Zveze kmetic Slovenije je poudarila vsakoletni izbor kmetice leta ne le zato, da je vsako leto izbrana ena od kmečkih žensk, temveč da se govori o slovenskem podeželju in slovenski kmetici. »Izbor kmetice leta je priložnost, da povemo, kaj mislimo, kako delamo na podeželju,« pravi Irena Ule, ki je bila do sedaj vedno optimistična v pogledih na podeželje, v zadnjih časih pa se pogosto sprašuje, kako bo čez 20 let. »Prav zaradi tega si moramo v zvezi in v društvih prizadevati, da v svoje vrste dobimo tudi mlade kmetice,« je odločna Uletova. Zveza in posamezna društva kmečkih žena po vsej Sloveniji organizirajo številna kulinarična tekmovanja, ki niso pomembna zaradi priznanj, ki jih dobijo tiste, ki se tekmovanja udeležijo, ampak so to priložnosti, ki poudarjajo, kaj podeželje ima. Na tako majhnem slovenskem, prostoru je tako veliko tradicij, ki se ne smejo pozabiti. Irena Ule, ki se udeležuje večine tekmovanj in spremlja tovrstne prireditve od začetka je z veseljem še povedala, da na njih že sodelujejo tudi mladi, ki jim pri pripravi jedi sicer pomagajo babice, a pomembno je, da so zraven. Brez kulinaričnih dobrot pa ne mine nobeno srečanje kmečkih žensk in tudi tokratno v Velikih Laščah ni. Udeleženke so se okrepčale z enolončnico, ki sta jo skuhali šolski kuharici Nataša in Valentina, posladkale pa so se z najrazličnejšimi dobrotami, ki so jih pripravile gostiteljice članice DPŽ Velike Lašče in članici Upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije, predstavnici društev kmečkih žena iz Grosuplja in Polšnika. Regijsko srečanje v Velikih Laščah pa so poleg Zveze kmetic Slovenije podprli tudi občina Velike Lašče in OŠ Primoža Trubarja, slednja je udeleženkam gostoljubno ponudila prostor. Vse udeleženke pa so v spomin na letošnje srečanje prejele tudi šopek rož iz krep papirja, ki so jih izdelale članice DPŽ Velike Lašče. Dragica Heric Skupinska slika VELIKOLAŠKA KULTURNA POT . NAJ REGIJSKA POT 2016 Za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in turistov, prispevek k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, večjo turistično privlačnost naših mest in vasi, učinkovitejšo promocijo države in turizma ter prispevek k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi je Turistična zveza Slovenije s partnerji projekta (Zavodom za gozdove Slovenije, GIZ za pohodništvo in kolesarjenje) organizirala tekmovanje za najboljšo tematsko pot pod geslom Moja dežela – lepa in gostoljubna za leto 2016. Poti so tekmovale v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti oz. interpretaciji posamezne poti. Tematske poti so tekmovale med seboj najprej regijsko, to je znotraj Območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije. Posamezni regijski koordinatorji z regijsko ocenjevalno komisijo so izbrali regijsko naj tematsko pot in so nato tekmovale na spletni strani zveze za najboljšo tematsko pot 2016. Velikolaška kulturna pot, katere skrbnik je Planinsko društvo Velike Lašče, je bila na regijskem tekmovanju na območju Kočevja izbrana za Naj regijsko pot. Podelitev priznanja je bila v soboto,4. februarja 2017, na sejmu Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču. Na sejmu je Planinsko društvo Velike Lašče na stojnici Občine Velike Lašče nagrajeno pot tudi predstavilo številnim obiskovalcem. Planinsko društvo Velike Lašče TROBLA 2/2017 32 Društva KOLEDAR ZVEZE KMETIC SLOVENIJE Zveza kmetic Slovenije je za leto 2017 izdala prvi koledar, preveden tudi v angleškem jeziku, ki predstavlja njene aktivnosti po mesecih. Koledar so predstavnice zveze predstavile širši javnosti 13. januarja letos v preddverju ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob robu dogodka so se s svojimi dobrotami predstavile regijske predstavnice Zveze kmetic Slovenije, med drugimi tudi članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. »Kmečke žene so se začele povezovati že pred štirimi desetletji v obliki aktivov in društev in leta 1995 ustanovile stanovsko, nepolitično združenje Zvezo kmetic Slovenije,« je zbranim predstavila prve korake povezovanja kmečkih žena predsednica Zveze kmetic Slovenije in pobudnica priprave koledarja Irena Ule. V Zvezo kmetic Slovenije je danes vključenih več kot 60 društev podeželskih žena in deklet po Sloveniji, tudi Društvo podeželskih žena Velike Lašče. Med številnimi visokimi gosti prireditve je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, ki je ob tej priložnosti poudaril: »Do sedaj sem imel možnost, da sem se srečal s kmečkimi ženami in Zvezo kmetic Slovenije vsako leto 15. oktobra, na svetovni dan kmetic, vedno pa sem si želel, da se srečamo večkrat letno. Danes je prva taka priložnost, na nek način ustvarjamo zgodovino. Pred nami je nov projekt – vaš letni koledar. Zavedam se, kakšen del bremena kmetijske proizvodnje pa tudi podeželskega prostora (90% Slovenije je namreč tega, in tudi več kot polovica ljudi v Sloveniji živi na podeželju) leži na plečih kmečkih žena.« Minister Židan je še poudaril, da bo s spremembo Zakona o kmetijstvu Zveza kmečkih žena oziroma njena predsednica članica pomembnega posvetovalnega telesa ministra – Sveta za kmetijstvo in podeželje RS. Nadalje je minister Židan poudaril pomembnost tradicije združevanja in medosebnega spoštovanja ne samo v tej organizaciji, ampak tudi na splošno v Sloveniji. Zgled Zveze kmetic Slovenije je potrebno prenesti na več področij družbenega življenja. Minister Židan se je vsem kmeticam zahvalil za njihovo delo in »prijazen nasmeh«, ki ga doživi vsakokrat, ko obišče katero izmed kmetij. Koledar so po mesecih predstavljali gostje, med njimi predstavnici hotelov, kamor se vsako zimo kmečke žene odpravijo na zimovanje, in Darja Rojec, članica Europe Donne . slovenskega združenja za boj proti raku dojk, ki je kmečke žene osveščala o tej bolezni na številnih predavanjih po Sloveniji. Pomemben del aktivnosti so kulinarična tekmovanja, o katerih je spregovorila Betka Verščaj, ki ocenjuje izdelke številnih tekmovanj. Med vsakoletnimi izleti Zveze sta tudi obisk aktualnih nosilk nazivov kmetice leta in mlade kmetice leta. Kmetica leta 2012 Jožica Lokošek je predstavila tekmovanje v vožnji s traktorjem z enoosno prikolico, saj ima doma že šest pokalov različnih barv z državnega tekmovanja žensk v vožnji traktorja z enoosno prikolico. Na koledarju so še druge skrivnosti, na primer strokovne ekskurzije. Lani je 100 žensk, med njimi tudi predsednica Društva podeželskih žena Velike Lašče Magdalena Peterlin, obiskalo Bruselj, vsako leto pa so kmečke žene tudi na kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. S koledarjem so se zbrani sprehodili po vsakoletnih dogodkih Zveze kmetic Slovenije, ki ne minejo brez pesmi in domače hrane. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Na stojnicah so se predstavljale kmečke žene in dekleta vseh slovenskih regij s svojimi kulinaričnimi dobrotami. Ljubljansko regijo so med drugimi predstavljale tudi Milka Debeljak, Magda Peterlin, Jelka Indihar in Zdenka Škrabec, članice Društva podeželskih žena Velike Lašče. Dragica Heric PREGLED DELOVANJA DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA VELIKE LAŠČE Članice društva podeželskih žena Velike Lašče so se zadnji petek v februarju zbrale na rednem letnem občnem zboru. Pregledale so delo v minulem letu in sprejele plan dela za letošnje leto. Poročilo za minulo leto in tudi predlog aktivnosti v letošnjem letu je podala predsednica društva podeželskih žena Velike Lašče Magda Peterlin. Članice društva so v minulem letu pripravile pet samostojnih tradicionalnih prireditev, ki so tudi v letu 2016 bile razporejene čez vso leto. V februarju so izvedle zelo bogato razstavo Gospodinja se predstavi, marca kulturno prireditev Materinski dan, julija Dan gospodinj in oktobra Bučno marmeladni dan. Zadnja samostojna prireditev je trajala tri dni, od 2. do 4. decembra v Robu, in sicer je bilo to 1.državno ocenjevanje in razstava kruha iz krušne peči. Društva 33 TROBLA 2/2017 Članice so izpopolnjevale in nadgrajevale svoje znanje in ga prenašale tudi na druge v številnih delavnicah. Med drugim so izdelovale cvetje iz krep papirja z učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče, pekle pletenice z Milko in Jelko v Izlakah in v Robu, kjer so še pekle kruh v krušni peči, cvrle krofe in imele zeliščno delavnico s čemažem. V treh skupinah so pred veliko nočjo izdelovale tudi velikonočne butarice. Pod vodstvom članice Tatjane pa so čez vse leto tudi dvakrat na teden telovadile. Sodelovanje z drugimi društvi V podporo drugim društvom v občini Velike Lašče in sorodnim društvom v sosednjih občinah so sodelovale na najrazličnejših prireditvah v občini in v regiji. Tako so sodelovale na razstavi poprtnikov v Robu, na zboru na Levstikovem trgu v Velikih Laščah v podporo čebelarjem, na osrednji ljubljanski tržnici na Pogačarjevem trgu v oddaji RTV Slovenije Dobro jutro, katere tema so bili štruklji, na razstavi pletenic v Prečni, na ocenjevanju šunke v testu v Grosupljem, na ocenjevanju kruha v Beli cerkvi in na ocenjevanju ter razstavi poprtnikov na Vidmu v občini Dobrepolje. Kot vsako leto so tudi v preteklem letu prenašale dediščino naših prednikov na mlade v okviru tehniškega dne v osnovni šoli na Podružnici v Robu. Nekatere članice so sodelovale tudi na ženskih kmečkih igrah v Škocjanu na Dolenjskem. Društvo podeželskih žena Velike Lašče je članica krovne organizacije Zveze kmetic Slovenije, ki ne le pomaga vsem svojim društvom pri številnih dogodkih, ampak organizira tudi številna strokovna in delovna srečanja. Magda Peterlin, predsednica društva, se je tako udeležila strokovne ekskurzije v Bruselj; Milka Debeljak, članica Upravnega odbora Zveze kmetic Slovenije, pa je sodelovala na kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Prav tako je bilo v občini Velike Lašče, natančneje v Robu, regijsko srečanje društev podeželskih žena Ljubljana z okolico. Dobrodelno je veliko članic izdelovalo velikonočne butarice, izkupiček od teh pa so darovale za dograditev mladinskega centra Alojza Grozdeta. Na strokovno ekskurzijo so se v preteklem letu podale na Bizeljsko, ob koncu leta pa jih je na srečanju v Robu obdaril še Miklavž. Čez vso leto so s peko dobrot in tudi postrežbo pomagale na več občinskih prireditvah. Pester in bogat plan dela za leto 2017 Še bolj pester in bogat je bil predlog aktivnosti za letošnje leto. Ob vseh že tradicionalnih samostojnih prireditvah in tudi že znanih ocenjevanjih in razstavah domačih dobrot, ki jih pripravljajo sorodna društva, se bo društvo tudi v letošnjem letu odzvalo vabilom za sodelovanje bodisi v domači občini bodisi v sosednjih občinah in v regiji. Tudi v letošnjem letu bodo pridobivale nova znanja v različnih delavnicah, sodelovale z občino Velike Lašče, drugimi društvi v občini in v regiji ter drugimi društvi podeželskih žena širom Slovenije ter Zvezo kmetic Slovenije. Predvsem pa si želijo, da jim po lanskoletnem uspešno izpeljanem prvem državnem ocenjevanju in razstavi kruha iz krušne peči prireditev uspe tudi v letu 2017 in bo tako kot ostale samostojne prireditve tudi ta postala tradicionalna vsakoletna prireditev. Sekcija Folklorna skupina Velike Lašče V letu 2016 so članice Društva podeželskih žena Velike Lašče, ki sodelujejo v folklorni skupini, ustanovile v okviru društva sekcijo Folklorna skupina Velike Lašče. Ker so plesale v društvenih oblekah, so se v lanskem letu odločile, da bodo šle v nakup novih oblek, za začetek oblek plesalk. Folklorniki na odrskih postavitvah ne predstavljajo le prvine ljudskih plesov in pesmi ter druge dediščine, ampak se oblačijo v oblačila, vključno z dodatki, pričeskami in drugim, s čimer predstavljajo določeno obdobje, kraj in ljudi. Pri izbiri materiala in kroja je pomagala Helena Jamnik, folkloristka in šivilja, ki je folklorne kostume šivala že več folklornim skupinam, finančno pa je pomagala Občina Velike Lašče. V prvi polovici leta, do maja, je skupino strokovno vodila Marjana Podlogar, od septembra naprej pa jo vodi Tina Vindiš. Harmonikar je bil Gašper Virant, od septembra do konec leta pa sta plesalce spremljala dva harmonikaša, Gašper Virant in Žan Cimperman, ob nastopih pa se jim je pridružil še Alojz Vindiš na basu. Folklorna skupina Velike Lašče je v lanskem letu sodelovala na prireditvi, ki jo že tradicionalno pripravlja Folklorna skupina Društva podeželske mladine Velike Lašče z naslovom Folklorni večer 2016. Udeležili so se Območnega srečanje folklornih skupin v Dolskem ter na povabilo Lions Kluba Ribnica plesali na dobrodelnem koncertu Pomagajmo za življenje v Ribnici. Uspešno so pripravili in izvedli prvo samostojno prireditev Večer plesa 2016, ki je bila 27. novembra v Levstikovem domu v Velikih Laščah, na katerem so se predstavili s plesi in pesmimi pod naslovom Nedeljsko popoldne. Gostje prireditve so bili folklorna skupina Društva podeželske mladine Velike Lašče, otroška folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče in mažoretna skupina, prav tako iz Velikih Lašč, otroška folklorna skupina osnovne šole Oskarja Kovačiča iz Ljubljane, plesni par Rok Studen Levstek in Viktorija Dremelj ter Folklorna skupina Veterani Vidovo iz Šentvida pri Stični. Člani Folklorne skupine Velike Lašče bodo tudi v letošnjem letu pripravili Večer plesa 2017, kar tako kot v lanskem letu načrtujejo novembra, odzvali pa se bodo tudi vabilom za nastop na prireditvah v občini Velike Lašče ali sosednjih občinah, saj folklorna skupina s plesi in pesmijo skrbi, da to ljudsko izročilo ostaja živo in ne bo pozabljeno, s svojimi nastopi pa omogoča tudi širši javnosti, da se seznanja s kulturo in načinom življenja ljudi v preteklih obdobjih. Občnega zbora Društva Podeželskih žena Velike Lašče so se udeležile tudi predstavnice društva podeželskih žena iz Ribnice, Grosupljega in Dobrepolja. Pridružila in pozdravila pa jih je tudi podžupanja občine Velike Lašče dr. Tatjana Devjak, ki je zagotovila, da bo občina še naprej podpirala aktivna društva, kot je Društvo podeželskih žena; ta pa si mora prizadevati, da se bo v društvo vključilo čim več mladih. Dragica Heric Občni zbor TROBLA 2/2017 34 Društva AKTIVNO PO SVOJIH KRAJIH ­GEOLOŠKA POT V KOBILJI CUREK Geološka pot v Kobilji curek, s katero upravlja Zavod Parnas, je v začetku letošnjega leta dobila svoj logotip. Oblikovala ga je akad. slikarkaMarija Prelog, končno podobo z besedilom pa mu je dala grafična oblikovalkaŠpela Andolšek. V njem je risba slovenskega endemita kranjskega jegliča Primula carniolica, ki rastetik ob slapu Kobilji curek, obrobljata ga ime poti (Geološka pot v Kobilji curek) in lokacija (Rob Slovenija). V skladu z dogovori o upravljanju tematskih poti v občini Velike Lašče smo postavili tudi termin za vsakoleten voden sprehod po poti, na katerega vas bomo od zdaj praviloma vabilidrugonedeljo v mesecu maju. Ob svetovnem dnevu voda, 22. 3. ob 14.00 Ob dnevu očarljivih rastlin, 14.5. ob 9.00 Po prvem delu geološke poti se odrasli lahko z nami podate ob Botanični sprehod Od Kobiljega curka do Lehnjaka bomo svetovnem dnevu voda, to je 22. 3. 2017 (zbirališče je ob 14. uri izvedli ob 4. mednarodnem (in 6. slovenskem) dnevu očarljivih na Trubarjevi domačiji na Rašici). Izpeljali bomo interpretativni rastlin – v nedeljo, 14. 5. 2017, zbirališče je ob 9. uri na Trubarjevi sprehod za odrasle. Vodila ga bo Metka Starič, ki ima pridobljeno domačiji na Rašici. Vodil ga bo eden največjih poznavalcev licenco vodnik interpretator pri evropski mreži za interpretacijo zavarovanih rastlinskih vrst v Sloveniji –Branko Dolinar, ki deluje dediščine Interpret Europe. Število udeležencev je omejeno na kot Parnasov prostovoljec na področju varstva narave in ga 15. Prilagodite obleko in obutev sprehodu po naravnem okolju, ljubitelji divjih orhidej Mišje doline že dobro poznate. Poskrbite vstopnine ni, udeležba na lastno odgovornost. za nepremočljivo pohodno obutev, saj bomo nekajkrat prečkali potok. Del poti se bomo prepeljali z avtomobili. Vstopnine ni, udeležba na lastno odgovornost. Sobotne spomladanske aktivnosti za družine Z mesecem aprilom pričenjamo s sobotnimi (včasih tudi nedeljskimi) aktivnostmi za družine v Mišji dolini, Kobiljem curku in v okolici Trubarjeve domačije in gradu Turjak – več informacij in napotkov bo na Parnasovi spletni strani, letake in napotke boste dobili v lokalu Trubarjev gaj na Trubarjevi domačiji na Rašici; tam bodo na voljo tudi tiskani vodniki za odkrivanje naše dediščine, ki smo jih izdali v Zavodu Parnas. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da svojo udeležbo na razpisanih aktivnostih predhodno najavljate na: Zavod Parnas 041 833 456, info@zavod-parnas.org oz. sledite objavam na spletni strani http://zavod-parnas.org . Zavod Parnas NASTOP FOLKLORNE SKUPINE VELIKE LAŠČE NA BLOKAH V organizaciji občine Bloke, Kulturnega društva Bloke in Osnovne šole Toneta Šraja Aljoše je bila tudi v večnamenski dvorani Bloški smučar v Novi vasi kulturna prireditev ob praznovanju Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika. Poleg domačih nastopajočih, mešanega pevskega zbora KD Bloke, učencev OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas, vokalne skupine Diva KD Bloke in Folklorne skupina KD Bloke so se kot gostje predstavili člani Folklorne skupine Velike Lašče, ki deluje v okviru Društva podeželskih žena Velike Lašče. Pod vodstvom Tine Vindiš in ob spremljavi Žana Cimpermana na harmoniki in Alojza Vindiša na basu so se velikolaški folkloristi predstavili s pesmijo in plesi, kot so jih nekoč peli in plesali po opravljenih kmečkih opravili, ob nedeljah ali praznikih. Dragica Heric Zdravje in šport 35 TROBLA 2/2017 PLAVANJE JE ZA VSAKOGAR Plavanje je celosten vseživljenjski šport in nedvomno zdrava rekreacija, ki lahko skladno razvija in oblikuje telo. Je športna dejavnost z najmanjšim številom stranskih učinkov. Zaradi sorazmerno počasnih gibov v primerjavi z gibanjem na suhem, praktično ne prihaja do poškodb. V vodi skorajda lebdite, prav tako pri plavanju deluje skorajda vsaka mišica v vašem telesu in teža je enakomerno razporejena, kar pa pomeni, da so vaši sklepi razbremenjeni. Zato je ta dejavnost primerna za vse starostne skupine: od dojenčkov do starostnikov in tako za suhe ljudi kot za tiste s prekomerno telesno težo. Plavanje z nizko in zmerno intenzivnostjo poskrbi za fizično in psihično ugodje. Pri plavanju porabite približno tri kalorije na kilogram telesne teže na preplavan kilometer. Seveda govorimo o konstantnem aktivnem plavanju. Tako da če preplavate veliko kilometrov, izgubite lahko veliko več kalorij kot pri enaki razdalji s tekom ali kolesarjenjem. Srce, pljuča in mišice Vam bodo hvaležni in še kilogrami bodo pričeli izginjati. Tu so tudi psihološki učinki v dobrem smislu. Plavanje je za večino ljudi pravo ugodje. Človek se počuti lahkega, skoraj kot bi bil brez teže. Voda – če le ni prehladna – ga prijetno obliva in boža. Po plavanju je človek čudovito osvežen. Relaksacija in fokusiranje na plavanje sta izredno ugodna za vaše telo. Plavanje zmanjšuje strah in tesnobo, izboljšuje samopodobo in ugodno vpliva na spanje. PREVENTIVNE AKTIVNOSTI V OBČINI VELIKE LAŠČE V OKVIRU ZDRAVSTVENE POSTAJE VELIKE LAŠČE TEST HOJE NA 2 KM IN PREVENTIVNI SVITOV DAN SOBOTA, 22. aprila. 2017 od 8:30 do 13:00 ure, bo pri gasilskem domu v Velikih Laščah potekal preventivni dan v okviru ZDRAVST VENE POSTAJE VELIKE LAŠČE IN ZDRAVSTVENO VZGOJNEGA CENTRA RIBNICE. • Preizkus hoje na 2km, meritve krvnega pritiska in sladkorja, posvet z zdravnikom • Promocija programa SVIT SVIT je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesju in danki. V ta namen bo na lokacijo Svitova ekipa pripeljala napihljivi model debelega črevesja, skozi katerega se je mogoče sprehoditi in si ga ogledati. FOTO: internetni vir V plavalnem klubu Ribnica omogočamo učenje plavanje vsem generacijam. Od najmlajših štiriletnikov do najstarejših občank in občanov. Vabimo vse, ki bi radi izpopolnili svojo tehniko plavanja, poskrbeli za svoje zdravje, se po napornem dnevu sprostili, navezali stike z ljubitelji plavanja, da se nam pridružijo. Učenje otrok in mladine poteka vsakodnevno, v od enkrat do dvakrat tedenskih terminih od 14.30 do 18.30, za malo starejše pa v večernih terminih ob ponedeljkih in četrtkih od 21.00 do 22.00. Za več informacij smo vam na voljo na: plavalniklub.ribnica@ gmail.com ali pokličete na 040/550-845 (Dolores Arko). Vabljeni. Avtor: Trener, Miha Koren, prof. šp. vzg. FOTO: http://mediad.publicbroadcasting.net/p/shared/npr/ styles/x_large/nprshared/201307/205474645.jpg Preizkus hoje na 2 km pa je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, kjer vam bomo izmerili telesno zmogljivost ali fitnes indeks in varno območje pulza. Možen bo tudi posvet z zdravnikom. VABLJENI! Zdravstveno vzgojni center zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica Majnikova 1, 1310 Ribnica Kontakt: 070 790 964 - Teja Arko, dipl.m.s in 040 664 754 - Anka Debeljak, dipl.m.s zdravstvena.vzgoja@zdribnica.si TROBLA 2/2017 36 Zdravje in šport Zdravje in šport 37 TROBLA 2/2017 OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU V organizaciji Žuži Sport, d. o. o., je v petek, 27. 1. 2017, potekalo občinsko prvenstvo v veleslalomu. Tekmovanje je potekalo v Sodražici, na smučišču Izver. Glede na pretekle izvedbe tekmovanja smo predvidevali, da lahko pričakujemo lepo število tekmovalcev in zvestih navijačev. Tudi tokrat so želje postale resničnost in smučišče je bilo tako rekoč polno tekmovalcev in gledalcev iz občine Velike Lašče. Veleslalom je potekal v dveh vožnjah, tekmovalci so pokazali izredno napete vožnje, borbenost in tekmovalnost. Med najbolj tekmovalnimi smučarji niso izostale niti stave in napovedi zmagoslavja. Sklepamo, da so letos imeli Grudni zares dobre pogoje za treninge, saj so dobili veliko nagrad. Absolutno najboljši čas dveh voženj je postavil Dren Gruden. Tradicionalno je bilo napeto do zadnjih sekund, v prestižni kategoriji najboljši Laški smučar (absolutno 7. mesto). Zmagovalec je postal Matjaž Gruden. Prehodni pokal, skupaj z rumeno-oranžno bundo in nagradami je podelil Jože Ivanc (zadnji dobitnik v kategoriji najboljši Laški smučar). Tako kot v preteklih letih smo želeli narediti nekaj dobrega za otroke. Skupaj z ustanovo Županov sklad smo se odločili, da omogočimo vsem otrokom in mladini brezplačno smučanje. Vsi otroci so bili odločitve zelo veseli. Rezultati: Za odlično izpeljano tekmovanje so zaslužni: ŠD Turjak in Uroš Centa (soorganizacija tekmovanja), Jože Starič (komentator tekmovanja), Zdene Samsa (kamerman), Marko Zakrajšek, Janja Samsa, Matej Hren in SK Sodražica. Iskrena ZAHVALA tudi vsem sponzorjem: Trgoup, d. o. o., Skarpa, d. o. o., picerija pri Roku, picerija Adam, frizerska hiša Mark, Priba, d. o. o., diskont Zalar, Mapri, d. o. o. Posebno zahvalo izrekam Občini Velike Lašče za sofinanciranje prireditve in ustanovi Županov sklad, ki je zagotovila brezplačno smučanje za otroke. Za konec pa samo še: Prireditev je lahko organizirati, brez vas tekmovalcev in gledalcev pa tekmovanje zagotovo nebi uspelo. HVALA in vabljeni prihodnje leto. Smučarski pozdrav! Matevž Žužek LETNIK: ABSOLUTNO SKUPINA:  zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 62 Gruden Dren 21,40 22,14 43,54 0 43,54 1 1 2 68 Tekavec Jernej 21,66 22,38 44,04 0 44,04 2 2 3 69 Juvanec Blaž 22,15 22,09 44,24 0 44,24 4 3 4 49 Žužek Tone 21,95 23,27 45,22 0 45,22 3 4 5 47 Ivanc Jože 22,83 23,51 46,34 0 46,34 7 5 6 7 8 43 50 67 Gruden Tanja Gruden Matjaž Gruden Urban 22,73 22,91 23,08 23,83 24,18 24,13 46,56 47,09 47,21 0 46,56 0 47,09 0 47,21 5 8 10 6 8 9 9 54 Gruden Janez 23,00 24,60 47,60 0 47,60 9 10 10 53 Hren Matej 23,35 24,35 47,70 0 47,70 11 11 11 75 Marolt Grega 24,67 24,29 48,96 0 48,96 12 12 12 33 .op Luka  25,16 25,57 50,73 0 50,73 13 13 13 28 Gradišar Žak 26,30 26,95 53,25 0 53,25 17 15 14 0,00 0 00,00 15 0,00 0 00,00 LETNIK: MLAJŠE DEKLICE SKUPINA:  A zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 1 Gradišar Neža 32,79 33,85 66,64 1 06,64 29 31 2 3 Štrukelj Maja 44,05 42,33 86,38 1 26,38 37 37 3 2 Cimperman Neli 46,91 40,21 87,12 1 27,12 40 38 21 0,00 0 00,00 LETNIK: STAREJŠE DEKLICE SKUPINA:  C zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 22 Pirkovi. Maruša 44,43 44,15 88,58 1 28,58 27 28 2 21 .op Ana 46,49 48,89 95,38 1 35,38 28 29 LETNIK: MLAJŠI DE.KI SKUPINA:  B zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 6 .op Mihael 26,20 27,85 54,05 0 54,05 16 18 2 18 .op Martin 27,38 28,20 55,58 0 55,58 19 19 3 17 Gradišar Ažbe 29,06 29,52 58,58 0 58,58 22 21 4 9 Gradišar .rt 28,76 30,42 59,18 0 59,18 21 22 5 12 Zalar Enej 31,40 29,61 61,01 1 01,01 26 24 6 11 Strnad Filip 32,30 30,61 62,91 1 02,91 28 26 7 10 Strnad Lovro 31,68 31,89 63,57 1 03,57 27 28 8 16 Gradišar Gašper 34,42 34,81 69,23 1 09,23 31 33 9 14 Cimperman Tilen 39,78 38,21 77,99 1 17,99 35 34 10 8 Adami. Erazem 39,56 39,21 78,77 1 18,77 34 35 11 13 Zalar Mark 43,91 40,00 83,91 1 23,91 36 36 0,00 0 00,00 LETNIK: STAREJŠI DE.KI SKUPINA: D zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 33 .op Luka  25,16 25,57 50,73 0 50,73 12 12 2 28 Gradišar Žak 26,30 26,95 53,25 0 53,25 14 13 3 29 Nik Hren 27,78 28,57 56,35 0 56,35 4 30 Gruden Drejc 29,43 30,93 60,36 1 00,36 5 31 Adami. Lenart 30,99 32,44 63,43 1 03,43 6 26 Strnad Aljaž 34,68 30,21 64,89 1 04,89 7 27 Polzelnik Amadej 35,72 29,80 65,52 1 05,52 8 32 Žužek David 33,74 34,78 68,52 1 08,52 9 0,00 0 00,00 10 0,00 0 00,00 LETNIK: DEKLETA SKUPINA: E zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 43 Gruden Tanja 22,73 23,83 46,56 0 46,56 5 6 2 41 Stanka Hren 25,98 27,69 53,67 0 53,67 15 17 3 42 Tekavec Martina 30,78 30,64 61,42 1 01,42 24 25 LETNIK: FANTJE SKUPINA: F zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 49 Žužek Tone 21,95 23,27 45,22 0 45,22 3 4 2 47 Ivanc Jože 22,83 23,51 46,34 0 46,34 6 5 3 50 Gruden Matjaž 22,91 24,18 47,09 0 47,09 7 7 4 54 Gruden Janez 23,00 24,60 47,60 0 47,60 8 9 5 53 Hren Matej 23,35 24,35 47,70 0 47,70 10 10 6 46 Marolt Tadej 23,38 24,52 47,90 0 47,90 7 55 Škulj Jože 23,82 24,94 48,76 0 48,76 8 57 Pintari. Mitja 23,61 25,31 48,92 0 48,92 9 48 .op Miro 24,43 25,63 50,06 0 50,06 10 59 Štrukelj Miha 26,68 26,76 53,44 0 53,44 11 52 Tekavec Jože 27,75 27,74 55,49 0 55,49 12 51 Jakše Primož 27,48 29,21 56,69 0 56,69 13 58 Žužek Franci DIS 0,00 0 00,00 LETNIK: FANTI.KI SKUPINA: G zap. št.štev. PRIIMEK IME leto rojstva 1.tek 2.tek skupaj m sec/ 00 mesto 1.tek mesto skupaj 1 62 Gruden Dren 21,40 22,14 43,54 0 43,54 1 1 2 68 Tekavec Jernej 21,66 22,38 44,04 0 44,04 2 2 3 69 Juvanec Blaž 22,15 22,09 44,24 0 44,24 4 3 4 67 Gruden Urban 23,08 24,13 47,21 0 47,21 9 8 5 75 Marolt Grega 24,67 24,29 48,96 0 48,96 11 11 6 65 Zalar Uroš 24,22 25,56 49,78 0 49,78 7 71 Ivanc Domen 25,28 25,45 50,73 0 50,73 12 8 72 Tanko Tomaž 25,59 27,09 52,68 0 52,68 9 64 Žgajnar Miha 26,83 28,00 54,83 0 54,83 10 63 Tekavec Miha 43,83 23,38 67,21 1 07,21 11 74 Debeljak Tadej 27,91 57,26 85,17 1 25,17 TROBLA 2/2017 38 Zdravje in šport 17. CENETOV MEMORIAL TVD Partizan Velike Lašče je 28. januarja izvedel tradicionalni 17. Cenetov memorial, mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativce. Na celodnevno tekmovanje se je prijavilo skoraj sedemdeset igralk in igralcev. Žal je gripa zagodla nekaterim že prijavljenim domačim in tujim tekmovalcem in jim onemogočila udejstvovanje na memorialu. Igralke in igralci iz celotne Slovenije so nastopili v sedmih posamičnih kategorijah in treh kategorijah dvojic. Čestitke gredo domačim igralcem za srčno borbo in osvojene kolajne. Gledalci so lahko uživali v atraktivnih bojih nekaterih prejšnjih aktivnih igralcev in trenerjev ter spoznavali vse čare, ki jih prinaša igra namiznega tenisa. Za tekočo izvedbo tekmovanja je poskrbela ekipa organizatorja, ki je z računalniškim programom omogočila hiter razpored tekem po posameznih mizah ter sprotno razporejanje in uvrstitve tekmovalcev po odigranih dvobojih. S pomočjo donatorjev in sponzorjev se je tekmovalni del zaključil v sproščenem klepetu, dobri hrani in pijači ter z obljubo, da se prihodnje leto zopet srečamo. Sponzorji in donatorji prireditve: Gostilna pri Kuklju in Peka Kukelj, Trgoup, d. o. o., Trgovina Poni, Diskont Zalar, Picerija pri Roku, Gostilna Kropec, Izdelava sodčkov Stane Indihar, s. p., Gradbene inštalacije Marko Belaj, s. p., Ogrevanje-plin-servis Tone Šilc, s. p., Zagorc, d. o. o., Sadje in zelenjava AS 10, Frizerski salon Koderček Bogdana Sernel, s. p., Magri, d. o. o., Intralite izvedba prireditev d. o. o., Parnas IKT, d. o. o., Art-les Igor Sever, s. p., Družina Centa ter pokrovitelja tekmovanja Občina Velike Lašče in župan Anton Zakrajšek. Zdravje in šport 39 TROBLA 2/2017 REZULTATI PO KATEGORIJAH: Ženske enotna kategorija 1. Dragica Lapajna 2. Lucija Grad 3. Alenka Zidar Zupan 3. Jasna Šebjanič Pupis Tolažilna skupina: Bianka Mertelj Moški do 40 let 1. Miha Režun 2. Bojan Vokal 3. Rok Semič 3. Rok Grasselli Tolažilna skupina: Sašo Ivanovski Moški od 40 do 49 let 1. Tone Komar 2. Lojze Zore 3. Damir Škerl 3. Aleksander Poropat Tolažilna skupina: Igor Sever Moški od 50 do 59 let 1. Erih Günter 2. Edo Horvat 3. Gorazd Štor 3. Vojteh Štor Tolažilna skupina: Miran Merc Moški od 60 do 69 let 1. Ciril Kozjek 2. Miro Šemrov 3. Bojan Supanič 3. Jože Miklavčič Tolažilna skupina: Maks Burger Moški od 70 do 74 let 1. Maks Burger 2. Dario Bergoč Moški nad 75 let 1. Jože Hafner 2. Radovan Simič Ženske dvojice 1. Alenka Zidar Zupan – Lucija Grad 2. Dragica Lapanja – Jasna Šebjanič Pupis 3. Saša Sever – Bianka Mertelj Moške dvojice do 50 let 1. Tone Komar – Bojan Vokal 2. Jernej Lenko – Lojze Zore 3. Gorazd Štor – Aleksander Poropat 3. Rok Grasselli – Rok Semič Moške dvojice nad 50 let 1. Miro Šemrov – Ciril Kozjek 2. Bojan Supanič – Edo Horvat 3. Igor Sever – Hinko Košir 3. Stane Glažar – Maks Burger Zapisal: Igor Sever Foto: Niko Samsa PRENOVLJENO ŠPORTNI CENTER TURJAK Pomlad je tu in ugodne vremenske razmere kar kličejo, da obujemo športne čevlje in se zaženemo v naravo ali na bližnja igrišča. Eno izmed igrišč v naši občini je tudi igrišče na Turjaku, ki bo letos zaživelo v prenovljenih dodatkih na igriščih. Opazili boste, da bomo postavili nove zaščitne mreže za nogometnima goloma in novo pridobitev koš za igranje košarke. Prav tako bomo zamenjali raztrgano mrežo na odbojkarskem igrišču, postavili novo črte in zamenjali mreže na nogometnih golih. Na koncu bomo pokosili še travo in igrišče pometli, da ne bo nepotrebnih padcev. Da ne pozabimo omeniti balinišča, ki bo kot vsako leto v primežu pridnih rok naših balinarjev pripravljeno za igranje. V leseni hišici v športnem centru bodo na voljo tudi žoge in balinarske »kugle«. Poskrbeli bomo, da bo vsaj v popoldanskih urah prisotnost koga od naših članov stalna, tako da bo izposoja športnega orodja omogočena brezplačno. Dragi starši, mladina in otroci, vabljeni na igrišča športnega centra Turjak, kjer se bomo člani celo leto trudili, da boste imeli čim boljše pogoje za igranje raznih športnih iger. Dne 25. marca ste vsi, ki bi želeli pomagati Turjaški športni center opremiti z novimi mrežami, pomesti igrišče ali kar koli, kar bi pripomoglo k lepši podobi, vljudno vabljeni. Vsi zainteresirani lahko za točno uro povprašate Gorazda Milavca na tel. št.: 040 863-043. Že sedaj pa je organizirana vadba namiznega tenisa, ki poteka v Kulturnem domu Turjak vsak četrtek od 18.30 naprej, vsaj do konca meseca aprila. Kmalu bodo organizirani tudi vadba teka in treningi balinarjev. Točen urnik, ki se zaradi daljšanja dni spreminja, pa si lahko ogledate na naši spletni strani http://www.sd-turjak.si. Ker bi radi, da se na Turjaku dogaja čim več različnih aktivnosti, vabimo vse, ki bili pripravljeni prevzeti in voditi katero od športnih aktivnosti (nogomet, rokomet, odbojka ali kar koli drugega). Športno društvo Turjak želi omogočiti kar se da čim boljše pogoje za vadbo in različnost aktivnosti. Športni center Turjak je zaradi lege, parkirišč in varnosti tudi pravšnje mesto za organiziranje rojstnih dni in najrazličnejše prireditve podjetij. Vabljeni na naš občni zbor, ki bo 24. marca 2017 ob 18.uri v prostorih Kulturnega doma Turjak. Prosim vas, da točen datum občnega zbora preverite še na naši spletni strani. Gorazd Milavec TROBLA 2/2017 40 Zdravje in šport RIBNIŠKI PLAVALCI POSTAVLJAJO NOVE MEJNIKE DOLENJSKEGA PLAVANJA Ob zaključenih državnih prvenstvih za vse starostne skupine se lahko Ribničani upravičeno veselimo uspehov naših plavalcev in plavalk. Skupaj je osvojenih petinštirideset stopničk, od tega osem prvih mest, petnajst drugih mest in dvaindvajset tretjih mest. Za piko na i pa še nov državni rekord hitrih Ribničanov. Kot prvi so se za naslove konec januarja v Mariboru potegovali kadeti, mladinci in člani. V absolutni kategoriji se je z najvrednejšim rezultatom med posamezniki izkazal Chad Andoljšek na 100 m prosto, kjer je suvereno slavil zmago in se kot prvi Ribničan in kot deseti Slovenec spustil pod magično mejo 50 sekund. Chad je prav tako gladko opravil s konkurenco, tudi na 50 m prosto. Med posamezniki so se na stopničke v absolutni konkurenci povzeli še Lucija Kous z 2. mestom na 100 m hrbtno in 3. mestom na 50 m hrbtno ter Tim Zobec z 2. mestom na 50 m prsno in 3. mestom na 100 m prsno. Odlično je nastopal v absolutni kategoriji še Robert Lovšin, sicer še mladinec; osvojil je 2. mesto na 100 m delfin, 3. mesto na 50 m, 100 m in 200 m prosto ter 50 m in 200 m delfin. Robert je v mladinski kategoriji slavil na 50 m in 100 m prosto, 100 m in 200 m delfin, drugo mesto je osvojil na 50 m delfin in 200 m prosto, tretje mesto pa na 400 m prosto. V kadetski konkurenci je najbolj izstopala Velikolaščanka Ana Kastigar s kar šestimi finalnimi nastopi. Slednja bo svoje stopničke napadala šele naslednje leto, saj letos nastopa kot mlajša v kategoriji kadetinj. V finalih so se borile tudi Gaja Radivojević, Nadja Padar in Maša Lovšin. Za najbolj odmeven moštven rezultat so poskrbeli fantje v štafeti 4 x 50 m prosto, v postavi Tilen Kočevar, Tim Zobec, Robert Lovšin in Chad Andoljšek. Postali so državni prvaki in postavili nov absolutni rekord Slovenije. Moška štafeta na 4 x 100 m prosto v postavi Jan Arko, Robert Lovšin, Tim Zobec in Chad Andoljšek je osvojila 2. mesto, moška štafeta na 4 x 100 m mešano v postavi Jošt Pavlin, Tim Zobec, Robert Lovšin in Chad Andoljšek pa je osvojila 3. mesto. Z leve: ( Tilen Kočevar, Chad Andoljšek, Robert Lovšin, Zobec Tim); Foto: Miha Koren Sledilo je državno prvenstvo za dečke, stare 13 in 14 let, ter deklice, stare 12 in 13 let, v Kranju med 3. februarjem in 5. februarjem. Najuspešnejši posameznik je bil Vid Lovšin, ki se je zmage veselil na 100 m delfin, drugi je bil na 200 m delfin in tretji na 50 m delfin. Med starejšimi se je Nani Poje uspelo uvrstiti na tretje mesto na 50 m hrbtno. Med mlajšim je izstopal Filip Čirovič z drugim mestom na 50 m prsno in 400 m mešano ter tretjim mestom na 50 m in 200 m prsno ter 200 m mešano. Prav tako tretje mesto je osvojil Klemen Topolnik na 1500 m prosto. Med dekleti je Maja Levstek osvojila drugo mesto na 100 m in 200 m hrbtno ter tretje mesto na 50 m hrbtno. V finalnih nastopih smo navijali še za Emo Tomšič, Nejca Miheliča in Jako Lovšina. V skupnem seštevku so Ribničani osvojili zelo dobro 7. mesto med 26 slovenskimi klubi. Zadnji so se prav tako v Kranju za naslove najboljših borili mlajši dečki in mlajše deklice. Najuspešnejši plavalec tega državnega prvenstva je postal v mlajši kategoriji Maks Kastigar. V mlajšem letniku je osvojil kar šest diplom. Drugo mesto je osvojil na 50 m hrbtno in 200 m hrbtno, tretji je bil na 400 m prosto, 200 m prosto, 100 m prosto in 100 m hrbet. Tudi dekleta so se odlično odrezala. V soboto je najbolje šlo Dori Đukič; osvojila je 3. mesto na 50 m hrbtno. V nedeljo sta se s tretjim mestom v mlajši kategoriji izkazali tudi Olja Radivojević na 100 m prosto in Marta Arko na 200 m hrbtno. Tudi drugih pet plavalcev (Hana Starc, Niki Starc, Mitja Turk, Nik Blatnik in Lovro Ćirović) je nanizalo veliko osebnih rekordov. Dokazali so, da spadajo v sam vrh slovenskega plavanja med mlajšimi dečki in deklicami. Hana Starc je dodala k odličnemu skupnemu rezultatu 6. mesto na 200 m prosto in 7. mesto na 400 m prosto ter Mitja Turk štiri uvrstitve med najboljše deset v mlajšem letniku. Čestitke! Ekipi mlajših dečkov in deklic Maks Kastgar 3. mesto Foto: Dolores Arko Avtor članka: Miha Koren Zdravje in šport 41 TROBLA 2/2017 PREDSTAVITEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA IN UPORABO AED DEFIBRILATORJA KAKO PREPOZNATI SRČNI ZASTOJ? KAKO PRISKOČITI NA POMOČ ČLOVEKU, KI GA DOŽIVI? Na pobudo ravnateljice Metode Kolar je članica RKS – enota Ljubljana učiteljem predstavila na februarski redni konferenci temeljne postopke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Predstavitev so še isti dan imeli tudi starši 2. razreda na roditeljskemu sestanku. Reševanje bolnika s srčnim zastojem je bitka s časom. Pri tem je ključnega pomena prva pomoč, hitro ukrepanje s klicem na 112, temeljni postopki oživljanja (masaža srca in umetno dihanje) in v proces oživljanja čim prejšnje vključenje in uporaba defibrilatorja, če je ta kje v bližini. V Velikih Laščah ga imamo. Oživljati bi se morali naučiti vsi, saj je dejstvo, da se 80 % zastojev zgodi na javnih mestih in zato so prvi reševalci skoraj vedno očividci. To pomeni, da je lahko to kdor koli od nas. Učitelji in starši 2. razreda smo si zagotovo zapomnili, da če se oseba ne odziva, kličemo na pomoč, preverimo dihanje in utrip. Če ne diha, ni utripa, oživljamo 30 : 2, dokler ne preklopimo na AED. Simona Bavdek ZDRAVJE V OBČINI VELIKE LAŠČE 2016 Nacionalni inštitut za javno zdravje je tudi za leto 2016 pripravil podatke o zdravju za vse slovenske občine. Prikaz podatkov je namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v posamezni občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, namreč pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želi inštitut spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. PODATKI ZA OBČINO VELIKE LAŠČE Zdravstveno stanje in umrljivost – Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil blizu slovenskemu povprečju. – Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 14,3 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 13,7 dni. – Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju. – Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 0,5 na 1000 prebivalcev, starih od 35 do 74 let, v Sloveniji pa 1,9. – Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,0 na 1000, v Sloveniji pa 6,4. – Delež uporabnikov pomoči na domu je bil višji od slovenskega povprečja. – Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 17 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 22. Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva – Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju. – Delež kadilcev je bil 21 %, v Sloveniji pa 24 %. – Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 3,3 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,8. – Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju. – Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 57,0 %, v Sloveniji pa 60,4 %. – Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 70,8 %, v Sloveniji pa 71,3 %. Druge podatke najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje http://obcine.nijz.si Barbara Pečnik, občinska uprava TROBLA 2/2017 42 Zdravje in šport Zdravje in šport 43 TROBLA 2/2017 OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU SE ZAČENJA. Tudi letos bo ŠMD TURJAK organiziralo vodenje občinske lige v malem nogometu. V spodnjem vabilu organizator tekmovanja vabi na sestanek zainteresiranih ekip. Najraje se družimo na skupnih kolesarskih turah in maratonih. Smo že redni gostje najbolj znanega slovenskega tekmovanja za rekreativce – maratona Franja. Zaradi čudovite narave in dinamične trase se vsako leto veselimo tudi maratona Zelene doline, ki ga začnemo v Arji vasi in zaključimo pri Domu planincev v Logarski dolini. Udeležili smo se tudi skoka na Mangart. Pot pelje iz Kranjske Gore na Vršič, od tam pa se preko Trente dvigne na Mangart in spusti v Trbiž ter zaključi v Kranjski Gori. Na potep Sredi lanskega maja se nas je peterica podala na enotedensko kolesarsko avanturo po Srbiji in Črni gori. V ekipi smo bili Frenk Kutner, Jože Škulj, Andrej Krička, Boštjan Gradišar in Primož Jakše. A popotovanje ne bi bilo mogoče, če nas s kombijem ne bi spremljala Mirko Pavšič in vodnik po Črni gori Peter Lopičič. Obema se za požrtvovalnost lepo zahvaljujemo. Zahvala gre tudi avtohiši Zalar, ki nam je posodila kombi. Avanturo smo začeli v srbski Ložnici in prvi dan ob reki Drini prekolesarili 130 kilometrov do Bajine Bašte. Vozišče je bilo sicer slabo, vendar je pot nezahtevna in ravno pravšnja za ogrevanje za kasnejše podvige. PREKALJENI KOLESARSKI MAČKI VABIJO NOVE ČLANE Lani ustanovljeno kolesarsko društvo Velike Lašče vabi vse sedanje in prihodnje člane na občni zbor, ki bo 25. marca ob 19. uri v sejni sobi Levstikovega doma v Velikih Laščah. V društvu je trenutno devet članov (Frenk Kutner, Jože Škulj, Boštjan Gradišar, Jure Hribar, Slavko Praznik, Andrej Krička, Vincenzo Rucca, Miha Sivec in Primož Jakše). Za poslanstvo si je društvo zadalo promocijo kolesarstva kot zdrav način življenja in širjenje kolesarske kulture med občani. V načrtu imamo tudi izdelavo kataloga vseh kolesarskih poti v občini. Pozdravljeni, glede na to, da sem dobil kar nekaj vprašanj glede izvedbe Občinske lige v malem nogometu Velike Lašče v letu 2017, vas obveščam, da liga tudi letos bo. Vodenje lige je lansko leto prevzelo društvo ŠMD Turjak, ki jo namerava voditi tudi letos. Letos nameravamo uvesti še nekaj tehničnih novosti na samih tekmah, o katerih bomo povedali več na uvodnem sestanku. Tega načrtujemu v petek 24.3.2017. O točnem terminu in lokaciji pa boste pravočasno obveščeni. Pred začetkom tekmovanja bomo imeli dva sestanka. Za prvi sestanek predlagamo naslednji dnevni red. 1. Pregled pretekle sezone 2. Pregled zaintersiranih ekip za sodelovanje v ligi 3. Sprememba ali potrditev sprejetega pravila o nastopanju tekmovalcev iz leta 2016 vseeno prekolesarili 150 kilometrov do planote Žabjek. Sledila je 180-kilometrska tura v spremenljivih vremenskih razmerah do Cetinja. Peti dan nas je pri vzponu na Lovčen in spustu do Boke Kotarske in Budve žgalo vroče majsko sonce. Šesti dan smo ob dobri hrani in jedači uživali v Budvi in ugotavljali, da smo imeli vso pot lepa prenočišča in odlično hrano. Tudi cene so bile znosne, med 15 in 20 evri za spanje z zajtrkom na osebo. Na poti domov smo se ustavili še v Dubrovniku in si ogledali staro mesto, na poti v Velike Lašče pa smo že načrtovali nov kolesarski podvig. Od višine se zvrti Izvedli smo ga konec avgusta, ko smo zajahali kolesa pod italijanskim prelazom Stelvia, nekje na nadmorski višini 500 metrov. V enem dnevu smo prisopihali do vrha na 2700 metrih nadmorske višine in se spustili na drugo stran v Švico, kjer so nas v vasi pod vznožjem domačini povabili na kravji bal. Druženje Podobne podvige načrtujemo tudi za letos, saj nameravamo med drugim prevoziti slovaške Tatre. Ob vseh avanturah pa nismo pozabili na domačo občino. Konec junija bomo namreč izvedli maraton po občini. Časa se udeležencem ne bo merilo, važna bo le obilica dobre volje. Kolesarski pozdrav in ne pozabite na občni zbor. Primož Jakše 4. Izbira oz. pregled možnosti za določitev sodnika 5. Pregled načrtovanih tehničnih novosti 6. Določitev termina za drugi (zadnji) sestanek pred začetkom tekmovanja 7. Razno Na voljo bo tudi prijavnica za zainteresirane ekipe. Vse ekipe, ki ste tekmovale lani, jo boste prejele po elektronski pošti. Vsi, ki bi se pa želeli prijaviti na novo, pa me prosim pokličite na GSM 031 843 730 ali mi pošljite vprašanje na elektronski naslov: jani. levstik@gmail.com Kot rečeno vas o točni lokaciji in uri uvodnega sestanka še obvestim. Za vse dodatne info me lahko pokličete na GSM 031 843 730 Lep pozdrav Jani Levstik Najprej prepoznana in promovirana kot novost nordijska hoja z uporabo smučarskih in pohodnih palic, sedaj tudi zložljivih palic, sedaj poznana po vsem svetu. Pri hoji po ravnem in v hrib ter pri spustu nekateri gorniki poznajo uporabo palic že od prej, nekateri jih uporabljajo redno, nekateri tega načina hoje niso sprejeli. Deljena so mnenja, kako uporabiti in kdaj stopiti ter kako in v kakšnem položaju držati in obdržati roke in noge. Gre sicer za naravno hojo dvokoraka in uporabe trokoraka s soročnim odrivom. Sliši ali bere se kot zahtevnejša oblika, a če zavrtimo film v glavi, kako smo se lotili hoje v hrib in sestopa, ali če bi pogledali posnetek, bi ugotovili, kolikokrat smo to tehniko že uporabili, je pa nismo ozavestili. Seveda poznamo dvokorak: leva roka in desna noga se hkrati gibljeta v ritmu stereotipnega gibanja (naravne hoje), hojo oplemenitimo še z izvajanjem gibanja rok od 90-stopinjskega kota roke do iztegnjene roke in pravilnega zatika palice na tla med razkorakom in spusta palice med prsti in ponovnega oprijema. Biomehanične uporabe telesa in moči rok in nog so odvisne od posameznika in vložka lastne sile pri odrivu in opiranju, prenosu teže telesa in uporabe ravnotežja, obremenitev ustreznih mišic. Palice niso toliko bistvene za hojo naprej, ampak sta bistvena nagib telesa in odriv z zadnjo uporabljeno nogo pri uporabi palic med potovanjem palice mimo bokov, zatika v tla in ponovnega dviga in sprostitvijo prstov na rokah ter sprostitve zapestja. Pri hitri hoji je uporaba palic manj učinkovita ali celo nepotrebna. Včasih je pri hoji po ravnem občutek isti. Takrat pač palice pospravimo. Pri trokoraku se gibljemo v istem ritmu, le da z obema rokama naenkrat zatikamo palice in do naslednjega zatika naredimo tri korake. Uporabimo tehniko rok in nog iz navedenega. Raziskave in razne kineziološke analize, narejene na tem področju, nam pomagajo razumeti, da pri hoji navkreber v izletniške namene krepimo mišice rok in ramenski obroč. Pri spustu vplivamo z uporabo palic na noge in boke. Razbremenimo sklepni hrustanec, ki je kot naš amortizer. Poskrbimo za kolena, kolke in hrbtenico s podaljšanim vplivom na medvretenčne ploščice oziroma diske in tudi na gležnje, stopala, stopalnice in prste na nogah ter zapestja in prste na rokah ob uporabi in spustu palic. Pri bolj energični hoji z namenom rednega treninga ali porabe kalorij je potrebno upoštevali vse svoje zmogljivosti glede gibljivosti, vzdržljivosti in moči ter vključiti veliko mero poslušanja svojega telesa, kaj zmoremo in kaj bo prej škodovalo kot koristilo. Pri vsaki hoji na kakršen koli način vplivamo na srčno-žilni sistem, znižujemo raven holesterola, zmanjšujemo nabrane maščobe in s tem uravnavamo težo. S svojim gibanjem povzročimo toploto v telesu, preženemo togost sklepov, zmanjšamo obstoječe bolečine in vplivamo na boljšo regeneracijo in rehabilitacijo po posegih. Z dihanjem, ki je ključnega pomena, poskrbimo za pretok kisika v celice, pretok elektrolitov, mineralov, rudnin, vitaminov, porabo kalorij. V teh okoliščinah ne pozabimo na izdaten vnos vode in drugih tekočin in hranilnih dodatkov. O tem je napisanega veliko v raznih literaturah. Vse sestavine imajo v telesu točno določeno funkcijo, ki vpliva na našo zmožnost regeneracije in počitka. Po vsaki nenaporni ali naporni vadbi je nenadomestljiv trenutek, ko si vzamemo čas za sebe. Med hojo lahko ponavljamo pozitivne sugestije. Pohodniki točno vedo, kdaj se pogovarjajo in kdaj so v svoji notranji tišini in s tem hranijo tudi svojo dušo. Ste za izziv? Se dobimo in preverimo, kako vse našteto deluje v naravi? Druženje ima tudi zdravilne lastnosti. Za vas pripravila vaditeljica in terapevtka Tina Sešek, 041 745 363 VADBA, SKRB ZA ZDRAVJE Z NORDIJSKO HOJO Obvestila 45 TROBLA 2/2017 PODLUBNIKI VEDNO BOLJ OGROŽAJO SMREKO TROBLA 2/2017 44 Obvestila DOBRA SADIKA ZA DOBER PRIDELEK Čeprav so pogoji pridelave zelenjave na območju občine Velike Lašče težji in intenzivne pridelave zelenjave ni, ima skorajda vsaka domačija ob hiši vrt, na katerem pridela zelenjavo za lastno porabo. Kako vzgojiti močno in zdravo sadiko različnih vrtnin je v prostorih Levstikovega doma v Velikih Laščah predavala Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarstvo pri KGZ Ljubljana. Predvsem plodovke so vrtnine, ki z direktno setvijo v zemljo v zelja mimo. Zamudili smo tudi že sajenje peteršilja, rukole, zelene, mesecu maju ne bi dozorele zaradi prekratkega obdobje toplega pora, čebule, začimbnice (bazilika, majaron), paradižnika, zelja, vremena, zato se poslužujemo sadik. Poleg tega s sadikami solate, blitve. To je treba opraviti v začetku marca. Sredi marca pa prihranimo prostor in čas, saj so s hitrejšim vrstenjem posevkov je čas za setev lubenice in melon, v začetku aprila kumar in fižola, lahko tudi trije posevki na isti zemlji v enem letu. Včasih so tako v začetku maja poznega zelja, brokolija in cvetače ter konec maja imenovane »puljene« sadike, na primer zelja, pridelovali na endivije in radiča. setvenici, ki je bila del njive. Danes sadike delamo s koreninsko Zelo pomembno pri vzgoji sadike je pravilno zalivanje, ki je grudo in imajo prednost pred puljenimi sadikami. Sadiko lahko odvisno od temperature in svetlobe, ki jo ima sadika na voljo. vzgojimo z direktno setvijo semen ali s pikiranjem. Direktna setev Zalivamo zelo previdno in pazimo, da kapljice niso premočne, saj pomeni, da v vsako setveno luknjo v gojitvene plošče, napolnjene so majhne rastlinice zelo občutljive. Ana Ogorelec je prepričana, z zemljo, damo po eno seme. Takšna vzgoja je pogosta v vrtnarijah, kjer ni časa za pikiranje. Poleg tega nekatere rastline, na primer da je slaba rast lahko samo posledica pregrobega zalivanja. Če lubenice, melone, kumare in fižol, ne prenašajo pikiranja, doda preveč zalivamo, pridejo bolezni. Ana Ogorelec. Z gnojenem sadik začnimo čim pozneje, saj vsako napačno Ob pikiranju pa opravimo setev počez v platoje ali korita in nato gnojenje povzroči več težav, kakor če sploh ne gnojimo. sledi pikiranje posamezne sadike, in sicer vsako v svoj lonček. Ko Uporabljamo gnojila, ki imajo poudarek na fosforju in kaliju, in jih ima sejanček zasnovane prve prave liste in se klični listi poravnajo, izmenjujemo s tistimi, ki imajo nekoliko več dušika. Pri sadiki je sejančke nežno izpulimo in s svinčnikom (paličico) potisnemo pomemben zdrav, močan in razvejan koreninski sistem in za to koreninico v posamezen lonček. Koreninica se pri puljenju odlomi, potrebuje rastlina fosfor. Dušik se dodaja tik pred koncem, a le, če zato pri presajanju odženejo stranske koreninice, ki še povečajo so sadike res prenizke. Namesto gnojil raje uporabimo pripravke razvoj stranskih korenin. Koreninico potisnemo še nekoliko na osnovi alg. globlje, vse do kličnih listov, in korenine so bodo formirale po celi Dognojevanje je priporočljivo šele, ko se dnevi začnejo daljšati, dolžini stebelca, ki je v zemlji. Za kaljenje plodovk potrebujemo visoke temperature (paprika 25 °C, paradižnik 25°C, medtem torej marca ali še bolje aprila, ko v času intenzivne rasti lahko ko druge potrebujejo nižjo temperaturo (solata 18 °C, zelje 18 dognojujemo s tekočimi gnojili. Uporabimo lahko hladen čaj iz °C ).Takoj po kaljenju temperaturo znižamo (plodovke na 15 °C, kamilic, rmana, timijana, žajblja, baldrijanovih listov in cvetov. solato, zelja na 12 °C). Kasneje sadike potrebujejo temperaturo okrog 18 °C, nočna pa je lahko manjša. Bolj pomembna kot Korenine sadike morajo biti bele temperatura je svetloba. Po kaljenju rastline premaknemo v Dobra sadika je enakomerna, ima temno zeleno barvo listov, prostor z nižjo temperaturo in dovolj svetlobe, saj bodo le tako ima nastavke cvetov; bele in dobro razraščene korenine imajo sejančki postali čvrsti in temno zeleni. nakazano razraščanje, so brez škodljivcev in listi brez lis, peg V rastlinjakih je potrebno zagotoviti enakomerno temperaturo ali brez drugih znamenj pomanjkanja ali bolezni. Ana Ogrelec podnevi in ponoči. Ker podnevi lahko temperatura doseže tudi je svetovala, da nikakor pri vzgoji sadik ni dobro varčevati pri 40 °C, ponoči pa 20 °C in manj, lahko tako velik temperaturni skok substratih. Za setev uporabljajmo le setvene substrate, ki imajo povzroči resne motnje sejančkov in je zelo pomembno zračenje fino strukturo, dobro odcednost vode in manj hranil. Za pikiranje rastlinjakov. Višja temperatura ne nadomesti pomanjkanja svetlobe. Temperature za vzgojo sadik so različne, zato ne moremo in presajanje so substrati, ki so bolj grobo mleti, imajo več hranil sami vzgojiti v istem prostoru plodovk in kapusnic, solatnic in glinastih delcev za zadrževanje vode. in podobno, saj so to različni toplotni razredi. Tudi primerno Pri presajanju sejančkov je treba upoštevati, da je rastlina tako utrjevanje ni izvedljivo, če imamo v istem rastlinjaku plodovke kot človek: Starejši smo, težje prenesemo spremembe. Manjša je in kapusnice. Pri visokih temperaturah nikoli ne vzgojimo sadika, hitreje se bo prilagodila novemu okolju, manj bo začetnih kakovostne sadike čebule ali pora, saj zaradi visokih temperatur težav. Če je mlada rastlina zdrava, večja je možnost, da bo zdrava razvijajo čebulnice predvsem liste in manj koreninski sistem. tudi odrasla rastlina. Pri presajanju je zelo pomembno, da štiri tedne pred presajanjem sadikam znižamo temperaturo ali jih Katere vrtnine je enostavno in katere manj enostavno vzgojiti celo prestavimo na zaščiten balkon. Saditi ne smemo v premrzlo doma? zemljo (10 °C). Raje sadimo mlajše in manjše kot prevelike in Enostavna domače vzgoja, temperaturno manj zahtevne so zastarane sadike. Koreninski splet naj bo svetlo bele barve. čebula, pozne kapusnice, peteršilj, endivija, radič, kitajsko zelje in Po predavanju se je med udeleženci razvila razprava, Ogorelčeva solata, medtem ko je zahtevnejša domača vzgoja pri paradižniku, papriki, jajčevcu, zgodnjih kumarah, zgodnjih bučkah in zgodnjem pa je odgovarjala še na številna vprašanja. fižolu, ker so te vrtnine toplotno bolj zahtevne. Ker je februar že mimo, je čas za setev feferona, paprike, cvetače in zgodnjega Dragica Heric Ugodne vremenske razmere za podlubnike po žledolomu leta 2014 so povzročile izjemno razmnožitev smrekovih podlubnikov v Sloveniji in tudi v naši okolici. Kljub zatiralnim ukrepom se je širjenje teh drobnih hroščev nadaljevalo še v lanskem letu. Na območju Krajevne enote Velike Lašče je bilo samo lani v zasebnih in državnih gozdovih posekanih okrog 18100 m3 smrekovih lubadark, od tega v občini Velike Lašče približno 9850 m3 in v občini Dobrepolje približno 8250 m3 smrekovih lubadark. Glede na leto 2015 ocenjujemo v povprečju 30 odstotni upad smrekovega lubadarja, vendar s stanjem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni in si moramo lastniki gozdov in tudi delavci Zavoda za gozdove prizadevati, da v 2-3 letih spravimo posek v normalno stanje, torej za zmanjšanje poseka po lubadarju še vsaj za 10000 m3 na leto. Na celotnem Gozdnogospodarskem območju Kočevje je bilo v lanskem letu posekanih 237.200 m3 lubadark. Cene lesa se zaradi velike ponudbe v drugi polovici leta običajno znižajo, medtem ko so v prvi polovici leta cene precej normalne. Podlubniki na dlačicah prenašajo spore gliv modrivk, ki z obarvanjem lesa dodatno cenovno razvrednotijo smrekovo hlodovino. Smreka je prvotno poraščala le vrhove gora, v doline so jo zanesli naši predniki, ker je bil les smreke v preteklosti veliko več vreden od lesa drugih drevesnih vrst. Danes se smreka dobro naravno pomlajuje, še posebej na rahlo zakisanih tleh, kjer se je v preteklosti grabilo listje. Klimatske spremembe in s tem velika temperaturna in padavinska nihanja močno vplivajo na smreko, ki ima plitev koreninski sistem. V toplejših nižinah so podlubniki bolj uspešni, saj imajo tri ali celo štiri generacije, medtem ko imajo v naravnih rastiščih smreke v hladnejših višjih legah le eno ali dve. Iz ene oplojene samice velikega smrekovega lubadarja (velik 4–5 mm) je lahko v enem letu lahko milijon potomcev. Da pa podlubniki prekinejo pretok sokov v odraslem drevesu, pa zadošča le nekaj deset teh drobnih žuželk. Poleg velikega smrekovega lubadarja, ki ga imenujemo tudi knaver, je nevaren še mali smrekov lubadar; ta se zavrta v tanjše lubje v veje in vrhače. Prvo rojenje je običajno v aprilu, in sicer takrat, ko se povprečne dnevne temperature dvignejo na 17 stopinj Celzija. Mraz in suša jih ne uničita. Dež in vlaga pospešita razvoj gliv in raznih bolezni ter s tem najučinkoviteje zmanjšata število podlubnikov (poleg detlov, žoln in ognja). S kurjenjem vej ter lubja, napadenega s podlubniki, uničimo del podlubnikov. Najučinkoviteje je to zatiranje zgodaj spomladi, SPOŠTOVANI! Kinološko društvo Grosuplje že vrsto let organizira brezplačna strokovna predavanja za lastnike psov in tiste, ki bi to želeli postati. S tem želimo občanom predstaviti novosti s področja kinologije in tako obogatiti kinološko kulturo v naših občinah. Tudi za letošnjo pomlad smo tako pripravili dve predavanji. V sredo, 22.2.2017 ob 19.uri v dvorani Družbenega doma na Taborski cesti 1 v Grosupljem bo potekalo predavanje z naslovom »Pes in njegova uporaba skozi zgodovino«, predaval bo mag. Peter Levstek, dr. vet. ved. Drugo predavanje z naslovom »Ali poznamo govorico svojega psa?« pa bo v četrtek, zaradi dobro vidnih znakov napada, kot je odstopanje lubja in rjavenje iglice. Poleti so glavni znaki napada rjava črvina (prah) na vznožju debla in na okoliških rastlinah. Kasneje se začne drevo sušiti, vendar je takrat veliko lubadarjev že na drugem drevesu. Lubadarji ne poznajo parcelnih meja, zato je odgovornost vsakega lastnika gozda, da vsaj enkrat mesečno pregleda svoje (in sosednje) parcele, porasle s smreko, in ob pojavljanju lubadark to sporoči revirnemu gozdarju. Z njim se dogovorita o času in načinu sanacije. Najpomembnejši čas pa je zgodaj spomladi. Po navedbi Pravilnika o varstvu gozdov je potrebno do 20. marca sanirati vse lubadarke, opraviti gozdni red in odpeljati les z lubjem iz gozda. Seveda pa ne bo odveč ponoviti tudi nujnost opravljanja in vzdrževanje gozdnega reda po redni sečnji. Še vedno velja, da je sečišče urejeno, če so posekana vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana, iz gozda spravljeni vsi lesni sortimenti, veje in vrhači iglavcev razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce, ter obeljeni panji smreke in bora. Urejenost sečišč – tudi saniranih žarišč podlubnikov in izvajanje gozdnega reda poleg Zavoda za gozdove kontrolira tudi gozdarski inšpektor. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Kočevje Krajevna enota Velike Lašče 23.2.2017 prav tako ob 19ih v Družbenem domu na Taborski cesti 1 v Grosupljem, predaval bo Branko Puš, predsednik Komisije za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije. Pred obema predavanjema bodo od 18:30 ure naprej potekali tudi vpisi v tečaje šolanja psov, v četrtek pa bo po predavanju še predstavitev vseh tečajev. Dodatne informacije: info.kd.grosuplje@gmail.com, 031 350 786 ali 040 678 578, http://www.kd-grosuplje.si/ TROBLA 2/2017 46 Obvestila POMEN SAJENJA MEDOVITIH RASTLIN Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Kar naenkrat jih bomo lahko opazovali, kako letajo s cveta na cvet, in prisluhnili njihovemu brenčanju. Hrano jim bodo ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska … To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah. To so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine … Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikrolokaciji poskrbeli za saditev medovitih rastlin in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin, in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela. Ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova meta (Mentha pulegium), timijan ( Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali robovih parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spada navadna leska (Corylus avellana), večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.), od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačnikov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru pa zasadimo medečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe ( Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj od tujerodnih pa paulovnija (Paulownia tomentosa), trnata gledičevka (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpa (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasta amorfa (Amorpha fruticosa L.), mehurnik (Koelreuteria paniculata Laxm.), japonska sofora (Sophora japonica L.), in evodija ( Tetradium daniellii ) pa še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medonosne rastline in jih je mogoče kupiti v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi na Čebelarski zvezi Slovenije (v okolici). Obvestila 47 Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav vanjo posadimo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hlevskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z 2–3 cm žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo, kamor jo lahko privežemo. Če to naredimo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo s približno desetimi litri vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da jih ne posadimo preblizu med seboj. Na koncu vedno obilno zalijemo. V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo. Za čebele je od njih zanimivih okoli tisoč rastlin, na katerih najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše; čebelarji pravimo, da v času, ko v naravi vlada brezpašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. Jure Justinek, Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarska zveza Slovenije Javna svetovalna služba v čebelarstvu TROBLA 2/2017 APEL ZA PRAVILNO UPORABO FFS Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom, medom, si je že v prazgodovini tešil lakoto in celo reševal življenje. V procesu svojega razvoja je človek spoznal še druge številne koristnosti čebele - od njenih pridelkov pa do opraševanje sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani in tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pogosto pridejo v stik s strupenimi sredstvi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav sta pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe FFS predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1) (Uradni list RS, št. 83/12), še vedno prihaja do pomorov čebel. Da ne bi bili več priča zastrupitvam čebel, čebelarji vse uporabnike FFS prosimo, da te uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi: -Pred načrtovano uporabo FFS natančno preberite priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi. Posebno bodite pozorni na znak čebele v rdečem okvirju. -Priporočena sredstva uporabljajte v najnižjih priporočenih odmerkih. -Uporabljajte za čebele manj nevarne pripravke. -Pred škropljenjem pokosite podrast v sadovnjaku ali vinogradu. -Škropite v večernih urah ali ponoči, ko se čebele že v panjih. Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. Čebelarska zveza Slovenije Vlado Auguštin Pišite nam na elektronski naslov simba.tbm@gmail.com ali pokličite na tel. 040 518 282: • ČE STE V STISKI, TEŽAVAH • IMATE VPRAŠANJA • POBUDE • STE PRIPRAVLJENI POMAGATI…. KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK VELIKE LAŠČE TROBLA 2/2017 48 Obvestila Obvestila 49 TROBLA 2/2017 ŠKODE PO DIVJADI NA KMETIJSKIH IN GOZDNIH POVRŠINAH V januarju in februarju letošnjega leta se je zvrstilo 14 javnih posvetov o sobivanju ljudi in divjadi za 15 lovsko upravljavskih območij (LUO). V Kočevju je bil posvet za Kočevsko-Belokranjsko LUO, pod katero spada tudi območje občine Velike Lašče. Posveti so bili namenjeni najširši javnosti, predvsem pa vsem ponudijo zaščitna sredstva za preprečitev škode, jih mora ta sprejeti, tistim, ki jih na kakršen koli način zadeva področje upravljanja s saj v nasprotnem primeru ni upravičen do uveljavljanja odškodnine prostoživečimi živalmi. Kočevsko-Belokranjsko LUO se razteza na za škodo. Čeprav v zakonu ni jasno določeno, kaj so ustrezna površini 209.000 ha s 74-odstotno gozdnatostjo. Gozdove so zadnja zaščitna sredstva, je treba vse, kar lovci ponudijo, sprejeti, ne glede štiri leta zaznamovali predvsem s sanitarno sečnjo (v povprečju na to, da kot lastnik meni, da to ni zadostna zaščita. 190.600 m3 letno), za katero sta poglavitna vzroka žled v letu 2014 Škodo je treba prijaviti v roku treh dni od ugotovljene škode, v (29 %), in podlubniki v letih 2015 in 2016 (61 %). Zaradi teh vzrokov osmih dneh po prejeti prijavi pa morajo lovci opraviti cenitev in je tudi že 558 ha golih površin. LUO ima 203.063 ha lovnih površin določiti višino odškodnine. Ta je opredeljena kot tržna odkupna s 30 lovišči lovskih družin in tremi lovišči posebnega namena. cena iz preteklega leta, ki jo objavi Statistični urad, revalorizirana z Glavne vrste divjadi so srnjad, jelenjad in divji prašiči. V tem LUO inflacijo. Če se lovec in oškodovanec strinjata z višino odškodnine, je največja številčnost jelenjadi v Sloveniji, zato se je lansko leto se sklene sporazum in pride do izplačila, katerega rok sicer v zakonu močneje povečal načrt odvzema jelenjadi z namenom zmanjšanja ni opredeljen, vendar naj bi bil izplačan do konca tekočega leta, populacije. Veliko težav pa na tem območju povzročajo velike zveri, ker se v naslednjem letu preverja koncesijska pogodba s strani saj je na območju velika številčnost rjavega medveda in pa tudi ministrstva. Če se lovec in lastnik ne sporazumeta, oškodovanec volka. Škodo pa delajo tudi krokarji. pošlje prijavo škode od lovne divjadi komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah. Komisija deluje na določeni Divjadi in zveri vedno več, evidentiranih škod pa manj upravni enoti za posamezno lovsko upravljavsko območje in mora v Poleg gozdnatosti je na Kočevskem značilna majhna poseljenost 15 dneh opraviti ogled in določiti višino odškodnine. Če tudi v tem z velikim deležem demografsko ogroženih območij. Le še 22 % je primeru ne pride do sporazuma, je v roku treh let mogoče pravico kmetijskih površin (njive 6 %, travniki in pašniki 14 %, sadovnjaki iskati na sodišču. in vinogradi 2 %), prevladuje pa večinoma ekstenzivno kmetijstvo Obrazce za prijavo škode je mogoče dobiti pri revirnih gozdarjih, z živinorejo. Nekoliko bolj kmetijska območja so na severu LUO in v lovcih oziroma lovskih družinah, kmetijskih svetovalcih oziroma Beli krajini. Na kmetijstvo tega območja imajo zelo velik vpliv divjad na spletnih straneh Lovske zveze Slovenije oziroma lovskih in zavarovane vrste prostoživečih živali, kar se odraža kot velika družin, Zavoda za gozdove Slovenije oziroma območnih enotah in popašenost travnih površin in škode na drugih kmetijskih kulturah. Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ali njihovih zavodih. Zaradi divjadi je v gozdu velik problem objedenosti mladja, zato se gozdov ne pomlajuje, izginjajo plemeniti listavci in jelka in ob Ne le obveznosti, tudi enotni kriteriji in pošteno ocenjevanje takšnih trendih se obeta monokultura bukve. Populaciji volka in škod medveda sta v zadnjem obdobju narasli, v zadnjih 25 letih se je Lani je bil spremenjen Pravilnik o minimalnih pogoji za zaščito populacija medvedov podvojila. Probleme z zvermi imajo predvsem posameznih nelovnih površin (vrtovi, nasadi, sadovnjaki, drevesnice rejci živine, kar velikokrat vodi v opuščanje reje. V zadnjem obdobju in intenzivne kmetijske kulture) pred škodo od divjadi, ki med se je stalež drobnice na Kočevskem izrazito zmanjšal iz 8000 glav drugim določa, kakšna mora biti ograja, kakšni stebri, kakšne žice, na 2000. Tarča medvedov so tudi čebelnjaki, silažne bale, poljščine, določa torej pogoje in vrste ograj za posamezno vrsto divjadi, kako sadno drevje. Medvede pa se pogosto sreča tudi v naseljih sredi jo je potrebno vzdrževati in kakšen je način odvračanja ptičev, belega dne. kjer bi ptiči lahko delali škodo. Ograja za jelena mora biti 1,90 Uradni podatki pa izkazujejo, da se škode po divjadi zmanjšujejo, metra visoka, za srno 1,50 metra in za divje prašiče 1,30 in 20 cm čeprav se ve, da ti ne izkazujejo dejanskega stanja, saj se veliko vkopana v zemljo, za poljskega zajca 1,50 m in 20 cm vkopana v škod iz takšnih ali drugačnih vzrokov ne prijavlja, ali pa pride do zemljo. V letošnjem letu naj bi se sprejela tudi Uredba o kriterijih drugačnih dogovorov med oškodovanci in upravljavci, ki niso za opredelitev vrst škod ter metode in merila za ugotavljanje evidentirani. njihove višine, ki jo sicer določa Zakon o divjadi in lovstvu iz leta 2004, s katero bi poenotili sistem ocenjevanja po državi. Na predlog Škodo je treba prijaviti v treh dneh oškodovancev je treba vključiti tudi ekološke pridelke in druge Čeprav je bil Zakon o divjadi in lovstvu sprejet leta 2004, danes pridelke, ki cenovno odstopajo od povprečnih cen. Urediti pa je marsikateri oškodovanec še vedno ne ve, kaj storiti, ko mu divjad treba poleg drugih poškodb tudi področje popašenosti travnikov uniči pridelek, na drugi strani pa so tisti, ki so se po nenehnih in pašnikov. Na posvetih je bilo predlagano, da ministrstvo za škodah, ki jim jo povzroča divjad, naveličali in obupali brezuspešno kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Lovsko zvezo prijavljati škode po divjadi. Sam zakon določa postopek Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije izda brošuro, v kateri se uveljavljanja odškodnin, vendar je v njem tudi veliko nejasnosti, na poda napotke ocenjevalcem v loviščih za njihovo delo; tako se bodo kar kaže predvsem besedilo zakona kot so »primeren način«, »dober zmanjšale razlike med delom ocenjevalcev škod v posameznih gospodar«, »narediti vse potrebno«, »ustrezna zaščitna sredstva« in loviščih in dvignila kakovost odnosov med deležniki. Pripravi se podobno, zaradi česar pogosto prihaja do težav pri dogovarjanju tudi brošura z napotki, kako uveljaviti škodo za lastnike kmetijskih med oškodovanci in lovci oziroma s cenilci škode. Za lastnika zemljišč in gozdov in kaj so njihove obveznosti. zemljišča je pomembno vedeti, da mu zakon nalaga izvedbo določenih ukrepov, ki škodo lahko preprečijo. Če lovci oškodovancu Dragica Heric Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je 26. 1. 2017 objavil JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV ŠTIPENDIJ ZA DEFICITARNE POKLICE ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 (230. JAVNI RAZPIS). Štipendija je namenjena vsem kandidatom, ki bodo v šolskem letu 2017/2018 prvič vpisani v 1. letnik enega od spodnjih izobraževalnih programov. Vlogo bo možno oddati od 15. 6. 2017 do 20. 9. 2017. Vloga bo dostopna v juniju 2017 na spletni strani sklada - www. sklad-kadri.si. Letošnji nabor deficitarnih poklicev: 1. kamnosek 2. mehatronik operater 3. izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij 4. inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij 5. oblikovalec kovin orodjar/ orodjarka 6. elektrikar/električarka 7. avtokaroserist/avtokaroseristka 8. pek/pekarka 9. slaščičar/slaščičarka 10. mesar/mesarka • tapetnik/tapetničarka • mizar/mizarka • zidar/zidarka • tesar/tesarka • klepar-krovec/kleparka-krovka • izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje • gozdar/gozdarka • slikopleskar-črkoslikar/ slikopleskarka-črkoslikarka • pečar- polagalec keramičnih oblog / pečarka-polagalka keramičnih oblog • dimnikar/dimnikarka SPOMLADANSKA ČISTILNA AKCIJA Vabimo vsa društva, krajevne odbore in ostale posameznike, da tudi letos s skupnimi močmi poskrbimo za lepše okolje v katerem živimo. Čistila akcija javnih površin, razpršenih odpadkov in morebitnih divjih odlagališč bo potekala v soboto, 25.3.2017. Vreče in rokavice lahko po predhodnem dogovoru prevzamete na občini Velike Lašče. Zbrane odpadke lahko v soboto do 13. ure oddate v začasnem zbirnem centru na Turjaku, v primeru manjših količin ločeno zbranih odpadkov (embalaža papir, steklo) pa lahko odpadke odložite tudi v zabojnike na ekoloških otokih po občini. Občinska uprava Krajevna enota Velike Lašče V A B I L O V letošnjem letu bo Zavod za gozdove organiziral tečaj Varno delo z motorno žago. Tečaj je dvodneven in je brezplačen. Vse, ki bi se radi udeležili tečaja, prosimo, da se obrnete na svojega revirnega gozdarja. Termin še ni določen, zbiramo predhodne prijave do zapolnitve mest. Telefon 7881 470 in 7807 032. Vabljeni! Prav tako je Sklad 22.12. 2016 objavil JR Štipendije Ad futura za študij v tujini za leto 2017 (220.JR). Javni razpis štipendij je namenjen za šolnino in življenjske stroške za študij v tujini. Rok prijave je do vključno 19. 4. 2017. Za več informacij se lahko obrnete na spletno stran sklada www.sklad­kadri.si, elektronski naslov info@ sklad-kadri.si ali na telefonsko št. 01 43 41 081 v času uradnih ur. TROBLA 2/2017 50 Voščila – Obvestila Dan žena je mednarodni praznik žensk, ki ga po svetu že od leta 1911 praznujejo vsako leto 8. marca. Pobudo za praznovanje 8. marca je dala nemška feministka in socialistka Clara Zetkin v čast žensk, ki so se v New Yorku borile za boljše plače in volilno pravico. Na ta dan praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost in dosežke žensk, za kar so se ženske začele bojevati že v antični Grčiji. Bistvo mednarodnega dneva žena je zahteva in pravica po enakovredni obravnavi ter primerljivih priložnostih za delo in življenje vseh družbenih skupin. Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk. Tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala, in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica, vendar enakopravnost še danes ni povsem uveljavljena. Povečuje se sicer delež žensk v nekaterih poklicih, ki so nekoč veljali za izrazito moške, vendar manj žensk kot moških opravlja vodstvene poklice: med direktorji družb je v podjetjih z vsaj 50 zaposlenimi osebami komaj dobra petina žensk. Volilna pravica pomeni pravico voliti in biti voljen. V naši občini smo v sedanjem mandatu občinskega sveta dosegli popolno enakovrednost spolov, saj je v dvanajstčlanskem svetu šest žensk in šest moških. Vsem občankam Občine Velike Lašče želimo veliko delovnih uspehov in prijetno praznovanje ženskih praznikov. Občinska organizacija SD Velike Lašče Spoštovane občanke in občani! Naj bo za vas velikonočno praznovanje veselo, zadovoljno, polno dobrot in sonca ter predvsem nasmejanih obrazov. Vaš odbor SMC Velike Lašče CENIK REKLAM IN DRUGIH OBJAV V OBČINSKEM GLASILU TROBLA REKLAME 1. Društvom se obvestil ne zaračunava. barvno cela stran (19*26 cm) 190 EUR; 2. Popusti (se ne seštevajo): polovica strani (19*12,5 cm) 95 EUR; – za objavo v treh zapo-rednih številkah – 10 %, tretjina strani (19*9 cm) 75 EUR; – za objavo v šestih zapo-rednih številkah – 15 %, četrtina strani (9*12,5 cm) 45 EUR; – za občane – 10 %. osmina strani (9*6 cm) 25 EUR; črnobelo 3. Oglas se naroči z naročilnico oziroma dopisom, ki vsebuje cela stran (19*26 cm) 160 EUR;polovica strani (19*12,5 cm) vse podatke naročnika (točen naziv, naslov davčna številka, 85 EUR; zavezanec za DDV ) in velikost oglasa. tretjina strani (19*9 cm) 55 EUR; četrtina strani (9*12,5 cm) 40 EUR; 4. Za enkratno objavo je dovolj naročilnica, za večkratno osmina strani (9*6 cm) 20 EUR. oglaševanje se sklepa pogodba z ustanoviteljico glasila DRUGE OBJAVE: Trobla, Občino Velike Lašče. zahvala 16 EUR; mali oglas 8 EUR. 5. Cene so brez DDV. Obvestila 51 TROBLA 2/2017 KOLIKO VOLKOV IMAMO V SLOVENIJI? SPOROČILO ZA JAVNOST 21. 2. 2017 Slovenski strokovnjaki so konec lanskega leta zaključili raziskavo, s katero so ugotavljali številčnost volkov pri nas. Ugotovili so, da v Sloveniji živi od 42 do 64 volkov. Prva ocena številčnosti po letu 2013 Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/16 se je pričelo julija 2015, številčnost pa je ocenjena za sezono 2015/16. Po prijavi na razpis Ministrstva za okolje in prostor so monitoring populacije volkov izvedli Zavod za gozdove Slovenije kot koordinator, Biotehniška in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani ter društvo Dinaricum. Tokratna ocena številčnosti volkov je prva, na znanstvenih podatkih temelječa ocena po zaključku projekta SloWolf leta 2013. Kako do številk? Ugotavljanje številčnosti volkov ni enostavno. O obsegu vloženega truda nam veliko pove že podatek, da je poleg ožje ekipe pri spremljanju stanja volkov sodelovalo več kot 200 gozdarjev, lovcev in drugih prostovoljcev. V poletnem času je društvo Dinaricum ob pomoči prostovoljcev, poklicnih in prostovoljnih lovcev ter gozdarjev izvedlo popis volkov po metodi izzivanja tuljenja. Volkovi se namreč v tem času pogosto odzovejo na oponašanje tuljenja. Ker se volčji mladiči oglašajo drugače od odraslih, lahko raziskovalci s to metodo ugotovijo lokacije volčjih legel in število le-teh. Po pridobitvi odzivov volkov se v okolici teh lokacij prične z genetskim vzorčenjem, ki traja celoten jesenski in zimski čas. Zbira se vzorce iztrebkov, urina, dlake in sline, ki jo volkovi pustijo na svojem plenu. Zbrani genetski vzorci volkov se analizirajo v laboratoriju Biotehniške fakultete in služijo kot osnova za ugotavljanje številčnosti volkov ter sorodstvenih povezav med njimi. »Nekatere od zaznanih volkov prek njihovega genetskega podpisa poznamo že več let, veliko volkov pa smo tokrat zaznali prvič,« nam pojasni dr. Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete. Raziskava je pokazala, da na območju Slovenije živi okoli 52 volkov (od 42 do 64), kar glede na pretekle raziskave pomeni, da je varstveno stanje volka pri nas ugodno, številčnost pa je glede na leto 2010 v rahlem porastu. Volkovi živijo v tropih Vsak trop volkov živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v povprečju obsega kar 400 km2 (40.000 ha). Pogosto se pojavlja zmotno prepričanje, da se lahko volkovi na nekem območju prekomerno namnožijo, kar ne drži. Volkovi imajo namreč razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se prenamnožili in prekomerno vplivali na svoj plen. V tropih velja stroga socialna hierarhija z alfa samcem in samico na vrhu. Če kateri od njiju pogine, obstaja verjetnost, da bo trop razpadel. Tokratna raziskava je pokazala, da se v našem okolju na teritoriju razpadlega tropa v večini primerov hitro vzpostavi nov volčji trop. Na območju Slovenije sicer okrog 10 volčjih tropov, vendar teritoriji nekaterih tropov deloma ali celo v večini segajo prek državne meje s Hrvaško. Slovenski volkovi torej predstavljajo roben del velike dinarsko-balkanske populacije. Kljub temu je njihov pomen v širši sliki varstva volkov v Evropi znatno večji od njihove številčnosti, saj je Slovenija »most« med dvema izmed najpomembnejših evropskih biogeografskih regij, Dinaridi in Alpami. Tako bo usoda volkov v zahodni Evropi, zlasti v Alpah, tesno povezana tudi z upravljanjem volčje populacije pri nas. Naslov projekta: Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016 Koordinator projekta: Zavod za gozdove Slovenije Projektni partnerji: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, DINARICUM - Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov Dodatne informacije o volkovih v Sloveniji in aktivnostih, ki potekajo v povezavi s spremljanjem varstvenega stanja volkov lahko najdete na naslednji povezavi http://www. volkovi.si. Celotno poročilo monitoringa volka v sezoni 2015/2016 je dostopno na naslednji povezavi http://www.volkovi.si/ wpc on tent/uploads/porocilo_spr emljanje_v arst venega_ stanja_volkov_v_Sloveniji_v_sezoni_2015-16.pdf. Projektna ekipa Spremljanja varstvenega volkov v Sloveniji v sezoni 2015/2016 Kontakt: Rok Černe, Zavod za gozdove Slovenije: rok.cerne@zgs.si oz. 051 317 209 TROBLA 2/2017 52 Obvestila Obvestila 53 TROBLA 2/2017 POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE V NAŠI OBČINI Občina Naziv Oddelek, obrat… Naslov Telefonska številka Uradne ure Spletna stran Elektronski naslov Občina sprejemna pisarna, splošne zadeve Levstikov trg 1, Velike Lašče 01 7810-370 ponedeljek: od 8.00 do 12.00 sreda: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 petek: od 8.00 do 12.00 www.velike­lasce.si obcina.velike­lasce@siol.net tajnistvo@velike­lasce.si župan Anton Zakrajšek, univ. dipl. inž. 01 78 81 370 sreda: od 16.00 do 17.00 zupan@velike-lasce.si tajnica občine, gospodarstvo, kmetijstvo mag. Jerica Tomšič Lušin 01 7810 369 jerica.tomsic-lusin@ velike-lasce.si pravne zadeve Tanja Uršič 01 7810 367 tanja.ursic@velike­lasce.si komunalno gospo­darstvo Roman Viršek 01 7810 363 roman.virsek@velike­lasce.si računo­vodstvo Anton Ivančič 01 7810 364 racunovodstvo@ velike-lasce.si finance Suzana Petrič 01 7810 376 suzana.petric@velike­lasce.si urejanje prostora Marija Ivanc Čampa 01 7810 366 marija.campa@velike­lasce.si družbene dejavnosti mag. Barbara Pečnik 01 7810 377 barbara.pecnik@ velike-lasce.si družbene dejavnosti in turizem Nika Perovšek 01 7810 362 nika.perovsek@ velike-lasce.si vzdrževanje cest – režijski ob­rat Občine Velike Lašče Ivan Sernel, Tomaž Indihar, Marko Jeraj 041-332-357 Upravna enota Lju­bljana Krajevni urad Ve­like Lašče Levstikov trg 1, Velike Lašče 01/7873-009 Ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00do 15.00 Vzgo­jno izobr. ustanove Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče - Tajništvo Šolska ulica 11, VL 01 78 81 410 Podružnična šola Rob Rob 1, VL 01 78 89 132 Podružnična šola Turjak Turjak 10, 1311 Turjak 01 78 81 157 Vrtec Sončni žarek Velike Lašče Šolska ulica 9, VL 01 78 81 582 Turjak Turjak 10, Turjak 01 78 89 866 Karlovica Karlovica 5 01 42 72 792 Glasbena šola Ribnica Kolodvorska ul. 10, 1310 Ribnica 01 863 9733 gs.ribnica@guest. arnes.si Zdrav­stvene ustanove Zdravst­veni dom dr. Janeza Oražma Ribnica Majnikova 1, 1310 Ribnica 01 837 22 00 zdravstvena postaja Ve­like Lašče Splošna amb. Davorin Kastelic, dr. med. Javorškova ul. 9, VL 01 78 99 74 zdravstvena postaja Ve­like Lašče Splošna amb. Milenka Starc Vidrih, dr. med. Javorškova ul. 9, VL 01 78 10 38 Zobna ambu­lanta Dental design d.o.o. Javorškova ul. 9, VL 01/78 89 410 Šolska zobna ambulanta Šolska ulica 11, VL 01 78 81 651 Lekarna Javorškova ul. 7, VL 01 78 88 552 Kulturne ustanove Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Frana Levs­tika Stritarjeva c. 1, Velike Lašče 01 308 57 50 velike.lasce@mklj.si Trubarjeva domačija Andrej Perhaj Rašica 69 01 7881 006 01 781 03 60 info@trubarjeva. domačija.si Servisne službe Elektro Lju­bljana, OE Kočevje Dežurna služba – sporočanje okvar Cesta na Trato 6, 1330 Kočevje 01 230 40 02 Pon in pet. 8:00­12:00, sreda 12:00­16:00 info@elektro-ljublja­na.si Kmetijsko svetovalna služba Enota VL Stritarjeva cesta 8, Velike Lašče 01 78 88 842, 041 310-197 Pošta Enota VL Javorškova ulica 5, Velike Lašče 01 78 10 150 Enota Turjak – trgovina Turjak Vodo­komunalni sistemi .Marko Belaj Žimarice 28, 1317 Sodražica 041 646-473 Pokopališka in pogrebna dejavnost Marko Zakrajšek s.p. 01 78 81 462 031 883 191 info@markozakra­jsek.si vzdrževanje javne razs­vetljave sporočiti na občino 01 781 03 70 Dimnikarske storitve po izboru Ostalo Župnijski urad Velike L. žpk. Andrej Ojstrež Levstikov trg 6, VL 01 78 89 074 Vsak dan po sveti maši www.zupnija. velikelasce.rkc.si zupnija.velikelasce@ rkc.si Rob, žpk. Anton Dobrovoljc Rob 23, 1314 Rob 01 78 81 471, 031-824-436 www.župnija. rob.rkc.si zupnija.rob@rkc.si Škocjan, žpk. Janez Selan Škocjan 12, 1311 Turjak 01 78 89 877 www.zupnija­skocjan-pri­turjaku.rkc.si zupnija.skocjan@ rkc.si Gasilci, reševalci 112 Policija 113 TROBLA 2/2017 54 Obvestila ŠTEVILO MRTVIH ZARADI VOŽNJE POD VPLIVOM ALKOHOLA V OBDOBJU 2001 – 2015 TER CILJ DO LETA 2022 OBČINA VELIKE LAŠČE Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče T: +386 1 781 03 60 E-pošta: obcina.velike-lasce@siol.net 500 let reformacije TRUBARJEVA DOMAČIJA Rašica 69, 1315 Velike Lašče T: +386 1 788 10 06 E-pošta: info@trubarjeva-domacija.si Koledar dogodkov ob 500. obletnici reformacije Več o dogodkih si lahko preberete na naši spletni strani. Izdala: Občina Velike Lašče, marec 2017. Rašica—mesto reformacije Skupnost protestantskih cerkva v Evropi je izbrala čez petdeset evropskih krajev, ki so v preteklega pol tisočletja odigrali po­membno vlogo pri razvoju in širjenju pro­testantizma in ki so še sedaj povezani zevangeličansko cerkvijo in njenim delova­njem. Tem krajem je podelila trajne nazive Evropsko mesto reformacije. V Sloveniji sta leta 2016 ta naziv pridobili najprej Ljublja­na in Puconci, v juniju 2016 pa je bil pode­ljen ta naziv tudi Rašici. Ta se je tako pri­ključila že več kot 68 mestom širom Evro­pe, ki so se pred tem že ponašali s tem nazi­vom. Vsa omenjena mesta je januarja 2017 obi­skal reformacijski avtobus s potniki, po­membnimi za sedanje delovanje in obstoj evangeličanskih cerkva v Evropi. Mozaik vtisov, ki bo nastal med obiski avtobusa v teh mestih, bo predstavljen na osrednjem dogodku 31. oktobra 2017 v Wütembergu. Obvestila 57 TROBLA 2/2017 TROBLA 2/2017 58 Zahvale Zahvale 59 TROBLA 2/2017 TROBLA 2/2017 60 Oglasi Oglasi 61 TROBLA 2/2017 IVANČNA GORICA 01/32 04 707 TEHNIČNI PREGLEDI Najvišje ocene NOVA VOZILA (Škoda) servisnih storitev Škoda PAN-JAN RABLJENA VOZILA ZAVAROVANJA SERVIS www.panjan.si TROBLA 2/2017 62Oglasi Oglasi 63 TROBLA 2/2017 PROIZVODNJA PVC IN ALU STAVBNEGA POHIŠTVA PVC okna in vrata • rolete, žaluzije, senčila, komarniki • ALU okna in vrata • notranje in zunanje police • garažna vrata • adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov ALU VHODNA VRATA – PRIBA BASIC . debelina 67 mm . nerjavni ročaj 80 cm/ner­javna kljuka HOPPE E5726 . toplotna prevodnost UD = 0,9 W/m2K . cilindrični vložek + 3 kosi ključev . pokrivno krilo zunaj in vstavljeno znotraj . 3-točkovno zaklepanje . DOSTAVA IN MONTAŽA . elektrozapirnik ENOKRILNA VRATA 1.899 EUR (z DDV ) SUPER CENA! priba@amis.net•www.priba-okna.si            POPRAVILO IN CENITEV VOZIIL ZA VSE SLOVENSKE  ZAVAROVAL ALNICE  BREZPLA.NO NADOM ESTNO VOZILO  VULKANIZER ERSTVO  POPRAVILO VOZIL NA  RAVNALNI MIZI  SERVIS VO VOZIL  PRIPRAVA VOZILA NA TE EHNI.NI PREGLED  POLNJENJE IN POPRAVILO KLKLIMATSKIH NAPRAV  IZPUŠNI SIST STEMI  AVTO DIAGNO OSTIKA  AVTOVLEKKA  POMO. NA CCESTI    POGODBENI SERVIS ZA ZZAVAROVALNICO   CENA VELJA ZA: • enokrilna vrata brez stranske svetlobe, dimenzije do 1000 x 2100 mm (narejeno po meri) • standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio • cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV • steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK • cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z ALU letvicami ali mavčno-kartonskimi ploščami • aplikacije so samo na zunanji strani Sedež podjetja: Kompolje 68, 1312 Videm - Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3, 1315 Velike Lašče Kontaktni podatki: telefon: 01 510 55 30; faks: 01 510 55 31; gsm: 041 402 780, 041 449 334, 051 402 780 e-pošta: priba@amis.net www.priba-okna.si Koledar prireditev SREDA, 22. MAREC, ob 14. uri Geološka pot v Kobilji curek (izhodišče: Trubarjeva domačija) SVETOVNI DAN VODA – interpretativni sprehod za odrasle (Zavod Parnas) SOBOTA, 25. MAREC, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče MATERINSKI DAN (DPŽ Velike Lašče) MAREC-APRIL Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče POEZIJA IN RISBA – razstava ob svetovnem dnevu poezije (Zavod Parnas, OŠ Primoža Trubarja in Knjižnica Frana Levstika) SOBOTA, 1. APRIL, ob 19. uri Športna dvorana, Velike Lašče RIBNIŠKI PASIJON (Katoliška mladina župnije Ribnica) ČETRTEK, 6. APRIL, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica LIKOVNA RAZSTAVA AKAD. KIPARJA SILVA KRETIČA (Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija) PETEK, 7. APRIL, tokrat izjemoma ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče 7. ABONMAJSKA PREDSTAVA: Ti nori tenorji v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana (Občina Velike Lašče ) SOBOTA, 8. APRIL, ob 20. uri Dom krajanov, Turjak VOKALNI VEČER KVARTETOV IN KVINTETOV TURJAK 2017 (J.A.Z. in družbenik, k. d.) VELIKONOČNI PONEDELJEK, 17. APRIL, ob 9. uri Velike Lašče–Sv. Primož–Kališče–Velika Slevica–Velike Lašče VELIKONOČNI POHOD: SV. PRIMOŽ–KALIŠČE (Planinsko društvo Velike Lašče) 22. Slovenski dnevi knjige: ČETRTEK, 20. APRIL, ob 8.00 uri Spominska soba Levstika in Stritarja 100 LET OD IZIDA PRVE SLIKANICE MARTIN KRPAN – ustvarjalna delavnica (Zavod Parnas in OŠ Primoža Trubarja) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb. Koledar prireditev ČETRTEK, 20. APRIL, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE PESNICE ANE PORENTA »Deklice« (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti) PETEK, 21. APRIL, od 7.45 dalje Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA – 18. festival otroških gledaliških skupin (KUD Primož Trubar Velike Lašče) SOBOTA, 22. APRIL, ob 14. uri Sušilnica sadja, Gradež PRAZNOVANJE POMLADI (Društvo za ohranjanje dediščine) MAJ Knjižnica Frana Levstika Velike Lašče FOTOGRAFIJA ZA MLADE – razstava izdelkov z delavnice Boštjana Podlogarja (Zavod Parnas in Knjižnica Frana Levstika) ČETRTEK, 4. MAJ Smrečje KOMEMORACIJA (Zarja Spominov Velike Lašče) NEDELJA, 7. MAJ Sv. Gregor BLAGOSLOV TRAKTORJEV (Strojni krožek Urban) PONEDELJEK, 8. MAJ, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT SOLISTOV OB JAVNEGA GLASBENEGA SLOVENSKEM (Glasbena šola Ribnica) 200. ŠOL OBLESTVA TNICI NA PETEK, 12. MAJ, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE: ZVOK TIŠINE (Likovna skupina UTŽO Velike Lašče – KUD Primož Trubar Velike Lašče) SOBOTA, 13. MAJ, ob 9. uri Trubarjeva domačija 35. LIKOVNO SREČANJE TRUBARJEVI KRAJI »Trubarjeva misel v Evropi danes« (KUD Primož Trubar Velike Lašče) NEDELJA, 14. MAJ, ob 9. uri Geološka pot v Kobilji curek (izhodišče: Trubarjeva domačija) SKOZI KOBILJI CUREK DO LEHNJAKA – botanični sprehod (Zavod Parnas, vodi Branko Dolinar) SREDA, 17. MAJ, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT ZABAVNE GLASBE (Glasbena šola Ribnica) ČETRTEK, 18. MAJ, 17. uri OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče ZAKLJUČEK LITERARNEGA IN LIKOVNEGA NATEČAJA »Trubarjeva misel v Evropi danes« (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) SOBOTA, 27. MAJ, ob 10. uri ŠC Turjak ČARLIJEV MEMORIAL V BALINANJU (ŠD Turjak) SOBOTA, 27. MAJ, ob 17. uri Trubarjeva domačija, Rašica PESEM.SI 2017 – 10. obletnica delovanja spletnega portala www.pesem.si Poetično gledališče ob izidu 11. letnega zbornika ter vseslovensko srečanje avtorjev in ljubiteljev poezije (Zavod za razvijanje ustvarjalnosti in KUD Primož Trubar Velike Lašče) NEDELJA, 28. MAJ, ob 14. uri Velike Lašče KONJEREJSKI DAN (Konjerejsko društvo Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.