n»

IfS: • * v-
Jul •
foštnlna plačana x gotovInL
Leto XIL, štev. 2
i
Ljubljana, nedelja 20. septembra I93I
krni
VMf <
DUlO!
Cena 2 Din
Lpravništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126.
Lnserami oddelek: Ljubljana Selen* burgova uL 3. — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Mar^-^r: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ubca št 2. — Telefon št 190.
Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 5t 11.842. Praha čislo 180 Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25 — Om. za inozemstvo 40— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon ŠL 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te-
Lfon št 2440 (ponoči 2582). Celje- Kocenova ul S Telet št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu.
¥ Mandžuriji grme topovi
Ob južnomandžurski železnici je prišlo do krvavih bojev med japonskimi in kitajskimi četami — Japonske čete zavzele Mukden — Vzrok spora umor
japonskega oficirja
Šanghnj, 19. septembra. V vzhodni Aziji je preko noči izbruhnil oborožen spopad med Kitajsko in Japonsko. V Mandžuriji je že- brez formalne vojne napovedi prišlo do streljanja s topovi, pri čemer so l^ieli Kitajci in Japonci več sto mrtvih in ranjenih. Najprej so v četrtek napadli kitajski oddelki v japonskem interesnem pasu v Paitajin-gn severno od Mukdena, od Japoncev čuvano vzhodno - kitajsko železniško progo ter skušali razstreliti neki most. Japonci so Kitajce odbili po srditem boju, v katerem so imeli Kitajci mnogo mrtvih. Ko so Kitajci dobili ojačenja. se je razvil hud artiljerijski boj. končno pa so se polastili Japonci vsega okraja ter zagnali Kitajce proti severu, istočasno je pričela japonska artiljerija tako srdito obstreljevati Mukden, da je mogla japonska pehota že včeraj ob 3. 7,jutra] vdreti v zafiodni del mesta. V MuVdenu so se razvili srditi poulični boji, dokler niso bili Kitajci prisiljeni, da so zaradi znatnih izgub izpraznili mesto. Sedaj so Kitajci samo še v nekaterih utrdbah, ki jih še vedno obstreljuje japonska artiljerija. Japonci so zasedi: kitajsko taborišče pri Mukdenu tei zapienili vse tamošnje zaloge orožja, muni-ri e m živil. Japonske vojaške oblasti po-šrljajo znatna ojačenja s tovornimi avtomobili ,-roti M.ikdenu. V smeri proti Mukdenu pošiljajo tudi letala za bombardiranje in težko artiljeiijo. Trenutno so gospolarji položaja Japonci ki izjavljajo, da so krivi izbi uba sovražnosti Kitajci, ki so hoteli na več krajih porušiti vzhodno - kitajsko železnico Naspr«. tno pa dolže Kitajci Japonce !wi napada ce.
Tokio. 19. septembra, d. Po došlih vesteh je prišlo v Mandžuriji do resnih iiicdentcv. K tajske čete pri Mukdenu so razstrelil-? na ve? mestih južnomandžursko železnico ter napadle laponske stražne čete. Japonci so po srditem boju odbili napadalce. Ujeta ;e bila kitajska posadka nekega kraja Japon-
ske čete so zaprosile brezžično za ojačenje, ki je bilo že odposlano.
Kakor znano, je južnomandžurska železnica v japonski lasti in jo varuje 16 japonskih batalpnov.
Peking, 19 septembra, d. V četriek zvečer so japonske čete povsem nepričakovano napadle M.ikden, pri čemer je bilo ubitih 70 do 80 kitajskih vojakov. Japonske čete so pričele ob 10 zvečer obstreljevati mesto, v katerega so 10 minut dolgo neprestano pao&le granate, čeprav Kitajci niso od-govaijali na obstreljevanje. Ko je prejel guverner Mandžurije, maršal Čarne Hsi Lian«?, p roeilo o teh dogodkih, je odredil, da naj kitajske čete oddajo svoje orožje v skladiščih ter se vzdrže vsakega odgovora na napad.
Oddelek >aponskih vojakov je pričel obstreljevati *udi arzenal, nato pa taborišče in mesto. V Pekingu so mnenja, da so japonske v ijaške oblasti započele to nepričakovano akcijo z namenom, da prisilijo Kitaice. da bi dali zadoščenje za umor japonskega generalštabnega stotnika Napa-muro. ki ga je meseca junija umoril v Mongoliji neki kitajski vojak mukden-k.; vojske. Kitajske oblasti so zavlačevale odgovor na tozadevn- japonske proteste, ka- je med japonskimi vojaškimi krogi povzročilo veliko razburjenje in tudi sedanjo vojaško intervencijo.
Kanton, 19. septembra. Do pričakovanega boja med četami kantonske vlade j n čotami nankinške cs-rednje vlade zaenkrat ne bo prišlo. Čete ,užne vlade so bile naa»ieč nenadoma oo'T>oklicaiie na mejo pokraun Kvanstung in Hunan. Generalni j i verne r Mandžurije, maršal Čang Hsi Liaag, se po-2a'a z ma'?alom Čankgkajškom. da bi odložil pred&ea»*vo centralne vlade. -1 .žn-* čete, ki so sk«.ro že dosegle Henerv, b.do sedaj počakale na meji Kvanktunaa in Huna-na uspeha teh pogajanj.
Gospodarska antanta Francije in Nemčije
ILaval bo pri posetu v Berlinu predlagal osnovanje stalnega odbora za francosko-nemško gospodarsko sodelovanje
Dunaj, 19. septembra, d. »Neue Freie Fresse« objavlja sledečo izjavo francoskega trgovinskega ministra Rolina, ki jo je podal ženevskemu dopisniku lista:
Treba je zaupati v usp^h, kar je prvi pogoj za učinkovito pobijanje svetovne g>« c-podarske krize. Popolnoma napačno je predočevati si samo težile o oe in smatrati vsak poizkus rešitve že v početku zaradi pr čakovanih ovir za brezupen. Krit;ka sama ne more nikdar prelsTavliati ui-tvar;a-jočega dela. V tem smislu in spričo žive želje Francije, da pom-iga pr 6piošn: gospodarski sanaciji, sem pred'.agal, naj se «no> gofc mednarooni sporazum za izvedbo ve« likih javnih del. Pred rsem bi na ta način znatno padlo število brezposelnih. Priznati se mora, da vsebuje ta predlog problem f nanciranja, ki še ni rešen In prav v tem ozira groze največje težkoče. Bilo bi pa napačno proučevati, predlog 6amo s tega stališča. Prvi korak naj bi bil, da se določi program za izvedbo javnih del, ki pa n ka-kor ne bi smel biti omejen na eno samo državo Javnosti bi se moral najprej predložiti popolnoma izdelan načrt takih del, ki bi bil že sam na sebi popolno jamstvo '/a rentab ilnost in odplačilo investiranega kanitala. Pri izvedbi tega programa bi mo* rala biti udeležena vsa velika industrij* ska podjetja evropskih d-žav. Tako bi se na eni strani zagotovila najboljša tehnična zvedba in morda bi dale na razpolago potreben kapital udeležena podjetja sama Tr>ki predlogi, pripravljeni od vodilnih tehnikov vseh držav in odobreni od strokovnjakov pristoine komisije Društva na* rodov, bi &e mogli že sedaj predložit" za-
sebnemu kapitalu v svtrho financiranja % upanjem na dober uspeh.
Razen tega bi moglo to tehnično finančno mednarodno sodelovanje bistveno zboJj-. šati tudi politično atmosfero. Čim več gospodarskih zvez vod' iz ene države v dru» go, tem številnejši so oni, ki so interesira« ni tu ali tam na normalnem razvoju gospodarstva.
Prav zaradi tega bo francoski ministrski predsednik pri svojem skorajšnjem posetu v Berlinu predlagal, da naj se osnuje stalen nemško-francoski odbor z nalogo, proučevati in pripravljati vse možnosti za go« spodarsko sodelovanje Nemčije in Frans cije. Francija v ostalem ne želi, da bi se to sodelovanje omejilo Samo na Nemčijo, temveč bi iskreno pozdravila, če bi se mogel ta sistem razširiti tudi na srednjo Evropo. Razen z ustvaritvijo novih možnosti dela Di bilo treba prispevati k omiljenju gospodarske krize tudi s takoj učinkoviti: mi ukrepi. Francija želi Avstrija dejansko pomagati, ker je gospodarski položaj te države v resnici težak. Da bi pomagala Avstriji kakor tudi ostalim srednjim in vzhodnim evropskim državam, je Francija predlagala ustvaritev prednostnih carin, pri čemer je upati, da ta predlog ne bo naletel na ugovor drugih držav. Prav zato sem v svojem zadnjem govoru v gospodarski komisiji Društva narodov izrecno pozval vse države, naj se v sedanjem položaju ne stra* šijo kolikor toliko omejenih žrtev, da bi omogočile zboljšanje gospodarskega polo« žaja v srednji in vzhodni Evropi. Upravičeno upam, da se bodo koT o^mev na ta poziv pokazala čustva solidarnosti močnejša kakor pa interes' posameznikov.
Poljski predlog za moralno razorožitev
Spomenica Zaleskega Društvu narodov o praktičnih odredbah proti vojnemu hujskanju
Varšava, 19. septembra. AA. Poljska telegrafska agencija poroča:
časopisje obširno komentira spomenico o moralni razorožitvi, ki jo je danes poljski zunanji minister Zaleski izročil tajništvu Društva narodov. Spomenica vsebuje po poročilih listov štiri glavne zahteve. Za uresničenje njenih načel je potrebno sodelovanje vseh evropskih držav. Vsebina teh načelnih predlogov je nastopna:
2. Uveljavljen je skupnih pravnih določb v kazenskih zakonikih, da se onemogočijo kampanje za vojno.
2.	Nujna kodifikacija vseh določb o javnih društvih in ustanovah, tako da se onemogoči vojna propaganda in mržnja med narodi.
3.	Ureditev mednarodnih odnošajev med listi, da se onemogočijo objave lažnjivih vesti in poročil in da se v inozemskih listih olajšajo objave popravkov. V to svrho naj se ustanovi mednarodno disciplinsko sodišče za časopisje, obenem pa v ženevi mednarodna agencija za izmenjavo časopisnih vesti in poročiL
4.	Izvajanje pacifističnega duha v srednješolskem pouku in v šolskih predavanjih, kar naj se ustvari mednarodno zaupanje in omogoči odločno borbo proti bojevniškim (organizacijam.
Spomenica opozarja, da po mnenju poljske vlade moralna razorožitev ne bo imela nobenega rezultata, če bo ostala samo v navadnih frazah, zaradi česar navaja konkretne in praktične predloge.
Dva milijona žrtev poplav
London, 19. sept. d. Po najnovejših vesteh iz Hankova, se ceni število ljudi, ki so našli smrt pri poplavi, kakor tudi onih, ki bodo bržkone pomrli, ker jih ne morejo rešiti na več ko milijon. Prav toliko bo tudi žrtev lakote m epidemij.
Pokrajina ob Jangceju in Rumeni reki sta glavni producentinji riža Kitajske. Nad 70 odstotkov letošnje žetve je uničenih. V velika mesta prihaja na stotisoče beguncev, ki umirajo od lakote. Ker trupla ne morejo pokopati, so epidemije neizogibne. Prebivalstvi* grozi splošna lakota. Posebno obunen je položaj v Hankovu. kjer prihaja kljub proglasitvi izjemnega stanja vsak dan do ropov in umorov. Lokalne oblasti so sicer izdale razne ukrepe za pomoč prebivalstvu, vendar pa se omejujejo v slavnem le na razdeljevanje živil, ki se vrši v zelo nezadostni meri. Na tisoče beguncev prebiva pod milim netom.
NOVI DRUŠTVENI
IN ZBOROVALNI ZAKON
Določbe za snovanje društev in političnih strank — Predpisi za zborovanja, sestanke in politične shode
Beograd, 19. septembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra notranjih zadev in predsednika ministrskega sveta ter na podlagi čl. 117 ustave kraljevine Jugoslavije predpisal in proglasil zakon o društvih, zborih in sestankih.
Ustanavljanje društev
I. Poglavje
čl. 1. Državljani imajo pravico družita se v mejah tega zakona.
Čl. 2. A) Kadar se namerava ustanoviti društvo po odredbah tega zakona, mora ustanovitelj predložiti prijavo pristojni občinski upravni oblasti II. stopnje preko pni-stojne občinske upravne oblasti I. stopnje in ji priložiti v petih enakih izvodih društvena pravila, ki jih morajo podpisati najmanj trije ustanovitelji. B) Upravna prvostopna oblast bo takoj na zahtevo pismeno potrdila, kdaj je prijavo sprejela
ČL 3. A) V pravilih društva se mora ugotoviti: 1. ime, sedež in področje društva, 2. naloga društva in sredstva, s katerimi io doseže, 3. ustroj uprave in način, kako se izdajajo polnoveljav.no sklepi društva, 4. odredbe o vstopu v društvo in pristopanju, 5. pravice in dolžnosti članov, 6. zastopstvo društva, 7. znaki društva, pečat, obleka in slično, 8. namen imovine društva za primer, da društvo prestane. B) Ime društva ne more biti v nasprotju z nalogo društva in se mora razlikovati od naziva javnih oblasti, ustanov in imen drugih društev v istem kraju.
čl. 4. A)Obča upravna oblast II. stonnie bo prepovedala ustanovitev društva, če ie po svojem imenu, namenu ali ureditvi nasprotno državi, državnemu ali družabnemu redu ali javni morali, ali pa je kot društvo za telesno vzgojo postavljeno na versko, plemensko ali regijonalno podlago. B) Prepoved se bo 'izdala pismeno najkasneie v roku 6 tednov od dneva, ko je bila predana prijava V njej se navedejo razlogi zanjo. C) če se prepoved ne izda v roku. določenem v tem zakonu, stopi društvo v življenje. D) Obča upravna oblast II. stopnje lahko tudi pred potekom roka izjavi, da ni povoda za prepoved. V tem primeru stopi društvo od tega dne r življenje.
Čl. 5. Proti prepovedi društva je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem
pOStCp KH.
čl. 6. Uprava društva bo sporočila obči upravni oblasti I. stopnje pismeno izvoljene člane uprave z navedbo njihovega poklica in kraja, kjer bivajo. O članih društva se bo vodil točen spisek, ki se bo v prepisu poslal omenjeni oblasti, kadar to zahteva, odnosno se ji na zahtevo dopusti, da si te spiske ogleda.
Čl. 7. A) Na skupščine društva lahko pridejo samo člani in imensko povabljeni gostje. B) Vsako skupščino mora uprava pismeno prijaviti obči upravni oblasti I. stopnje 48 ur pred skupščino in označiti kraj in čas skupščine ter dnevni red. O) Oblast lahko prepove skupščino, če zve, da je proti odredbam pravil ali zakona, odnosno lahko odstavi z dnevnega reda, kar je nasprotno pravilom ali zakonom. D) Zoper sklep oblasti po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba po zakonu o splošnem upravnem postopku. E) Za sestanke v svrho prosvete in zabave veljajo splošni policijski predpisi.
Čl 8. Obča upravna oblast I. stopnja sm»* na vsako sk'.DŠrno društva po„':ah svoje-ra zastopnika, ki je dolžan preprečit" nezakonitosti. nt-pra'* lkiOEti in neredo. po p-itrobi pa tudi razpustiti skupščino, č«? »astipnin oblast" ni r.avzoč, sme pod istimi *>>^»i ne-pjsrdeno od'eo"ti razpust skupščine.
Čl 9. Na zahtevo obče upravn? oblasti I. stf.pnie mora uprava d ruš t/a dovoliti, da si oblast og>u<; zapisnik sej.'« in skupščin«-.
ČL 10. A. Obča upravna oblast I. stopnje sne ra5.veljaT,*ii sklepe društva nasprotn«* pravilom »n zagonom.
B. Zoj>er sklep oblasti je dovoljena pritž-ba po občnem upravnem postopku, to-'i pritožba ne cdgro'5 izvršitve odloka oblasti
Čl. 11. A Driiš1va, ki bi preko.a?;h svoj statutarni i*tlrkrog ali ga ne l>r več mo*?ia vršiti, ali bi ravnala zoper državni in <!ru-žab.ii red aL javno moralo, sme upravna oblast II. sto; nje razpustiti.
B. Ziper ^oioke oblasti je dovoljena pritožba po občem r^ravnem postopku, vendar pritožba ne	izvršitve r»M.,ks oblati:.
Politična društva
Člen 12. A. Ustanovitev političnih udru-ž-^ni (jx>litiči.ih df-Stev, političnih strank*, ki ?••? morejo in c-ti verskega, i>i-m«,nske.ia ali pokrajinskega enačaja ali nai)2S ki bi bila nasp-otna r.modnemu edinsfvu in ool: ni države, ali državnemu al: Iružabneuiu -••dn. je vezana :a posebno dovolj tn)* ministrstva notranjih zadev, ki odloča, katero društvo se ima smatrati za politično. B. Za politična društva, ki niso politične stranke, velja dovoljenje za ustanovitev obenem za dovoljenje za obstoj in delovanje društva.
Politične stranke
Čl. 13. A. Kadar se namerava ustanoviti Tv>litipni stranka, so ustanovitelji, najmanj 10, dolžni, da .pošljejo program in pravila Ptranke in svoje ročno podpisano prijavo ministrstvu notranjih zadev. Podpisniki prijave (ustanovitelji) morajo označiti 6voje krstno in rodbinsko ime in na prijavi navesti svoj poklic in kraj, v katerem bivajo. B. Odlok, s katerim se dovoli ustanovitev politične stranke, se razglasi v »Službenih Novinah«. C. Podpisniki prijave (ustanovitelji) lahko takoj, ko so prejeli odlok, začno z vpisovanjem članov in ustanovitvijo odborov (organizacij) politične stranke.
Čl. 14. Organizacija politične stranke so mora tako izvesti, da morajo imeti v vsakem s rezu države odbor (organizacijo) z najmanj 60 člani. Za pristop v članstvo stranke in članstvo v odborih (organizacijah) je potrebna svobodno dana pismena izjava. To izjavo morajo pismeni državljani s*ojeročno podpisati, nepismene pa mora po pristanku v prisotnosti dveh pismenin svedokov drugi podpisati, ki bo to z lastnoročnim podpisom na isti prijavi potrdiL
čl. 15. Po končani organizaciji politične stranke pošljejo ustanovitelji ministru za notranje zadeve dokaze, da je stranka v vsej državi organizirana na tukaj omenjeni način. Nato bo ministrstvo notranjih zadev v roku 2 mesecev izdalo končni odlok, ali dovoli obstoj politične stranke in nje delovanje, ali ne. Dovoljenje bo objavljeno v >Službenih Novinah«.
Čl. 16. V vseh primerih, kadar se dože-ne, da se politična društva (politična udru-ženja, politične stranke) ne ravnajo v svojem delovanju po predpisih tega zakona, odnosno kadar se dožene popuščanje predpisanih izjav, prijav m dokazov, ali izdajanje lažnjivih, netočnih ali nepopolnih prijav, izjav ali dokazov, se i »rajo politična društva razpustiti z odlokom notranjega ministrstva.
Cl. 17. Inozemci in mladoletniki kakor tudi oni, ki so izgubili drža\^ljanskj pravice na zakonit način, ne morejo biči. dokler si ne pridobe nazaj teh pravic, člani nika-kih političnih društev.
Cl. 18. Kadar se katerokoli društvo iz lastnega nagiba razide, mora uprava to takoj javiti obči upravni oblasti I. stopnje.
Čl. 19. V vsakem primeru bo do prestan-ka društva obča upravna oblast I. stopnje pazila na to, da se imovina društva uporabi po odredbah pravil odnosno zakonov.
CL 20. Pod odredbe tega poglavja ne spadajo: A) Verske zajednice sprejetih in priznanih veroizpoved: in njihova verska društva, ustanovljena po zakonu. B) Društva in udruženja trgovskega in gospodarskega značaja, ustanovljena po odredbah zakonov, ki za nje veljajo. C) Javnopravna društva in zajednice, k;. so osnovane po posebnih zakonih.
O zborih in sestankih
IL poglavje.
CL 21. Državlja«ni imajo pravico do zbto» rov ali sestankov v mejah tega zakona.
Cl. 22. Zbori so javni sestanki bodisi pod vedrim nebom, bodisi na nekem drugem javnem kraju. Sestanki pa 6o pomsnki osebno med sabo znanih ljudf v zaprtih prostorih.
CL 23. Kdor hoče sklicati zbor (shod) a'i sestanek, mora to prijaviti obči upravni oblasti prve stopnje, ki je pristojna v kra< jiu, kjer se bo zbor ali sestanek vršil, n. sicer najmanj 48 ur pred dnevom shoda ali sestanka. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z označbo svojega poklica in bivališča, je t-eba navesti kraj, čas n dan tega zbora ali dogovora. Oblast bo takoj izdala potrdilo o prijavi, ako ga sklicatelj zahteva.
Čl. 24. Sklicatelji zborov ali sestankov so lahko osebe, ki uživajo državljanske pravice.
Čl. 25. Obča upravna oblast prve stopnje lahko prepove shod oziroma sestanek, ako smatra, da nasprotuje zakona*, da je neva« ren za javni red, za javno zdravje ali za bitne državne interese. Prepoved je treba sporočiti najdalj« 24 ur pred časom napovedanega shoda oziroma sestanka. Ako 6e v tem roku ne dostavi prepoved sklicatelju, se shod oziroma sestanek lahko vrši.
Čl. 26. Za shode pod vedrim nebom je potrebno posebno dovoljenje obče upravne oblasti prve 6topnje, ki ga mora izdati v roku, določenem v prejšnjem členu. Ako dovoljenje ni izdano v tem roku, 6e sma» tra. da dovoljenje ni bilo izdano.
ČL 27. Proti prepovedi v členu 25. oziroma proti neizdanemu dovoljenj« v čl. 26. je dovoljena pritožba po zakonu o občem upravnem postopk«.
ČL 28. Shod, oziroma sestanek, vodi eden sklicateljev v primeru, da sklicatelji ne predlagajo posebnega predsedništva. Od trenutka, ko se sestavi predsedništvo, odgovarja predsedništvo za red na 6hodu oziroma na sestanku, v drugem primeru pa dotioni sklicatelji. En! in drugi morajo za* htevati pomoč oblastev. čim se na shodu ali sestanku pokažejo znamenja '.lereda.
Čl. 29 Obča upravna oblast prve 6topnje pošlje na vsak 6hod oziroma sestanek svo-iega zastopnika, ki ie dolžan, da prepreči vsakršno nezakonito delovanje ali nered in mora po potreb' razpustiti 6hod o-iro-ma sestanek. V primeru, da upravn?. oblast prve stopnje ne pošlje svojega zastopnika, sme pod istim« pogoji tudi neposredna od rediti razpust shoda oziroma sestar.f<a.
ČL 30. Na shod oziroma na sestanek ne sme nihče priti z orožjem, izjemo tvorijo organi oo'astev.
ČL 31. Za vse shode oziroma sestarfce v političnih vprašanjih ali o kak; politični akciji je potrebno predhodno dovoljenje obče upravne oblasti prve stopnje. Sklicatelji morajo predložiti pr javo oblastvom najdalje tri dni pred dnem shoda oziroma sestanka. Ako oblastvo najdalje do 24 ur pred shodom ali sestankom ne izda dovos Ijenja. se smatra, da je bil shod oziroma sestanek prepovedan
ČL 32. Izvzete od določbe čl. 31. smejo biti po'itične stranke, ki obstojajo in de» lujejo in ki so dovoljene v smislu določb čl. 14 in 15. imeti shode pod vedrim ~e-bom in na drugih javnih krajih oziroma sestanke, (predavanja v zanrtih prostorih) birez predhodnega dovoljenja obče upravne
oblasti prvp stopnje, vendar so sklicatelji dolžni o teh shodih oziroma sestankih (predavanjih) predložiti 24 ur prej pismeno prijavo oblastvom, ki nurajo nato o tem izdati pismeno potrdilo. Tudi za ta primer veljajo določbe U. 29. odstavek 2.
C!. 33. Na shode oziroma sestanke o političnih vprašanjih ali o kaki politični ak-ciii pošlie obča UDravna oblast prve stoo-nie svoieea zastoonika. na kateretra se mo-raio sklicatelji oziroma predsedniki takoi obrniti za pomoč, čim opazijo znake nereda. V tem primeru mora zastopnik oblastva odstraniti vsakosar. kdor izziva nered. Ce oa nastaneio taki neredi, da se tudi v tem primeru ne bi modi Domiriti. moraio sklicatelji oziroma nredsedniki takoi razelasiti. da ie shod raznuščen. V nasorotnem primeru bo to storil zastopnik oblastva.
ČL 34. Molilnice, šole, sokolski domovi m njihova dvorišča ne smejo biti kraji shodov oziroma sestankov političnih udru-ženj (političnih društev, političnih strank).
CL 35. Pod določbe tega poglavja spada: jo: A) Spremstva, cerkveni shodi in sprevodi; B) javni shodi, društveni sestanki in narodne veselice.
«
Tretje poglavje obsega zaključne in prehodne določbe ter kazenske sankcije za prekršitev zakona.
Notranji minister se pooblašča, da s pravilnikom predpiše podrobnosti o izvajanju tega zakona. Zakon stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah«. Ob enem izgube veljavo vse z novim zakonom v nasprotju stoječe določbe zakona o zaščiti države in dosedanjega zborovalnega zakona.
Znižana vožnja za razstavo sadja v Ptuju
Beograd, 19. sept. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena pri povratku za sadjarsko razstavo, ki bo v Ptuju od 11. do 15. oktobra. Znižana cena velja od 9. do 17. oktobra za vse vlake razen ekspresa. Za prevoz blaga na to razstavo pa veija določba tarifnega dela II. oddelek B 13.
Kongres zdravnikov
Novi SkI, 19. sept. p. Danes je bil zaključen kongres Udruženja jugoslovenskih zdravnikov. Zadnji d2n je bil posvečen strokovnim predavanjem, nakar so bile spre jete resolucije, ki so sestavljene ločeno za posamezne medicinske panoge. Glede zdravnikov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev je bilo sklenjeno, naj se uvede dosedanji sistem svobodne izbire. Danes opoldne je mestna občina priredila na čast udeležencem kongresa svečan banket, popoldne pa je zasedala še komisija, ki je razpravljala o enotni medicinski terminologiji. Sorejeta je bila resolucija, ki apelira na sodelovanje ostalih znanstvenih krogov.
Politični zapleti ja ji v Španiji
Madrid, 19. sept Ustavodajna skupščina je pri posvetovanjih o novi ustavi sprejela 5., 6. in 7. člen. Peti člen določa kot glavno mesto španske republike mesto Madrid. V 6. členu se Španci svečano odrekajo vojni kot sredstvu nacijonalne politike. V 7. členu se naglaša, da bo Španija spoštovala splošne določbe mednarodnega prava, ki jih priznava kot določbe svojih lastnih zakonov.
Madrid, 19. sept. s. Socialno razDurjenj* v državi se kaže vedno znova v številnih stavkah in izprtjih. Pri nekem spopadu med delodajalci in delavci v Guaraiu ▼ provinci Granadi. ki je nastal vsled pomot-ne domneve, je bila ena oseba ubita.
Madrid, 19. sept. s. V Ortuelli so stav-kujoči z dinamitom pognali v zrak 6 telefonskih central in prekinili več prog. V Vigu je zaradi odstavitve župana priredilo vse prebivalstvo demonstracije proti socialističnim mestnim svetnikom, ki so ža-panu nenaklonjeni. Med demonstracijami so padali tudi klici za sovjetsko republiko, kar je občinstvo sprejelo z odbr-iva-njem. Policija je bila proti demonstrao-tom brez moči.
Hmelj
Žatec. 19. sept. h. Nakup hmelia na deželi ie bil zelo živahen. Po cenitvah so bile že iz prve roke orodane tri četrtine nove letine. Ce bo šla orodaia v tem nasrlem tempu dalie. bo do konca meseca razoro-dan ves hmeli noye letine. Naivečie zani-manie ie bilo za srednie kakovosti, ki so se orodaiale v množinah. Zelo močno ie bilo tudi novDraševanie za nrvovrstno bla-"o V teku tedna ie prevladovalo kvalitetno blaeo. Kunci so bili raznovrstni žateški tr-eovci. večinoma na izvozničarii in inozemske pivovarne. Za češkoslovaški hmeli ie naivečie zammanie v Anelii.i. kier ie leto-šnia letina hmelia nekoliko razočarala. Cene so bile 130—300 Kč za 50 k? brez oo-slovneea davka. Zakliučna tendenca čvrsta. cene neizoremeniene. kvalitete naore-duieio. Letošnio letino ceniio približno na 160 do 170 stotov oo 50 ke. za približno če-trtino ""sni k-^kor 'sni.
Žalec. 19. septembra. Današnji dan je bil brez vsakega povpraševanja La trgovanja pri mirnem položaj«.
- *JUTKO« St. 217	■ -..... - .............
Georg Berhhard:
Ovinki na poti do Panevrope
- NedeljaV^O. IX. 1931
Bogoljubov
na drugem mestu
Dr. Vidmar, Kostič in Astaloš v XX. kolu realizirali,
Pire podlegel Aljehinu
A če bi šlo po človeški pameti, bi bila danes možnost sporazuma med Nemčijo in Francijo bolj oddaljena, nego kdajkoli prej; od Stresemannove smrti se je namreč dogodilo toliko takega, kar poslabšuje nastrojenje v obeh državah, da se zdi težko mogoče zbližati v kratkem času oba naroda. Moj stari prijatelj in sobojevnik Marcel Ray je nedavno v članku, ki je vzbudil obilo pozornosti, zahteval, naj se Nemčija vrne k Stresemannovi politiki. Je-li to danes še tako enostavno, da je-li ta povratek danes sploh še mogoč? Morda je važno, da smo si na jasnem, da je bila Stresemannova politika v bistvu Briando-va politika. To naj ne bo morda očitek pokojnemu nemškemu državniku, marveč pohvala, kajti zdi se mi. da je dobra politika ona, ki vpošteva težave druge stranke in ki poskuša korakati po črti, katero smatra zastopnik tujih državnih interesov za najlažjo pot. Tako se mi zdi, pa naj nacijonalisti vseh dežela še tako soglasno trdijo nasprotno.
V politiki francosko-nemškega sporazuma so oni, ki s: žele sporazuma, bodisi v Nemčiji ali Franciji zastopali različne teze. Francoska je vedno bila: najprej razčistiti ozračje med obema državama s političnim približanjem. V nasprotju ž njo je bila nemška teza bolj realno-politična. Nemci niso bili mnenja, da naj bo izhodišče ljubezen. Hoteli so najprej skleniti zakon iz preračunljivosti v svrho gospodarskega sodelovanja s trdno nado, da bodo iz prepletanja gospodarskih interesov koncem koncev vzrastla prijazna, prijateljska in morda celo ljubezniva čustva. Temu nasproti so v Franciji vedno poudarjali, da gospodarsko sodelovanje brez predhodne politične poravnave ni mogoče. Treba je bilo tedaj praktično preizkusiti pravilnost različnih tez in o tem je bila velika zasluga Stresemanna, da je sklenil ne oziraje se na napade nemških nacionalistov osebno prijateljstvo z Briandom, da bi dognal, da-li prijateljstvo med ministri potegne za seboj tudi narode. Thoiry je bil poizkus, francosko tezo uresničiti.
Zame, ki sem podpiral to metodo kot navdušen apostol, ni dvoma, da je bila dana teoretska možnost tudi iz takega sistema prijateljske zabave razviti francosko nemško sodelovanje. Danes nima nobenega pomena, prerekati se, na kateri strani je krivda, da se je metoda izjalovila. Toda realno-politični smisel se ne more odtegovati spoznanju, da se je v praksi res izjalovila.
Obveljala je nemška teza. Toda s tem ni nič dobljenega, kajti to bi lahko pomenilo preložitev francosko-nemškega sporazuma, ali celo njegovo končnoveljavno nemožnost. Pritisk svetovne gospodarske krize, ta velika evropska nesreča, pa se kaže kot sila, ki je močnejša, ko čustva ljudi in narodov. Ta sila žene politiko na pravo pot, ne glede na občutke in argumente politikov. Nemško francosko sodelovanje na gospodarskem polju je postalo polagoma nujnost, ne samo za obe neposredno interesirani državi, ampak tudi za vso Evropo. Zato se bo, kakor vedno, tudi sedaj zgodilo to, kar je neobhodno potrebno.
Seveda bo treba tudi tukaj ovinkov, kajti gospodarstva ne obvladujejo matematični in logični zakoni. Ako bi bilo gospodarstvo računski primer, kar mislijo mnogi slabi trgovci in gospodarstva nevešči politiki, bi ne bile nič lažjega, kakor strniti gospodarske interese Nemčije in Francije. Česar potrebuje Nemčija najbolj, da lahko v redu dela in obratuje, je iz-prememba enega dela ogromnih kratkoročnih inozemskih kreditov v dolgoročna posojila. Veliko posojilo iz prepolne francoske sklede kapitala bi bila direktna pot k temu smotru, pot ki bi najbolje služila interesom obeh držav. Toda nobena francoska vlada bi ne mogla dovoliti takega posojila, kajti posojilo predstavlja problem psihologije mas. Tisti, ki naj dado denar, so pravzaprav francoski varčevalci, ki dado svoj denar in dovoljenje za posojilo preko svojih bank samo tedaj, ako imajo zaupanje do Nemčije. Zato se steka ta navidezno enostavna in kratka pot zopet v zagato francoske teze: najprej varnost, potem razorožitev, kar pomeni v bistvu pač isto, kakor zahteva: najprej ozračje političnega zaupanja, potem gospodarsko sodelovanje.
Zaradi tega mora ponovni poizkus za približanje Nemčije in Francije tudi v gospodarskem oziru kreniti po ovinkih. Nova metoda zato prav za prav ni niti nova. Minister Loucheur, eden izmed onih mož Francije, ki so vedno podpirali Brianda ter prijateljsko vzpodbujali Stresemanna, je že davno propagiral one metode, kojih nosilec je sedaj Fran^ois - Poncet, ki nastopa svoje mesto kot francoski poslanik v Berlinu. Ta metoda začasno še ne želi nemško-francoskega sodelovanja na polju zaupanja vseh kapitalističnih slojev, marveč ga hoče zgraditi šele na posebnih pogodbah med voditelji izvestnih gospodarskih panog, že obstoječe pogubne na polju železarske in kalijeve industrije naj se poglobe in razširijo tudi na druge panoge, misel mednarodnega karteliranja, pa naj se deloma razširi, deloma pa specijalizira na nemško-francoske gospodarske stike. Na ta način se bo prirodnim potom ustvarila možnost za zasebnogospodarske in zasebno pravne kreditne sklepe. Tako bo dara podlaga za tesnejše stike določenih industrij in za tesnejšo zvezo denarnih trgov. S tem bodo ustvarjena polja za poizkuse. kojih rezultati lahko pripravijo finančno udeležitev en masse, ali celo carinsko unijo med obema državama.
Kakor stvari stoje, moramo biti hvaležni za vse, kar nam približuje veliki cilj francosko nemškega zbližanja in s tem še večji cilj evropskega pomirjenja. Načrt, ki ga Frangois-Poncet prinaša v Nemčijo, naj bo zato prisrčno pozdravljen. Ta načrt je lahko začetek. Vendar si na drugi strani ne smemo delati nikakih iluzij, ker gre pri tem v prvi vrsti za zvezo podjetnikov v obeh državah, ki imajo zopet svoje težkoče. Tudi ne smemo tukaj izpustiti iz vida psihološko-političnih razlik med Nemčijo in Francijo. Francoski krogi, ki so pripravljeni k sporazumu, obsegajo več narodnih slojev, nego v Nemčiji. V Franciji so kmetje in mali trgovci pacifisti. V Nemčiji pa so ti krogi nacionalistično usmerjeni, medtem ko je glavni nosilec francosko-nemške politike sporazuma velike množice organiziranih delavcev in nameščencev. Te množice straši zveza med nemškimi in francoskimi pod-
jetniki, ki bi znala ogražati dobro izdelano nemško socijalno politiko. K temu prihaja še to, da se ravno v teh krogih že nekoliko mesecev naglaša zahteva nadzorstva nad karteli. že nadzorstvo nad domačimi karteli je silno težavno. Zato se boje, da bi se karteli, ki segajo preko državnih meja, še lažje odtegovali nadzorstvu, nego domači karteli.
Težave, ki pri tem nastajajo, se ne dado tako lahko premagati, ali treba jih bo na vsak način premagati. Večje važnosti pa je, da vsi dogovori, ki se sklepajo med producenti raznih držav, ne zadevajo jedra svetovne gospodarske krize, kakor tudi ne hude zaostritve gospodarskega položaja Nemčije. Svetovna kriza je kriza kupne moči. Kapitalizem je med leki, ki jih je dosedaj predlagal, vedno prezrl, da stoji v središču tudi kapitalističnega gospodarskega sistema konsument. Ves zamotani ustroj modernega industrijskega in efektnega kapitalizma služi seveda samo enemu namenu: S kolikor možno malimi stroški postreči kolikor možno veliko število konsumentov s kolikor možno mnogimi predmeti vsakdanje potrebe. Narodna in mednarodna racijonalizacija krizi ne bo kos, ako se proizvajano blago ne more oddati. Tudi za francosko-nemške kartele bo zato konsum širokih mas v
Nemčiji, predvsem konsum delavcev in nameščencev, postal glavni problem.
Nastaja vprašanje: Ali lahko ta problem obvladamo, dokler obračamo svojo pozornost samo na prodajo doma? In: Ali pomeni že bistven napredek, ako se Nemčija in Francija združita v enoten trg? Jaz mislim, da ne. Ravno nasprotno. Za kartelirano nemško-francosko industrijo bo zahteva po evropski carinski uniji še bolj nujna. Vse, kar se sedaj namerava v nemško francoskih posebnih dogovorih, ima lahko uspeh samo, ako hočejo producenti, ki se združijo, ustvariti enoten trg, ki bo obsegal vso Evropo. Na koncu vsega razglabljanja stoji zopet zahteva po skupnem evropskem gospodarstvu. In samo, ako ovinek, ki ga mora sedaj napraviti nemško-francoski sporazum, skrajša pot do evropske carinske unije, bo vedel k stalnim uspehom.
Kako je dr. Pfrimer pribežal na našo stran
Gornja Radgona. 19. seotembra.
V nedelio okrog 21. ie vodja heim-wehrovskega Duča v Avstriji dr. Pfrimer Dasiral carinsko meio avstrijska Radgona Gornia Radgona. V gornieštaierski noši z nahrbtnikom na rami ie nrišel iz avstriiske Radgone čez obmeini murski most do naše straže. Obmejni finančni organi so mu revidirali Dotni list. katerega ie imel v redu. in oregledali tudi blago v nahrbtniku. Pri obmejni straži na naši strani ie po-VDraševal do gostilni »Pri slonu« in do voznem redu mariborskega avtobusa. V gostilni »Pri slonu« se ie v tem času zbrala družba domačinov iz Gornie Radgone, da sliši novice, ki iih ie daial radio baš o lieitrnvehrovskem duču. V tem času ie strani! v gostilno tudi tujec v gornieštaierski noši. katerega tedai ni nihče SDOznal. Še;e Dotem. ko ie časoDisje prineslo sliko vodie heim\vehrovskega Duča dr. Pfrimer-ia. so začeli gostie. ki so se v nedelio zvečer nahajali v omejeni gostilni medsebojno ugotavljati, da ie bil oni tuiec dr. Pfrimer. Omenjena družba je v njegovi prisotnosti o njem govorila, razpravljala in presojala avstrijski heim\vehrovski duč. Dr. Pfrimer se ie v Donedeliek Dodal z avtobusom v Maribor. Pri nreliodu Dreko mosta v nedelio ie bil dr. Pfrimer ODažen tudi od nekaterih članov Heimwehra v avstrijski Radgoni. Preden Da ga ie tamkai-šnie orožništvo začelo zasledovati, ie bil dr. Pfrimer že na naši strani, kier ga takrat ni nihče spoznal.
Krasen razmah Podmladka RK v Jugoslaviji
Ljubljana. 19. septembra.
Organizacija Fodmladka Rdečega križa v Jugoslaviji, stopa v deseto leto svojega obstoja. Plemenita načela Rdečega križa so privedla v krog pRK ogromno število jugoslovenske mladine, ki leto za letom pravilneje in jačje doumeva visoke smotre. Sicer suhoparne številke nam v našem primeru dado veleZanimivo sliko stalnega močnega porasta članstva v teku desetih let.
V prvem šolskem letu (1923-24) je bilo organiziranih v PRK 613 osnovnih šol, 123 strokovnih in srednjih šol z 98.805 pripadniki. S šolskim letom 1930-31 je narastlo članstvo na 333.988 Podmladkarjev, ki šo organizirani na 2926 osnovnih šolah in 294 srednjih šolah 10.052 razredov združuje pod okriljem PRK 188.109 dečkov in 145.879 deklic. Upravno je razdeljeno poslovanje PRK jx> oblastih, ki jih je v vsej kraljevini 13. Ljubljanska oblast ima 1286 organiziranih razredov in 29.923 članov na 352 šolah. Največ članstva ima Zagreb: 60.274 Podmladkarjev.
Delovanje Podmladka močno podpirajo oblasti, saj je več humanosti, ki jih je širil PRK, vnesenih celo v šolski zakon. Tako: osnovanje šolskih kuhinj in šolskih poliklinik, kopališč, pomoč revnejšim šolarjem, ročno delo itd. G. minister prosvete ugotavlja, da vrši PRK posebno plemenito in koristno nalogo. Ustanova je z dosedanjim delom pokazala lepe rezultate posebno v zdravstvenem in moralnem napredku šoloobvezne mladine. Vse humane akcije po šolah se vrše odslej le preko Podmladka. Da se visoki cilji mladinske veje Rdečega križa iznova utrdijo in poglobijo, se bo vršil v povodu desetletnice 27. in 28. t. m. v Beogradu prvi kongres Podmladka Rdečega križa, na katerega prispejo udeleženci iz vse kraljevine. PRK v ljubljanski oblasti vodita kot predsednik inšpektor Fortunat Lužar in kot tajnik Fran Gabršek, šolski nadzornik v p.
Iz srednješolske službe
Beograd, 19. sept. p. Z odlokom ministrstva prosvete je imenovan za profesorja v VIII. položajni skupini Franjo Uršič, sup-lent realne gimnazije v Kočevju. Elizabeta Kozina, suplentinja realne gimnazije v Tuzli, ie dodeljena na 11. realno gimnazijo v Ljubljani, Ljubica Djakovič. suplentinja realne gimnazije v Celju, je nremeščeiia na žensko realno gimnazijo v Beograd.
= 2 : 20. september 190?
Slovenski rod, dokler bo živ, ne bo zgubil iz spomina septemberskih krvavih dogodkov. Poznim potomcem spomin na te dogodke ni samo dolžnost, temveč tudi poteba. Morda bodo na datume pozabili, ne smejo pa pozabiti, da je več let pred vojno tekla v Ljubljani in tudi po drugih krajih slovenska kri. Na neoboroženo množico, ki ie dala duška svoji nacionalni zavesti, je streljalo tuje nam vojaštvo. Naša nacionalna revolucionarnost je bila živa, pri tem pa dokaj tiha, takorekoč podzemska, po vzoru bratov Cehov, ki so pri širokopoteznem delu za svoje narodno osvobojenje črtali iz programa vse bur-nejše demonstracije, ki bi lahko zahtevale človeške žrtve, v zavesti, da je v takem delu in borbi potrebna vsaka živa glava.
Mirni smo Slovenci, potrpežljivost in pohlevnost nam je prešla v meso in kri, kajti vcepljali so jo našim prednikom stoletja in stoletja napram nemški oblasti. Usodepolnost te pohlevnosti je posebno občutil naš rod, ko so ga jele pritiskati mogočne nemške sile z vso močjo ob tla, hoteč ga ali raznaroditi, ali pa pregnati z rodne grude. Tedaj smo se predramili, da s to, v tlačanstvu priučeno pohlevnostjo ne opravimo nič, če hočemo narodno in tudi gospodarsko še živeti. V tem času je bilo vedno več krivic, žalitev, izzivanj in drugih dogodkov, ko je srce prekipelo in si dalo duška. Iz takih dogodkov in prilik izhaja tudi krvavi 20. september 1908.
Baš kakor letos je padel ia dan na nedelio, Drejšnjo nedeljo 13. septembra pa je sklicala Družba sv. Cirila in Metoda svojo letno skupščino v Ptuiu. Iz vseh krajev Slovenije, zlasti pa iz Ljubljane je odšlo v Ptuj mnogo zavednih Cirilmetodarjev. Goste so pozdravljali po ptujskih hišah nabiti letaki naslednje in podobne vsebine:
»Der windische Gegner will unserer deutschen Stadtein Schandmal aufdru-cken, — der panslavistischen Trikolore Bahn verschaffen — \vir \vollen von unserem Hausherrenrechte Gebrauch machen«. — In to se je izvršilo na ta način, da je razdivjana tolpa psovala, pretepala in ropala mirne udeležence skupščine.
Odgovor na to <je bil ogromen protestni shod v Ljubljani 18. septembra zvečer v Mestnem domu. Po shodu, na katerem so bili iznešeni nešteti primeri divjaštva od Nemcev in nemškutarjev organiziranih tolp v Ptuju, so bile po mestu demonstracije. Tem so sledile aretacije in ko je bilo popolnoma jasno, da so dali demonstranti samo duška svojem ogorčenju nad tolikim divja-štvom, žalitvami in krivicami, da so bili neoboroženi, neorganizirani in da ni nihče mislil vračati milo za drago, je vendar sledila krvava noč 20. septembra.
Tedaj se je ogoVčen.ie zaradi ptujskih dogodkov poleglo že toliko, da se ni bilo ničesar več bati. 2e v soboto zjutraj m bilo več nevarnosti in se tudi navzlic provekatoričnemu postopanju avstrijskega vojaštva in orožništva ni nič resnega zgodilo. Nepotrebno je bilo razpo-stavijati vojaštvo in še tako omejen bi-rič bi lahko uvidel, da vojaške in orož-niške gonje po mestu ljudstvo samo razburjajo. Ljudstvo se je brez vsakega odpora pokoravalo vsem poveljem. Ljudje so se pač tu in tam zbirali v gručah, prepevali slovenske pesmi in žvižgali vojaštvu zaradi sirovega postopanja. Ali drugače se ni ničesar zgodilo, prav ničesar in nobenega vzroka ni bilo rabiti orožje. Bili pa so ljudje, ki so komaj čakali, da bi tekla slovenska kri. Policijskemu svetniku Wratschku je vlada odvzela vodstvo, ker je premilo postopal s slovenskimi demonstranti in prišel zaradi tega v konflikt z orožni-škim polkovnikom Riedlingerjem. Šent-jernejska noč z? Slovence je bila težko pričakovana, sklenjena in izvršila se je. Dala je dve žrtvi — 15-letnega dijaka Ivana Adamiča in 22-letnega strojnika Rudolfa Lundra, oba ustreljena od zadaj, sedem težko in več sto lažje ranjenih.
Ta krvava noč je bila uvod novega kurza avstrijske vlade. Kri, prelita v Ljubljani je bila vsem zavednim Jugo-slovenom napoved boja na nož v dobesednem smislu. Tudi pred 20. septembrom je bilo po naših večjih krajih dokaj izgredov raznih nemških organizacij proti našemu življu, a je vse te izgrede oblast deklarirala za navadne spopade med prevnetimi elementi. Od 20. septembra naprej pa so postale vse organizacije dobro osnovane nemško-nacionalne propagande od Siidmarke navzdol do najmanjšega »Bierkluba« po vseh večjih krajih, kjer so bili Nemci dobro vsidrani na državnih in privatnih uradniških mestih, prave napadalne organizacije na naš živelj.
Izgredi, ki so jih prirejale nemške organizacije po vseh večjih slovenskih krajih proti našim društvom in tudi proti posameznikom, ki so se vidnejše udeistvovali v nacionalnem pokretu, niso več prenehali, pač pa so se množili in stopnjevali v svoji okrutnosti, ki je dosegla v prvih vojnih letih svoj višek. S krvavim dogodkom v Ljubljani in v prihodnjih dneh sledečimi nasilji po drugih slovenskih krajih smo prav za prav započeli pravo borbo za biti ali ne biti.
Vse te borbe in težave smo prestali in te bridke izkušnje nam morajo biti na vsak način jamstvo za srečno bodočnost v svobodni Jugoslaviji, če ne bomo nikdar pozabili na — 20. september 1908.
Bled, 19. septembra vd. V današnjem 20. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so bile odigrane nasledn.ie partije: Spielmann-dr. Astaloš. dr. Tartakower-dr. Vidmar. Stoltz-Colle. Kostič-Niemcovič. dr. Aliehin-Pirc, Kashdan-Bogoljubov in Maroczj-Flohr.
Spielmann in dr. Astaloš sta igrala zelo zanimivo Darti.io. Dr. Astaloš se ie branil proti svojemu nasprotniku na francoski način. Spielmann ie nekai časa 'z-datno bolie stal. Dr. Astalošu na se je kljub nekaterim težavam posrečilo, da ie partiia končala remi*. V Drvem turnusu ie Spielmann zmagal.
Dokaj nezanimivo sta igrala dr. T a r t a-k o w e r in dr. Vidmar svojo špansko nartijo. Dr. Tartakower se ie izogibal vsem komplikacijam in partija ie že do 11. potezah končala upravičeno remis. ker sta bili poziciji obeh mojstrov docela izravnani. Z istim rezultatom ie končala cartiia prvega turnusa.
Stoltz in Colle sta igrala zelo živahno partiio. v kateri se je Colle branil z Aliehincvo obrambo. Stoltz ie nekaj časa sta! prav izdatno bolie ter si zgradil z močnim napadom iako pozicijo. Napravil pa je naoačno kombinacijo, ki ie na nasprotnikovi žrtvi dame ostala brez usne-ha. V protinaDadu ie Colle po 31. potezi zmagal. Tudi v orvem turnusu ie Co!le nadvladal Stoltza.
Kostič in Niemcovič sta imela težko igro. Niemcovič se ie brani! s Carro-Kannovo obrambo. Partiia ie po izmeniavi velike večine figur že ored 14. uro v 3S.
Važna seje celjskega občinskega sveta
Celje, 19. 6eptcmbra.
Snoči se je vršila 3 ure trajajoča seja mestnega občinskega sveta. V volilno re* klamacijsko konrsijo sta bila izvoljena obč. svetnika gg. dr. kalan in Janič. Cirkusu Fscher je mestni vcscSlični davek znižan od 20 na 6 odst. Glede združitve mestne in okoliške občine se je vnela daljša debata. Po prvi varijant' naj bi Celje obsegalo vse sedanje mesto, vso okoliško občino s Čretom in Zvodmim iz teharske občine. Na ta način bi me6to štelo po podatk h zadnjega ljudskega štetja 18.932 prebivalcev. Po drugi pa naj bi bodoče Celje ob* segalo vse mesto z delom okoliške občine >'n Cretom ter Zvodnim. Od teritorija da* našnje okoliške občine pa naj bi odpad-li kraji Zg. Hudnja, Loikrovec, Lopata, Pe-čovnik, Grmada, Vipota, Košnica, Kum m Polule. V tem primeru bi mesto štelo 17.561 prebivalcev. To važno vprašanje se bo še proučevalo.
Mestna občina je dala preiskati kamnolom na posestvu g. Gjor«jeviča po strokovnjaku g. umiv. prof. Kradu iz Ljubljane, ki je ugotovil, da je kamen v cestno vzdrževalne namene zelo slab, zato je bila misel nakupa opuščena. Občina, bo še dala pre* iskati -svoj lastni kamnolom v Pečovmiku in pa banovinski kamnolom na Pok'!ah. G. Slavko Levičnik iz Štor je zaprosil za odprodajo 4500 kvadratnih metrov zemlji* šea za tovarnami na Sp. Lanovžu, kjer namerava zgraditi tovarno za vojaška in civilna padala ter delavnico za montiranje avtomatičnih padal. Določeni bodo prodaj* ni pogoji. Mnenja smo, da bi mestna občina morala mlademu domačemu izumitelju omogočiti ugoden nakup zemljišča, če je to že storila nasproti inozemskim velekapi-talistom. Občina bo intervenirala pri lastnikih lanovških tovarn glede odstranitve neznosnega Jima, ki ga povzročajo prenizki tovarniški dimniki.
Kapucinski most je po ugotovitvi komi; sije v skrajno slabem stanju, piloti in no* silci so trhli. Glede gradnje novega žele-zobetonskega mostu se je vnela daljša debata. Prva varijanta predvideva zgradbo mostu med Koienčevo ulico in bregom, kar bi bilo glede na bodoči razvoj mesta in regulacijo Savinje z veseljem pozdraviti. Ta predlog pa je propadel, enako tudi druga varianta, po Kateri naj bi 6e most zgradil v "smeri od Glavnega trga preko Posavčeve lekarne in kaplanije na Ereg. Tretja varijanta, po kateri naj bi se most zgradil približno na mestu sedanjega, je bila sprejeta. Sklenjeno je bilo, da se začasno izvrše na kapucinskem mostu le naj* nujnejše popravila, ki so potrebna zara* di varnosti osebnega in tovornega prometa. Mestna občina bo vprašala še okoliško občino, kje naj bi se zgradil novi most in bo prosila banško upravo, da pristopi k gradnji modernega železobetonskega mostu z enim samim lokom in prevzame polovico stroškov, dočim bi odpadla na obe celjski občini po ena četrtina.
Ker plačuje Celje skoro tretjino doklad sreskega cestnega odbora, naj banska uprava' prevzame v svojo upravo in vzdrževanje nekatere mestne ceste in ulice. Mestni občinski svet se je izjavil v načelu za ustanovitev vodne zadruge za celjsko kotlino v svrho regulacije Savinje in pritokov. Načelstvi obeh občin naj bi 6e obrnili na bansko upravo glede določitve delokroga te vodne zadruge. Preddela za re* gulacijo Savinje in pritokov še vedno ni* so izvršena, dasi bi morala biti gotova do konca septembra. Očividno se d d a prepočasi in je mestni občinski svet sklenil nai mestno načelstvo posreduje pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju, da se bodo detaljn" načrti regulacije izgotovili v določenem času. Če je potrebno, naj 6e
potezah končala remis. Tudi partija v prvem turnusu ie končala neodločeno.
Tudi dr. Aljehin ie imel proti Pircu težko igro. Moistra sta ierala damski gambit Pire ie nričel z močnim napadom in žrtvoval kmeta, toda uspeha iz tp~a napada ni imel. Prav kmalu ie popustil in svetovni prvak si ie dobil še drugega kmeta ter v silnem naoadu na nasprotnikovega kralia zmagal. Tudi v orvem turnusu ie dr. A!;ehin norazil našega naimlaišep-a moistr3.
Kashdan ie proti Bogoljubovu, ki se ie branil na kralievsko-indiiski način, v otvoritvi z°lo malo dosegel. V sredini igre ie Kashdan prezrl taktično fineso in Bogoliubav ie dobil zelo močno igro. v kateri ie oo 30. potezi še ored 14. uro zmaga!. Bogoljubov ie tudi v orvem turnusu triumfiral nad m!adim Američanom.
M a r o c z y in Flohr sta imela zanimivo partiio. v kateri na ie Maroczv prav zgodai slabše sta!. Flohr se ie branil na Aliehinov način. Maroczv ie izgubil kvaliteto in s to materiialno oremočio ie Flohr popoldne zmagal. Flohr si ie tudi v prvem turnusu proti Maroczviu pridobil točko.
Stanie po 20. kolu ie: Dr. Aliehin 17. Bogoljubov 12. Kashdan 11 (1). dr. Vidmar 10 in pol (1). Flohr. Niemcovič, Soielmann 10 Kostič 9 in nol. Maroczv 9. dr. Astaloš 8 in ool (1). Stoltz 8 (2). dr. Tartakowcr 8. Colle 7 in ool. Pire 6 (l).
V iutrišnjem 21. kolu se bodo odigrale naslednie oartiie: Kashdan-SDielmann. Bo-goljubov-Maroczv. Fiohr-dr. Aiiehin. Pirc-Kostič. Niemcovič-Stoltz. Col!e- dr. Tarti-kower. dr. Vidmar-Astaloš.
pač nastavi več delovnih moči. V svoj prihodnji proračun naj baciska uprava vnese gotov -znesek kot prispevek za regulacijo Savinje, gradbeno ministrstvo pa raj dovoli izplačilo svoječasno obljubljenega prispevka in državnega investicijskega poso* jila. Dočim se n. pr. Ljubljanica s polno paro regulira, je Celje še vedno zapostav* Ijemo in mu grozd pri v«aki poplavi katastrofa.
Zz avtotaksije se ne izda nobena nova koncesija, dokler jih namesto 18 ne bo samo 12. Pri slučajnostih je bil odobren znesek 1500 Din za ureditev vojaikih grobov ob \"6eh svetih. G. dr. Hrašovec je interveniral v zadevi naprave pločnikov v Razlagovi in Kapucinski ulici, kjer se na* hajajo življensko nevarne, kotanje in vdolbine. Tudi kupe peska in kamenja bo treba čim prej odstraniti.
Akademiki - abiturijenti
Vsak mlad človek, ki se reši objema srednješolskih klopi in stopi na svobodna akademska tla, je poln idealnih stremljeni. On čuti dobro, da je njegova dolžnost, pridobiti si znania v kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih. Saj je z vstopom na univerzo postal svoboden akademik, ki mora stremeti za tem, da postane vreden član našega naroda, njegov pionir in delavec. Brezplodnih ljudi in balasta, ki se ne zanima za življenjske prilike najširših slojev naroda, iz katerega- je izšel, ne potrebujemo.
Delo v narodu je dolžnost vsakega akademika. To delo pa zahteva mnogo žrtev in veliko priprave ter je posamezniku težko doseči trajne in pozitivne rezultate. Izhod vam nudi le organizacija, kjer bostr. imeli priliko s svojimi kolegi in s skupnim delom ustvarjati ono, kar ste si začrtali kot svoj program.
Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« je kot najmočnejše društvo na ljubljanski univerzi tudi najagi'lnejše. Saj je vsa mlada zgodovina naše Almae matris od njene ustanovitve pa do današnjega dne prepletena z imenom »Jadran".. Vsak pokret, vsako gibanje, vse manifesta-cije in tudi demonstracije v narodnostnem in v vprašanju zaščite študenta, akademska bolniška blagajna itd. so po veliki večini plod mladih ljudi, ki izhajajo iz »Ja-dranovih« vrst.
Zato vabimo vse novince akademike, ki so naših idej in našega programa, da vstopijo v naše društvo in skupno z nami v najintenzivnejšem delu zastavijo svoje mlade moči za dobrobit našega naroda in s tem tudi — samega sebe.
Vpisovanje se vrši vsak dan od 10. — 12. v društvenih prostorih: Ljubljana. Toma-nova 3. Program »Jadrana« vedno na razpolago. Vse informacije o vpisu na univerzo kakor tudi o vstopu v akademska domove se dobe 'stotam.
Delovni čas pri predelovanju lana in konoplje
Beograd, 19. septembra. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal v sporazumu s trgovinskim ministrom odlok, da sn sušilnice za lan in pre-delovalnice konoplje glede delovnga čatsa sezonsko-indUv-trijska podjetja.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Pretežno oblačno, lokalno deževje verjetno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dr;«*: V'«-ki pritisk ?e š v slabši oblik? drž. nad Mižnim delom l:c. tinenta, dočim so na *»'-vero - zapadli širi nižji pritisk. <7 splo«nem je pritisk narasel za 2 do 4 mm.
Dunajska uemeiiska napoved za aeleljo: Spremenljivo.
(Dedne šeulattfttf ftt solidtii
To je osnovni princip našega trgovskega poslovanja. Dokaz: Preko 100.000 naših stalnih odjemalcev širom Jugoslavije.
MANUFAKTURA
Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 8. Zahtevajte našega strokovno izvežbanega potnika, ki Vam bo brezobvezno razkazal bogato kolekcijo manufakture.	11715
•Va o br o (c e
■
Mi kraji in ljudje | £n dem iz življenja Spelice
Zlati jubilej
Kmetske posojilnice
ljubljanske okolice r. z. z n. z. ▼ Ljubljani, Dunajska
cesta štev. 18.
Ljubljana, 19. septembra. —
Dne 18. septembra 1881 Be je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star, župan v Spodnji Šiški; Martin Bavdek, župan v Udmatu; Vinko Ogorelec, župan v Škofljici in Tomaž Ločniker, župan na Viču.
Glavni organizator in pospeševatelj ustanovitve pa je bil znani slovenski mecen Anton Knez, ki je ibil do svoje smrti 1. 1893. najbolj agilen delavec v zavodu. S krepko vzpodbudo sta sodelovala pri mstanovitvi tudi oče slovenskega zadružništva inž. Miha Vošnjak in njegov brat dr. Josip Vošnjak.
Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska posojilnica« in leta 1900. pa »Ljubljanska Itreditna banka«.
Tako je »Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-gospodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti §. kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko povzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošno koristne narodne namene.
Zavod so vodili v vseh petih desetletjih vseskozi izkušeni odborniki. Od početka poslovanja posojilnice ji je predsedoval gospod Janez Knez star. vulgo Ančnik In po njem se je za zavod udomačila označba »Ančni-kova šparkasa«. Po smrti imenovanega leta 1892. ji je predsedoval njegov sin gospod Ivan Knez do svoje smrti v letu 1926. in od
tega časa dalje ji predseduje gospod Andrej Šarabon.
Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes naj večji kreditni zavod naše države na zadruž ni podlagi, Id upravlja premoženje nad 245 milijonov dinarjev in šteje že nad 6000 deležnikov.
Iz skromnih začetkov so narasle vloge do danes na preko Din 236,000.000.—, posojila na preko Din 193,000.000.—, rezervni zakladi presegajo vsoto Din 9,000.000.—, nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci z Din 3,177.401.—, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki je začel svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih gospoda Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na naj prometnejšem prostoru ob Dunajski cesti, ter poleg tega še dve vogalni stanovanjski hiši ob Dunajski cesti, ozir. Trdinovi ulici poleg raznih stavbišč v mestu in na neposredni periferiji.
V spomin petdesetletnice ustanovitve zavoda je sklenil odbor, da sezida v nastopajočem jubilejnem poslovnem letu na dveh parcelah ob Dunajski cesti stanovanjsko palačo.
Prof. Seidl častni meščan novomeški
Priznanje dolenjske metropole svojemu slavnemu rojaku
Novo mesto, 19. septembra.
Na predlog župana dr. Režka je mestni občinski odbor na seji v sredo imenoval vladnega svetnika prof. Ferdinanda Seidla
v počastitev njegove 75letnice za častnega občana. Ta sklep je ugodil splošni želji in naletel na največje odobravanje. Novo mesto je s tem počastilo ime učenjaka, znanega doma in v tujini.
Slavljenec je še danes v svoji visoki starosti čil in vedrega duha. Rodil se je leta 1856. v Novem mestu v hiši na Ljubljanski cesti št. 10, ki je bila nekdaj last njegovih staršev. Po srednješolskih in univerzitetnih študijah je dobil profesorsko službo L 1887. na goriški realki. Na tem zavodu je poučeval 30 let. V zasluženi pokoj je stopil leta 1915. Poleg dela v šoli si^ je pridobil tudi velevažne zasluge za splošno prosveto in znanost. Temeljito se je bavil z naravoslovjem, geologijo, meteorologijo in botaniko. Napisal je več pomembnih znanstvenih del, kakor »Das Klima von Krain«, >Letna po-ločila o potresih na Kranjskem in Goriškem«, »Rastlinstvo naših Alp«, »Kamniške Alpe« itd. Spisal je tudi važno študijo »Moderna izobrazba« in še razna druga znanstvena in pedagoška dela.
Zaradi svojih zaslug na znanstvenem in pedagoškem področju je bil izvoljen za dopisujočega elama Akademije znanosti v Zagrebu, imenovan za častnega člana Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani, za častnega člana Prirodoslovnega društva v Zagrebu, za dopisujočega člana državnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju, kakor tudi za dopisujočega člana državnega zavoda za geologijo na Dunaju,
in za dopisujočega člana Geografskega društva v Beogradu.
Udejstvoval pa se je tudi v javnem življenju in je takoj ob prevratu stopil na čelo Narodnega sveta, ustanovil Jugoslovensko Matico, kateri predseduje, bil je dolgoletni predsednik Narodne čitalnice, podružnic CMD in SPD, katero je zbudil iz popolnega mrtvila. S svojim delovanjem je vzdramil veliko zanimanje za lepoto naših Gorjancev in je njegova zasluga, da je dobil najvišji vrh Gorjancev ime Trdinov vrh. Tudi letošnja ureditev idiličnega studenca »Gospodične«, s katerim so v pogledu turistike Gorjanci mnogo pridobili, je njegovo delo. Zaradi teh iin drugih zaslug ga je tudi SPD letos izvolilo za svojega častnega člana. Vseh njegovih zaslug v javnem življenju sploh ni mogoče našteti.
Uglednemu in v vseh krogih spoštovanemu jubilantu čestitamo k častnemu meščanstvu ter mu iskreno želimo še mnogo srečnih leti
šentviški občinski dom pod streho
V St Vidu nad Ljubljano je bila te dni dograjeno ponosna trinadstrotpna stavba. Novi občinski dom je res moderno in udobno poslopje, ki stoji kakih 12 m stran od glavne gorenjske ceste. V njem bodo poleg sejne dvorane, prostorov za župana in tajništvo tudi lokali za orožniško stani-co im finančno kontrolo. V prvem, drugem in tretjem nadstropju bo več družinskih stanovanj z dvema in tremi sobami ter tu-
di stanovanja za samce. Istočasno, ko so gradili novi občinski dom, je bil na prostoru za njim zgrajen tudi dečji dispanzer. Obe zgradbi dokazujeta podjetnost šentviške občine, ki se ni strašila truda in žrtev. Pa je bil oibčinski dom v St. Vidu tudi že skrajno potreben, kajti doslej so bili vsi utradi nameščeni po raznih hišah m
raztreseni po vsem St Vidu. Staivba bo še ijeseni ometaaia in do zime najbrž popolno« ma urejena, da se bodo lahko uradi in stranke selili vanj. Dom gradi podjel ljubljanski stavbenik g. Miroslav Zupan.
Poštni sel je rešil domačijo
Lesko ree pri Krškem, 19. sept
Pogoste požarne nesreče so zajele našo Dolenjsko. Zadnja taka nesreča v Veliki vasi je pokazala nujno potrebo izgraditve požarnih vodnjakov, primer pa, ki se je dogodil poštnemu selu g. Vinku Kranjčeviču iz Leskovca pri Krškem, kaže, kolika vrednost leži v prisotnosti duha, ki ga ob takih prilikah ljudje po večini izgube.
V četrtek okrog poldneva je imenovani poštni sel dostavljal pošto v Velikem Pod-logu. Prišedši do hiše gospodarja g. Kerina se je zdrznil, ko je zaslišal ženski glas: »Kaj si pa sedaj naredil!« To je veljalo okrog 3-letnemu otroku, ki je jokajoč bežal iz gospodarskega poslopja, v katerem je že gorelo. V hipu je poštni sel spoznal bližajočo se katastrofo, vrgel kolo v stran in skočil v gospodarsko poslopje, kjer je baš objel plamen pokoncu stoječo suho koruznico. Ne meneč se za lastno nevarnost se je z lastnim telesom povaljal po koruznici in listju in posrečilo se mu je, da je ogenj zadušil. S tem pogumnim delom je rešil lepo domačijo, ki bi brez njegove pomoči bila danes le še kup pepela. Pri svojem požrtvovalnem delu pa si je ožgal lastno obleko in dobil tudi več opeklin, ki k sreči niso hujšega značaja.
Ogenj je zanetil domač otrok. Razen tete, v katere varstvu je bil otrok, ni bilo nikogar doma, ker so bili vsi zaposleni na polju. Igrajoče se z vžigalicami je dete v gospodarskem poslopju zažgalo listje v kur-niku, nakar se je vnela še koruznica. Da m bilo tako hitre in odločne pomoči, bi objel ogenj v nekaj trenutkih obilno s senom založeno poslopje.
Vsekakor je to redek primer Človeške požrtvovalnosti, ki zasluži vse priznanje. V interesu javnosti, posebno pa zavarovalnih družb je, da tako požrtvovalne ljudi nagrade in jim povrnejo škodo, ki jo zaradi dobrega dela utrpijo na lastnem imetju.
80-Ietnica blage mamice
Maribor, 19. septembra.
Izredno čila in krepka praznuje gospa Karolina Hrenova svoj 80. rojstni dan. Rodila se je 21. septembra 1851 v šoštanjskl družini Schwarz in se je 2. oktobra 1870 poročila v Šoštanju z učiteljem Antonom
Hrenom, ki je bil pozneje dolgo dobo šolski upravitelj v St Janžu na Dravskem polju, dočim je gospa z njiiim celih 34 let službovala kot učiteljica ročnih del. Soprog, s katerim je celih 50 let prenašala sladke in tudi težke ure življsnja, je umrl 30. januarja 1922 v Mariboru, kamor se ije bil preselil s svojo družino v letu 1907 po 44 letnem vestnem delovanju za izobrazbo slovenskega ljudstva.
Srečni zakon je bil blagoslovljen s šestimi otroki, od katerih živijo trije in sicei je gospa Štefana, soproga dvornega svetnika Lešnika na Dunaju, g. Viktor je uradnik pri železniški direkciji v Ljubljani, dočim ije gdč. Juista najzvestejša opora ljubljeni mamici.
Vsi številni znanci in prijatelji blage gospe Hrenove se radujejo njenega visokega življenjskega jubileja ter ji žele obilo zdravja in zadovoljstva do skrajnih meia človeškega življenja.
Nevaren požar na Drnovem
Krško, 19. septembra. Nekako sredi Krškega polja leži prijazna vasica Drnovo, ki posebno slovi po raznih izkopaninah iz rimske dobe. V noči na včeraj pa je sredi vasi nastal nenadno ip ar, ki bi lahko postal usodepolen za vso vas.
Ko je šlo na 24. uro, je ognjeni sijaj naznanil vest, da gori, in že je zatrobil gasilski rog svojo žalostno pesem. Gasilci iz Leskovca in oni iz Velikega Podloga z motorno brizgalno so z največjo hitrostjo odhiteli na kraj nesreče. V plamenih je bil kozolec posestnika Bogoviča, ki je bil odsoten. Gotovo bi požarna katastrofa objela vso vas, ako ne bi baš v tem času bili ljudje zaposleni z ličkanjem koruze. Ti so ogenj opazili in v naglici zbudili vso vas. Ko sta dospeli dve brizgalni, je bilo mogoče ogenj lokalizirati.
Silno naporno gašenje je z velikim uspe-lom dokončala motorka. Treba je bilo cevi napeljati v klanec in je pri tem motorka porabila skrajno silo atmosfer, da je potegnila vodo. Ker je med požarom pihal močan veter, je pretila vaškim poslopjem, ki so po večini krita s slamo, velika nevarnost in se je zahvaliti le požrtvovalnim gasilcem, da so požar omejili
Precej veliki kozolec, poln sena in slame, ,'e z vsem, kar je bilo v njem in pod njim, zgorel do tal, tako da je škoda precej občutna in je zavarovalnina ne bo mogla kriti.
1. £a}tt& Izbomo zajtrk, ji diši,
Ker njej se prav nič ne mudi. Saj v kuhinji perica močna Brez truda in potu, poskočna Opere naglo vse perilo, Uporabljajoče „Albus Milo".
Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo »Franz Josefove« vode. številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Jo-sefovo« grenčico desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Ko je gospodinja izročila perici perilo in potrebno količino Al-bus - Mila, gre lahko mirnim srcem po svojih vsakdanjih opravkih. Pomirjena je, ker ima zavest, da opravi rAlbus-'Milo v pralnici kar najbolje svojo nalogo. Perica pa pere z veseljem, ko vidi, da postane perilo z lahkoto snežnobelo in čisto, a tudi njene roke posveži uporaba
Nov planinski dom na Lisci
Kakor smo že poročali, se gradi na Lisci (947 m) nova planinska koča, ki bo planincem udoben dom, Kakor se vidi na sliki, so gradbena dela že pri kraju. Po Posavju vlada veliko zanimanje za to planinsko zavetišče. Kočo so zgradili na najlepšem mestu, vidi se že iz savske doline od Radeč pa doli do Sevnice.
Vrli tesarji stavbenika g. Vinka Kukovca rt Celja, ki jih vidimo na sliki, so kočo sestavili v samih treh tednih. Veselje je bilo
j gledati, kako naglo in spretno jim je šlo delo od rok. Posavska podružnica SPD si je s to stavbo nakopala mnogo skrbi, ker ji manjka denarnih sredstev in si je morala najeti precej veliko posojilo. Vsi člani podružnice in prijatelji lepe izletne točke bodo gotovo pomagali po svojih močeh, da bo planinski dom čimprej popolnoma dogotov-ljen. To je važno zlasti zato, ker bo sedaj na jesen mnogo turistov pohitelo na Lisca.
JLlSlU© JU.aid v P^antni, velezabavni in nadvse humoristieni
zakonski komediji
ulic« Sestrična iz Varšave
Sonja<
Sodelujejo:
Sz5ke Szakall Tala Birell Fritz Schulz Huszar Puffv
Danes premiera ob 3., 5., 7. in 9. uri!
Kot dopolnilo film: Kraljev teden in odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani
Poleg tega še nova šaloigra z Miki miško!
Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do %13. Telefon 2124. Elitni kino Matica
Osuševanje blejskih Blat
Bled, 19. septembra.
Vodna zadruga za osušitev Blat, ki ima svoj sedež na Bledu, je predložila načrte, glasom katerih namerava zamočvirjen svet severno od Blejskega jezera takozvana Blata, nahajajoča se v območju Bleda, Rečice, Podhoma, Poljšice in Spodnjega Gorja, osušiti. Površina melioracijskega ozemlja znaša približno 220 ha. Po projektu so predvidene s-premembe potočnih profilov, naprave potočnih zavarovanj, položitev odvajalnih in osuševalnih kanalov ter jarkov naprava nekaterih mostov in novih potov.
Zaradi tega razpisuje sresko načelstvo Radovljici v smislu § 60 vodopravnega zakona z dne 15. maja 1872 deželnega zakonika štev. 16 razpravo na 23. in 25. septembra t. 1. s sestankom ob 10. v občinski pisarni na Bledu.
Zadevni načrti so v ogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Radovljici ter v občinski pisarni na Bledu.
Prizadete opozarjamo, da se morajo mo> rebitoni ugovori uveljaviti ustno ali pismeno pri sreskem načelstvu v Radovljici toda najkasneje pri komisijski razpravi, sicer se bo smatralo, da udeleženci soglašajo z nameravanimi napravami ter v ta svrhe potrebnim odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine in bo sresko načel-
stvo izreklo razsodbo ne glede na poznejše ugovore.
Započeto akcijo Vodne zadruge za osu« šitev Blat prav toplo pozdravljamo že s hi« gijeničnega stališča. Osuševanje močvirnatih Blat bi tudi mnogo pripomoglo k odpravi nadležnih komarjev, ki se pojavljajo vsako leto v večjem številu io katerih nadlego smo Blejci in teloviščarji posebno tos dobro občutili. Naraščajoča voda bi več ne odnašala sena in kmetje bi lahko napravili iz Blat rodovitna polja in bi se tako njih blagostanje pomnožilo.
Z nove poti v Karavankah
VABIMO VAS* obleeite se pri nas!
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plačila.
A. Presfeer
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Tržiška podružnica SPD otvarja danes novo planinsko pot, ki je ena najlepših v Karavankah. Na sliki vidimo kočo na Zelenici. Od tu se vije nova pot ob pobočju Nemškega vrha do državne meje pri Ma-čenski planini, na kateri stoji par minut od meje Klagenfurterhutte. Nova pot nudi planincem edinstveno veličastno panoramo. Pot je izredno zložna, 60 cm široka in dobro markirana. Tržiška podružnica SPD zasluži zanjo vse priznanje.

Milijoni
ln milijoni ljudi uporabljajo
že več kot 30 let
' po spodaj navedenem navodilu za uporabo
levje francosko žganje
IN BLAGOSLAVLJAJO NJEGOV NEPREKOSLJIV ČUDOVIT UČINEK
Pri revmi, protinn, ishia-su natrite boleče mesto. —. Pri zobnih bolečinah vdrg-nite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobolu, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno Kopel j z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer.
Levje francosko žganje
je pristno le v tu naslikani in plombirani OBIGINAJLNI STEKLENICI.
Zahtevajte izrecno
Levje francosko žganje
in zavrnite odločno vsak nadomestek!
Levje francosko žganje
dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10.—, 26.—, 52.—.
Varujte se pred potvorbami!
Centralni biro:
LAVJA MENTOL - DROŽDJEJVKA,
Zagreb, Maroličev trg 5. Telefon 73—52.
Kam z absolventi gluhonemnice?
Ljubljana, 17. septembra.
Naša širša javnost še danes ne ve, da gluhonemnica ni kak azil, kjer bi se zbirala gluhonema ml a dež samo zato, da se je iznebe starši in občine, temveč, da je to šola, ki daje otroku z živim govorom domalega vso tisto naobrazbo, kakršno nudi polnočutni mladini osnovna šola, obenem pa tudi že pripravo za vstop v ta al: oni obrtni poklic. Seveda doseže učitelj stvo na gluhonernnici take uspehe samo z brezprimerno požrtvovalnostjo in s skrajnim samozatajevanjem, zakaj za njegov trud, ki ga ni mogoče primerjati z nobenim drugim naporom, ne prejema niti za paro večje plače od uoiteljstva osnovne šole, da ne govorimo še o posebnem strokovnem študiju, ki traja tri leta in o špecijalnem izpitu, ki ga je treba polagati po tej pripravljalni dobi.
Seveda je tako samo pri nas, dočim druge kulturne države skrbe tudi za gmotna priboljšek tem velikim samaritanom, ko-jih truda, lahko rečemo, ne poplača noben denar. Je to vprašanje, o katerem bi bilo vredno posebe govoriti. Toda to je naposled stvar države. Vprašanje pa, ki smo ga postavili na čelo današnjega članka, mora zanimati ne samo naše oblasti, nego tudi vso našo javnost. Vsakomur se lahko primeri, da mu nemila usoda vrže v družino gluhonemo dete in malo je takih, ki bi ne gledali s skrbjo, kako in s čim bo tako dete živelo, ko doraste in ko mu odmro roditelji, še normalnega otroka težko spravite do kruha, kam šele s tako siroto? Ali naj se kljub temu, da ves svet an tud.i mi sami čedalje bolj govorimo o povzdigi socijalnega skrbstva, vrnemo k metodi starih špartancev in pomečemo take nebogljence kratkomalo v žrelo kakega »Tajgeta«? — če pa pravimo, da bi bilo tako početje barbarsko in nevredno kulture 20. stoletja, potem moramo vendar skrbeti, da naše velike besede o človekoljubju ne ostanejo samo votle fraze in prazen ništrc.
V toliko je beseda že postala meso, da imamo par zavodov za odgojo gluhoneme dece (za našo banovino samo enega , ki pa je tako tesen, da bi zadostoval komaj za sprejem letošnjih novincev, M se jih je priglasilo okrog 60). S tem pa, da gluhonemnica osem let izobrazuje otroka i,n ga pripravlja za življenje, še ni dovolj, kajti treba je potem takemu otroku tudi
preskrbeti mesta * življenju, dati mu priliko, da sd bo mogel samostojno služiti kruh. V drugih državah so absolventom gluhonemnic odprta vrata skoro v vse praktične poklice, razne v take, kjer je dober sluh prvi pogoj. Izkušnja je pokazala, da 6o to izvrstni delavci v marsikateri obrtni panogi, baš zato, ker jdh ne motijo slušne pobude. Zaverovani v svoje delo, ga opravljajo vestno in vzorno, na velike zadovoljnost svojih mojstrov in svoje klijentele. Pri nas pa se jim nekam sistematično zapirajo vrata na podlagi ne vem kakih predpisov zdaj v ta, zdaj v oni poklic. Tako je n. pr. že izpred vojne zabra-njen absolventom gluhonemnic vstop v tipografsko obrt, dasd je recimo Nemčija polna gluhonemih, ali bolje rečeno, gluhih tipografov. Od prevrata sem pa gre ta praksa še dalje. Gluhih vajencev so se začeli braniti pri nas tudi že mizarji, kamnoseki, šivilje, čevljarji i. dr. Seveda je potreba mojstru skraja nekaj potrpežljivosti. Ta trud pa se mu kmalu poplača-ker dobi v takem vajencu, ko ga vpelje v delo, izvrstno delovno silo, samo če zna človeško ravnati z njo. Znani so nam primeri, da je mojster sprejel takega vajenca, toda samo z namenom, da ga bo nečloveško izkoriščal. To je seveda izrodek, ki zasluži najostrejšo grajo. Hvala Bogu pa so taki primeri le redki.
Zdaj pa imamo v rokah pismo očeta nekega gluhonemega dečka, ki je lani absol-viral ljubljansko gluhonemnioo s prav dobrim uspehom in bi se letos rad učil čevljarstva. Oče mu je že preskrbel mojstra, ki bi ga rad sprejel v uk, pa mu tamoš-nja obrtna zadruga po svojih predpisih ne dovoli sprejema. Kakšni so neki ti predpisi? Lahko da veljajo za nešolane gluho-nemce, ni pa mogoče, da bi veljali tudi za absolvente gluhonemnic, ki so si pridobili z živim govorom vso tisto naobraz-bc, kakršno daje osnovna šola. čudno je tudi, da bi taki predpisi veljali samo za poedine zadruge, kajti dejstvo je, da se je zadnja leta posvetilo več gojencev ljubljanske gluhonemnice čevljarska obrti, pa jim nihče ni odrekal sprejema in so nekateri danes že samost« jni mojstri.
Pozivamo obiastvo, da ukrene vse potrebno, da se v bodoče ne bodo več napačno tolmačili obrtni predpisi pri poedi-nih zadrugah. Absolvent gluhonemnice je polnovreden član človeške družbe in mora najti v njej svoje mesto in svoj košček kruha T-rimeren njegov! naobrazbi in njegovim zmožnostim, ne glede na to, ia že čut človekoljubja zahteva še posebnega ozira na take invalide narave, ki oi z ničemer niso zakrivili svoje težke te'esne hibe.
Blejski šahovski turnir v Ljubljani
Bled, 18. septembra.
Kaj takega še ni bilo na mednarodnih šahovskih prireditvah. V Karlovih Varih se je pač ves turnir leta 1929 po prvi polovici preselil iz zdraviliškega doma v velikanski hotel »Imperial«. Toda iz kraja v kraj, iz mesta v mesto, to je novo.
Pa vendarle ni čisto novo. Veliki dvoboji za svetovno prvenstvo so se že večkrat igrali v različnih mestih. Ze leta 1894. sta Steinitz in Lasker začela v New Yorku, nadaljevala pa v Montrealu. Lasker in Tarrasch sta se selila med bojem iz Diisseldorfa v Monako-vo. Aljehin in Bogoljubov sta predlanskim igrala v raznih mestih. Vse to je bilo j»d-trebno, ker dvoboji sicer ne bi bili dobili dovoljnih denarnih prispevkov.
Dva mojstra se 6eveda laže selita s svojo igro kakor velik turnir. Skrbelo me je zato preteklo sredo. Igrali smo na Bledu v sredo samo do 14. ure. Pa sem v vsej naglici še zmagal v partiji s Kotičem, da že vnaprej Ljubljančanom pokončam neizbežne interpelacije zaradi tistih 14 remijev. Menda tudi sploh ni bilo napačno, da sem to partijo dobiL Baje je bila izredno važna. Meni se sicer ni videla. No, škodovala mi nd. Na potovanje v Ljubljano sem bil vsekakor pripravljen.
Popoldne smo potem krinili na pot. Gospodu Kmochu, ki nam vodi turnir, sem ve čudil Ničesar ni pozabil. Ure, šahovnic, figure, formularje, table z imeni mojstrov, vse je vzel s seboj. Še celo na vrv ni pozabil, čeprav je ni nosil, oziroma vozil v Ljubljano.
Kakšna vrv? Tista, ki je zagradila igralni prostor občinstvu. Kmoch je vedel, da bo potreba. Ves večer je v sredo fantaziral o njej. Pa je imel mož prav. Preveč prav. Vrv je bila potrebna in dobra. Se premalo je je bilo.
Ko 6mo v četrtek dopoldne začeli Igro, je občinstvo takoj navalilo. Vrv mu je pa vendar imponiraila. Takrat je bilo še neizkušeno in zato ra zmerno mimo, krotko in prijetno.
Pa saj je bilo itak dovolj življenja za vrvjo. Sedem težkih partij pred vsem, tik ob vrvi. Štirinajst slavnih šahovskih mojstrov za tem, ki niso mirno sedeli pri mizah, temveč med potezami živahno hodili od mize do mize, da vidijo, kaj delajo konkurenti. Pa razburjeni živci igralcev.
Njemcovič je takoj razvnel vso dvorano. To pot pa ne s kako nervozno gesto, temveč s svojo igro. Naenkrat je završalo po dvorani, da je njegov nasprotnik, sam svetovni prvak dr. Aljehin izgubljen. Da ga je Njemcovič z genijalno kombinacijo vrgel v obupno pozicijo. Skratka, da bo ljubljansko kolo prineslo veliko senzacijo. Kmalu se je nekaj korajžnejših osokolilo in zlezli so za vrv. Seveda je strogi tumirski vodja takoj nastopil. Dopovedal jim je, da so na prepovedanem kraju.
Ni minilo četrt ure, pa je že zopet bilo nefcaj gledalcev za vrvjo. Drugi napad. To pot so gospodu Kmochu izjavili, da so — žurnalisti. Kaj hudiča! Zurnalisti? Kmoch se je prestrašili. Mogoče ni prav verjel, toda žurnalist je nevaren. Zamajal je z glavo in sedel za svojo mizo.
To je bil začetek konca. Naenkrat je bilo dvajset, petdeset žurnalistov. Zameglilo je za vrvjo. Obkolili so nas. Dusili, stiskali, tlačili. Mojo mizo je občinstvo večkrat prerinilo.
Saj je lepo, da imamo toliko ljubiteljev šaha v Ljubljani. Saj je presenetljivo za tujca, da ima šahovski turnir v Ljubljani tako privlačno silo. Toda igrati je v taki situaciji nemogoče.
Celo stražnik, ki je zagospodoval za vrvjo, je bil brez moči. Zaman je odganjal komarje. Uljudno, energično, uradno, prija-
teljsko. Za hrbtom so mu zopet prihajali. Komarji so bili vedno taki. Naši komarji so pa posebne vrste.
Ne spominjam se igre, ki bi jo M igral tako težko. Imel sem že dobljeno pozicijo, pa je vse vrag vzel. Popoldne mi je koncentracija sploh bila nemogoča. Zdržali sem pa moral do konca. Do 19. ure.
Bil je napačen alarm, kakršnih ima Ljubljana vedno dovolj in preveč. Strokovnjaki so kmalu zagledali grdo past, ki jo je nastavil Aljehin svojemu nervoznemu nasprotniku. Ze se je otepavala ogromna riba v Alje-hinovi mreži. Njemoovičeva dama je res za-
jeda sovražno trdnjavo, toda zašla je pri tem v zagato.
Čudno je, kako brez moči je Njemoovid skoro vedno, če igra s svetovnim prvakom. Prav nič resno ne igra. Niti ne poskuša, zares upirati se mu. Tega Njemcoviču ne bi bilo treba. Menda mu živci ne dovoljujejo, da bi pozabil, s kom igra.
Ko se je poleglo razburjenje zaradi te kratke, prekratke partije, je postalo v dvorani Kazine mirno. Culo se je celo tikanje turni rskih ur. Sem in tja je kdo zašepetaL Lepo v redu so remizirali Bogoljubov in Spielmann, Pire in Maroczy, Astaloš in Tar-takower. Vse to je bilo končano do 15. ure,
Popoldne je bilo precej prazno za vrvjo. Samo dve partiji sta še ostali. Zato pa je pred vrvjo bilo hujše. Toliko gledalcev nismo pričakovali. Tudi nismo pričakovali, da bodo imeli tako malo plena. Samo dve partiji!
No, ne pomihijte gledalcev! Maščevali so se. Začeli so z gnječo. Vse je tiščalo k tistim dvem mizam, ki sta še bili v obratu. Seveda je le malokdo zares kaj videL
Ljubljansko kolo je nazadnje vendarle poteklo brez zunanjih neprilik. Oddahnil sem se, ko sem ob 21. uri sedel v vlak, da se vrnem na Bled. Vedel sem, da se ob istem času odpelje avtobus z mojstri in prtljago.
Pa se je vendarle prav nazadnje še nekaj primerilo. Mojstri so morali namreč to svojo skupno >partijo« prekiniti. V Kranju. Menda se je ležaj pokvaril. Sreča, da ima Kranj kavarno.
Bogoljubov je v Kranju hitro aranžiral bridge. Nervozni Njemcovič pa je z avtomobilom dirjal na Bled in mobiliziral blejski avtobus. Reševalna ekspedicija je do 9pela v Kranj po polnoči. Pred drugo uro ie bil turnir zopet preseljen na Bled.
Vidite, da sem imel prav. Pred leti sem svaril pred avtobusi. Zaman. V četrtek sem brez besed hitel na vlak. Pa sem bil cele 4 ure prej na Bledu. Seveda, tisti nesrečni avtobus sem pa vendarle jaz preskrbe! Hudobni jeziki bodo gotovo trdili, da sem predvideval prekinitev potovanja. Pa saj sem na hudobne jezike navajen. Zelo, zelo navajen.	Dr. Milan Vidmar.
KMETIJSKI VESTNHC
Lep sestanek kmetov v Slovenjgradcu
Na vzpodbudo podružnice Kmetijske dražbe v Slovenjgradcu se je zbralo 13. t. m. po maši v tamošnjem Sokolskem domu nad 600 kmetovalcev iz bližnje in daljnje okolice. Namen sestanka je bil, da se kmetje porazgovore o hudih gospodarskih razmerah, ki jih tlačijo.
Sestanek je otvoril z lepim nagovorom načelnik podružnice g. Arh, nakar je dobil besedo posestnik g. Ivan Vrhnjak, ki je je-dernato in poljudno razložil namen sestanka. Za njim je izpregovoril g. inž. Vrhnjak, ki je poudarjal, da se mora kmet združiti in strniti tesneje v svojih lastnih organizacijah, če hoče, da bo vztrajal v tem hudem boju za obstanek. Kot nadaljnji govornik je nastopil sreski kmetijski referent gosp. Wernig. Govornik je stavil za zgled Avstrijo, kjer je samo 28% kmetov, ki so znali uveljaviti svoje težnje, tako da jih upoštevajo. Kmet ne more pričakovati od nikoder podpore, dokler si ne bo sam izvojeval svoje stanovske organizacije, to je kmetijske zbornice. Povabil je kmete, naj pristopijo k zadrugam.
Nato je poročal zastopnik Kmetijske družbe g. Kafol v zbranih besedah o težko-čah kmetskega stanu in o izboljšanju razmer na kmetih. Posameznik ne pomeni v današnjem času nič. čas govori za združitev v stanovskih organizacijah in v zadrugah. Nekatere hude hibe, ki spremljajo naše kmete, to so nepotrebno zapravljanje, grda nevoščljivost, tožarenje in podobno, je treba predvsem temeljito odpraviti, ker so največkrat vzrok, da gre ta ali ona kmetija na boben. Pokojni škerlec je zapisal pomembno krilatico »Ni ga hujšega ujeda od zlobnega soseda!« Velika pogreška našega kmeta je tudi vsako pomanjkanje kmetskega ponosa. Največja pridobitev za kmeta je, da ohrani svojo samostojnost, da ljubi svojo državo in svoj narod, vero in vse, kar je podedoval po pradedih. V strokovnem pogledu je poudarjal, da bo treba izboljšati predvsem živinorejo. Nepravilno odstavljanje telet, vzdrževanje slabih zakotnih bikov, merjascev in sploh plemenja-kov je največja napaka, če hočemo izboljšati živinorejo, je silno važno, da se kmet preskrbi s fino, tečno in zadostno krmo. S krmljenjem slame in drugo slabo krmo se naša živinoreja ne bo izboljšala, pa naj se uvaža in priporoča ta ali ona pasma. Ni pasma vse, temveč dobro in pravilno krmljenje je najglavnejše. Končno je podal tudi navodila glede spravljanja sadja sedaj v jeseni in s pozivom h kmetski složnosti in pristopu h Kmetijski družbi je zaključil svoj lepo zasnovan govor, ki so ga navzoči odobravali.
Kot zadnji govornik je nastopil okrajni
podnačelnik g. Eiletz, ki je v pomembnih besedah povedal, da danes niso oblastva zato tu, da ljudi šikanirajo, temveč za to, da ljudstvu pomagajo, predvsem pa našemu kmetu kot najštevilnemu stanu v državi. Toplo je priporočal, naj kmetje pristopijo k zadrugam, ker le v tem je rešitev iz hude krize. Skrajni čas je pa tudi, da pri nas zadruge ne ostanejo samo na papirju, ampak postanejo važna torišča kmetske vzajemnosti, skupnega delovanja in večjega blagostanja.
H koncu so se priglasili k besedi Se razni kmetje, ki so izrazili svoje težnje. Nato je prečital podružnični tajnik g. Cajnko obširno spomenico, ki so jo navzoči z navdušenjem vzeli na znanje in odobrili. Vsebina spomenice je na kratko naslednja:
1. Osnuje naj se kmetijska zbornica in državni kmetijski svet; skliče jo naj se kmetijski odbori k delovanju. 2. Ker se prodaja pri nas živina po sramotno nizki ceni, naj se poiščejo novi- trgi za izvoz v tujino. 3. Omogoči naj se cenen nakup krme za živino. 4. Pospeši naj se naprava gnojišč in gnojničnih jam z brezobrestnimi posojili; cene umetnim gnojilom naj se primerno znižajo; nakup plemenske živine naj se krije doma. 5. Razne trošarine naj se za vino in mošt za gospodarsko uporabo ukinejo; način zatrošarinjenja naj se poenostavi; pospešuje naj se večja potrošnja sadjevca, ker bo letos obilo sadja. 6. Izvoz v češkoslovaško in v Avstrijo naj se kompenzira. 7. Uvoz hmelja naj se prepove. 8. Monopol na žito v naši banovini naj se opusti. 9. Kuluk naj se pravično porazdeli in omili, ako že ne opusti, vsaj za prihodnjo leto. 10. Glede izvoza lesa naj se pospešuje ustanovitev lesnih zadrug; nakladalni rok na postajah naj se podaljša. 11. Odvetniške in zdravniške tarife naj se primerno znižajo, ker so za kmeta postale neznosne. 12. Istotako naj se znižajo tudi obrestne mere za kmetijske kredite in dovoli po možnosti tudi moratorij v svrho delnega odplačevanja. 13. Monopol na vžigalice, sol in sladkor naj se vsaj začasno ukine; carine prosti bencin za pogon kmetijskih strojev naj imajo v zalogi kmetijske podružnice; prošnje in potrdila za dobavo takega bencina naj bodo kolka proste; znižajo naj se davki z različnimi dokladami, zlasti pa taksa na nepremičnine. 14. Pri novem lovskem zakonu naj se zajec izloči kot zaščitna žival. 15. Kr. banska uprava naj pospešuje z vsemi sredstvi večjo potrošnjo mleka, zlasti v ljudskih šolah in v svojih ustanovah. 16. Oblastva naj podpirajo ustanovitev prodajnih zadrug za vnovčenje kmetijskih pridelkov; v vsakem srezu, kjer so razmere ugodne, naj se ustanovi gozdna drevesnica; sečnje v državnih gozdovih naj se omejijo na korist malega kmeta. 17. Preprečuje naj se točenje spirituoznih in ponarejenih alkoholnih in brezalkoholnih pi-
jač; nezgodno zavarovanje kmetijskih pridelkov in živine naj se skuša uvesti po švicarskem, odnosno nemškem načinu.
Naposled so se zborovalci med živaonim razgovorom mirno razšli z željo, naj bi tudi druge podružnice Kmetijske družbe prirejale slične sestanke.
Vinogradniki, pazite na posodo!
Na tem mestu smo že poleti opozarjali vinogradnike in tudi druge kmetovalce, kš imajo slabe, predvsem pretople kleti, naj paziijo na vino, ali kljub temu je mnogo vina in druge domače pijače šlo v nič. To je znak, da smo še vedno nazadnjaški klea tarji. Letos se je mnogo vina skisalo in zavrelo. Precej vina je tudi slabega zaradi tega, ker so dobila duh po piesnobi. Posebno cik je napravil ogromno škodo in to ne samo vinogradnikom, temveč tudi gostilničarjem.
Jasno je in razumljivo, da se v tako posodo, kjer je bilo poprej skvarjeno vino, ne sme vlivati drugo novo virao, dokler se posoda temeljito ne razkuži in osna/d. Kjer se enkrat te najhujše bolezni v kkti vgneizdijo, jih je težko odpraviti.
Ne najdemo besed, s katerimi bi mogh dovolj priporočiti našim vinogradnikom, trgovcem z vinom in gostilničarjem, naj spravijo svojo okuženo in pokvarjeno vin« sko posodo v pravo stanje. Skoda, ki se na ta način zaradi malomarnosti napravi našemu vinstvu, gre letno v stotdsoče in marsikaterega hudo prizadene.
Da se izognemo tem letno ponavljajočim se nevarnostim, je prva in najglavnejša točka umnega kletarstva — 6naga. Brez zadostne snage in reda v kleti se sploh ne more danes vinariti. Najprej je treba vse cikaste, kanaste ali od zavrelke okužene sode temeljito za žveplati, žveplanje ima ta namen, da uničimo vse te škodljive glive in bakterije, f<i 60 se vgoezdile v 6odih. Po preteku nekaj ur potem postrgamo po« sodo znotraj, in sicer temeliito s kako kr« taoo ali strguljo. Nekateri izpirajo posodo z vodo, ki 6o ji primešali nekaj kalijevega metabisuilfiita. To ima pomen, ako smo žveplanje soda opustili aH pozabili.
Sedaj se prične prav za prav šele pravo snažen je posode. Vsaka posoda 6e potem zakuiha z vredo vodo, ki simo ji primešali 3 do 5 odst. pralne sode. Važno je, da te mora ta zakuha še topla izliti iz posode, sicer nič ne koristi. To se ponovi dvakrat ali trikrat, toliko časa, dokler 6e doge in dno ne pTegrejejo. Na ta način 6e še!e seme ali trosi škodljivih glivic uničijo. Temu sledi potem izpiranje posode z mrzlo vodo, nakaT pustimo posodo posušiti. Če se posoda takoj ne uporablja, jo tedaj, ko je suha, zažvepOamo, zabijemo in shranimo. Priporočljivo je posodo tudi od ziunaj pomiti z razitopino bisulfita. Na ta način se posoda mnogo bolje kon6ervira m ne postane tako hitro umazana in plesniva.
Če je posoda bila plesniva, se priporoma, da se sname dno in nato zlasti v špranjah, razpokah, veiburjih ali za skorjo vinskega kamna, kjer se plesen skriva, jako 6krb:io in temeljito ostrga in odstrani po suhem potu. Šele ko smo jo temeljito ostrgal, smemo začeti z zakuha vanj em kakor prej povedano.
Za ohranitev posode, ki je ne napolnimo, je važno, da jo vsaka dva meseca žveplamo. Pred uporabo se posoda šele potem in dobro pomije. Če smo posodo te= meljito zaparili ali zakuhali, se priporoča, da jo še oviinimo. Posodo ovinimo na ta način, da pustimo v njej mošt kipeti, od* nosno jo namažamo s tropinami ali jo pa izplakneimo s toplim vinom.
Vinščaki! Sedaj je čas, da se spravi posoda v red. Kdor bo malomarno obavil to delo, bo imel gotovo škodo in sitnosti v prihodnjem letu.
Zločin in kes
(Poizkus psihološke študije normalnega požigalca.)
Zadnji pogostni požari so me spomnili pogovora, ki ga je imel kmalu po vojni moj dobri prijatelj z odličnim teologom iz Dunaja. Ne da bi niti oddaleč kaj namlgaval o krivcu ali krivcih sedanjih požarov, hočem le prinesti nekaj psiholoških momentov, ki so tudi pogostoma ao-odločujoči pri zločinu požiga. Z znanim odličnim teologom, docentom dunajske univerze sva sedela v vlaku in čiitala časnike, ki so poročali o celi seriji požarov v okolici Welsa na Gornjem Avstrijskem. Pogovor se je seveda sukal okrog zločina in greha požiga.
»čudno se mi zdi naključje,« sem povzel besedo, da so bili pred vojno prav tako pogosti požari, kakor so sedaj po njej, med vojno pa je bil požar redka prikazen. Pred vojno so bili Srivd požarov vedno otroci. Prav med vojno pa so bili otroci pri prezaposlenosti žensk s kmet-skim delom skoro brez vsakega nadzorstva, pa vendar niso povzročali požarov. Pomanjkanje vžigalic je nastopalo šele proti koncu vojne in ni moglo biti razbremenilno dejstvo proti otroškim požigom. Nehote se ujame človek pri misli, če niso kaki posestniki sami zažigali svodih slabih domov, da si sgrade, ko potegnejo zavarovalnino, boljša poslopja, Kaj
pravite pa vi nato, prečastiti?«
»Do neke mere utegnete imeti prav. Nobena tajnost dušebrižniškega poklica mi dejstvo, da primeri požiga lastnega poslopja niso baš redki,« mi je pritrdil teolog.
»Poznam do neke mere globine človeške duše, zato me vaše priznanje ni preveč presenetilo. Hude zločine vrše ljudje, da zadostijo svojemu materijelnemu ugodju. Toda kaj pomaga verniku, če izvrši požig in potegne zavarovalnino! Po krivici jo je potegnil in jo mora povrniti, da mu je greh odpuščen.«
Skoraj pomilovalno me je pogledal učeni teolog: »Motite se, gospod! Moralka ne zaukazuje povrnitve zavarovalnine, čeprav si jo je pridobil poždgalec na krivičen način z zažigom lastnega doma. Nol-d'T;a poglejte!«
Neverjetno sem razprl "51: »Nemogoče! Dvajset tisoč šilingov potegne požigalec kr včne zavarovalnic !n ni božje posta ve, ki bi mu ukazovala, da jih vrne. Saj to bi bila naravnost nagrada za greh!«
Teolog se je nasmehnil moji ogorčenosti »še enkrat vas zatrjujem, gospod, da se motite. Pač ne poznate katoliške moralke. Restituciji (povračilu) so podvržene le tiste vsote, ki dosegajo neko višino, določeno od časa do časa za odtujitev imetja, ki spada pod pojm smrtnega greha. Običajna višina te vsote je enodnevni zaslužek delavca. Ista vsota, odtujena revežu, je večji greh, kakor če gre na rovaš bogatina.«
»Vem, prečastiti, da presoja moralka greh in povračilo po žepu oškodovanca, vendar sodim, da je dvajsettisoč šilingov že vsota, ki daleč presega vsako mejo...«
»Pa se vseeno motite, gospod!« je vzkliknil svest si svoje zmage učeni gospod. »Kdo pa plača teh dveset tisoč šilingov zavarovalnine?«
»Zavarovalnica, seveda!« sem pikro pripomnil.
»Baš to ni resnica! Zavarovalnino plačajo deset in desettisoči zavarovancev s svojimi premijami. Na posameznega pride komaj del šilinga. Ker ne znese pri posameznem odškodovancu odtujeni znesek niti enega šilinga, ni to v nobenem primeru smrtmi greh in zato tudi ni treba vrniti zavarovalnine, ki jo je sprejel požigalec od zavarovalnice. Kaj ni to tako jasno, da razume vsak otrok!« je zazma-gcslavil učeni teolog.
»Dobro imate vse to dognano, samo lepo vas prosim, »kje je pa pokora za zločin požiga,« sem vrtal zvedavo naprej.
»Kes, združen z naloženo pokoro v obliki molitve dn dobrih del izbriše greh sam in njegove nasledke!«
Pomaknil sem se bližje k sopotniku: »Dobro poznate nauke ln navodila. Jaz sam sem v mladosti vse to preštudiral in se ml je zdela zadeva prav tako jasna, kakor se to zdi danes vam. Poslušajte, prosim, prečitati! S tridesetimi leti sem prevzel od staršev zadolženo posestvo. Slabe letine, mirne in nesreče jam niso pustile, da bi popravljali poslopja, tako da
so kazale vse strehe rebra in je prosil en vogal drugega: drži ti, jaz bom spustil! — Zavarovano je bilo poslopje za primer-, no vfeto. Ker s?-:n dobro poznal našo mo-ralko in sem računal na dobro srce sosedov, sem zlezel v neki nočni pomladni silni nevihti na skedenj in sem polil tekaj slame s petrolejem. Naključje je hotelo, da je prav tedaj urezalo v jagned, ki je stala tik ob skednju. Brž sem pod-palil in na mah je buknil rdeči petelin na streho ter objel, preden smo se prav zavedli, še hišo in kozolec. Prihiteli so sosedje dn gasilno društvo, da smo spravili živino in ljudi na varno. Niti sanjalo se nd mikomur, da gre za požig. Dobro sem računal. Brez oklevanja so mi izplačali zavarovalnino. Vsa srenja mi je pomagala zgraditi do zime lepo hišo in gospodarsko poslopje. Nabral sem žita, krme in lesa, da še vsega porabiti nisem mogel. Minila je zima in prišel je čas velikonočne spovedi. Tiste drni je bilo na deželi še vedno prav potrebno izpolnjevanje tega verskega predpisa. Nič kaj mi ni šla od rok tista spoved in sem mečkal sem ter tja z naštevanjem grehov. Naš stari gospod župnik je bil pameten mož, pa je začel vrtati po vzroku moje zadrege. Nazadnje sem vendar priznal svoj greh — požig lastnega doma. Hudo se Je razhudiil dobri gospod in mi je našteval vse mogoče posledice mojega zločina: lahko bd pogorel še sosed, opekel bd se do smrti človek itd. Glede vsega tega sem imel mirno vest ln md je naposled nalo-
ži! izpovedmlk obilno pokoro: vse leto vsak dan en del rožnega venca, in me je pozval, naj se kesam, nakar ml je dal odvezo. Vse do sem je šlo v redu. Ko pa sem začel moliti kesanje, se mi je prikazal moj novi ponosni dom v duhu ln sem ga bil od srca vesel, ter kar nisem mogel obuditi kesanja. Kdo bi se pač ke-sal, če pride na lepem do novega doma. V vseh teh tridesetih letih, ki so minili od mojega zločina, sem neštetokrat govori! s teologi o tej zadevi, toda do danes nisem prišel do tega, da bi se kesal. Zelo pametno je zgrajena vaša moralka, toda naprč. a je, ker sloni na mali pomoti: Noben duševno zdrav človek se ne more ke-sati početja, bi mu je prineslo dovoljeno korist. Kaj pravite pa k temu, prečastiti?«
Prav nič nd bil v zadregi učeni teolog: »Gospod, svetujem vam, da se obrnete na zdravnika za duševne boleznd, ker sodim po vaših besedah, da bolehate na kveru-lanstvu. Naša moralka je izgrajena na človeškem razumu za duševno zdTave ljudi.«
Bil sem premagan in sva molčala vse do Payerbacha, kjer je teolog izstopil. Jaz sem pa primerjal dvoje pameti: moralko s kesom brez povračila in kazenski zakonik s petletno ječo in povračilom brez kesa. Spoznal sem, da je slednja pamet boljša in sem vrnil z obrestmi po krivici pridobljeno zavarovalnino. Za pet let ječe sem si sam odpisal trideset let duševnih bojev.	Janko Kač.
70-letnlca voditelja slovanske sokolske armade
K jutrišnjemu jubileju staroste dr. Josipa Scheinerja
Ljubljana, 19. septembra.
Predsednik zveze »Slovansko Sokolstvo«, starosta Češkoslovaške obce sokolske in podpredsednik Mednarodne gimnastične federacije brat dr. Josip Scheiner praznuje sedemdesetletnico svojega, za vse slovansko Sokolstvo tako plodonosnega življenja.
Br. dr. Josip Scheiner se je rodil 21. septembra 1861 v Benešovu pri Pragi. Po gimnaziji v Pragi se je vpisal na pravno fakulteto ter postal 1891 samostojen odvetnik. že kot gimnazijec je marljivo telovadil v Tyrševem zavodu Praškega Soko-

i m mm S
la. a kot visokošolec je postal eden najboljših Tyrševih učencev. Tyrš ga je 1882 vzel v uredništvo »Sokola« in tako se je mladi Scheiner še bolj približal svojemu velikemu učitelju, črpal je od njega vzvišeni nauk, katerega neumorni propovednik je ostal vse do današnjega dne. 1884 je bil sprejet v prednjaški zbor Praškega Sokola, ki ga je po desetletnem neumornem delovanju imenoval za svojega častnega člana. 1884 je bil določen za pobočnika dr. Miroslava Tyrša, s katerim so ga vezale tudi rodbinske vezi. Dr. Scheiner je namreč bratranec s. Renate Tyrševe. Ali že istega leta ga je neizprosna usoda ločila od učitelja. Tyrš se je ponesrečil v Oetzu, kjer je v hladnih valovih reke Aaache našel prezgodnjo smrt. Praški Sokol je poslal Scheinerja na Tirolsko, da poišče truplo ustanovitelja Sokolstva. Svojo nalogo je vestno izvršil ter skrivaj prinesel v Prago srce mrtvega Tyrša.
Po Tyrševi smrti je nekaj časa urejeval časopis »Sokol« br. Jaroslav Styblo. Ko pa je 1887 umrl, je prevzel uredništvo br. dr. Scheiner m ga vodil do 1918. Delo pri »Sokolu« je bilo zelo težavno, saj je komaj 700 naročnikov omogočalo vsaj deloma redno izhajanje lista. Br. dr. Scheiner je zastavil mnogo svojih sil, da se list vsaj med Sokol-stvom čimbolj razširi- To se mu je v teku let popolnoma posrečilo, tako da je danes »Sokol« najboljši in najbolj razširjeni sokolski časopis.
Leta 1887. je bil dr. Scheiner tajnik slavnostnega odbora za vsesokolski zlet. Za tem je zavzemal vedno odličnejše položaje v češki sokolski organizaciji. Ko je bila 18S9 ustanovljena Češka obec sokolska, je prišel takoj v predsedništvo ter postal tajnik. 1P06 je ustanovil Zvezo češkoslovaškega Sokolstva, v kateri so se organizirale čepka obec sokolska, Moravsko-šleska obec in Dolnjeavstrijska župa.
Vse delo njegovo pa je bilo usmerjeno v to, da združi vse slovansko Sokolstvo, kar je tudi že nameraval Tyrš. V ta namen je napisal celo vrsto propagandnih člankov ter tudi večkrat posetil slovanske zemlje. Ob priliki prvega slovenskega sokolskega zleta 1894 je prvič posetil Ljubljano, odkoder je obiskal tudi Postojno in Trst.
1904 je bil izvoljen za starosto ČOS. in j>ostal je tudi oficir Francoske akademije. 3905 je prisostvoval proslavi tridesetletnice zagrebškega Sokola, leto dni pozneje pa hrvatskemu vsesokolskemu zletu v Zagrebu, odkoder je vodil češko sokolsko ekspe-dicijo v Črno goro. Ob tej priliki so se na njegovo inicijativo začeli v Zagrebu prvi razgovori o ustanovitvi Slovanske Sokolske Zveze. Pred V. vsesokolskim zletom v Pragi 1907 je posetil v sokolske propagandne namene Ruščuk in Beograd. V Beogradu je s svojim vplivom uspel, da so se srbska telovadna društva »Dušan Silni« spojila s Sokolstvom v Srbski Sokolski Savez. Ko je istega leta drugič potoval na slovanski jug, je posetil Bolgarijo in pozval na zlet v Prago bolgarske Junake, ki so se njegovemu vabilu tudi odzvali v zelo častnem številu.
Ob priliki V. vsesokolskega zleta v Pragi so se sestali zastopniki slovanskih sokolskih organizacij ter sklenili definitivno ustanovitev Slovanske Sokolske Zveze, za predsednika pa je bil izvoljen br. dr. Josip Scheiner. S tem je bila Tyrševa ideja združitve ustvarjena in Scheinerjevo delo kronano z uspehom. Delo organiziranja slovanskega Sokolstva pa Scheinerja ni oviralo, da ne bi delal za zbližanje češkega Sokolstva z neslovanskimi telovadnimi organi zacijami. Stike z Unijo francoskih gimna-stov je začel gojiti kot urednik »Sokola« še pred ustanovitvijo ČOS. Bil je prvi, ki je informiral Francoze o svojem narodu. Pozneje je vodil češke Sokole na vse večje mednarodne telovadne slavnosti; večkrat je bil v Franciji, Švici, Italiji, Belgiji, Lu-ksemburgu in drugod. Na vseh svojih potovanjih si je pridobil mnogo bogatih izkušenj, predvsem pa se je prepričal, da je vzrok sokolskim zmagam telovadba po Tyrševem sestavu, ki je mnogo popolnejši in izdatnejši od vseh ostalih.
Poleg vsega tega je brat dr. Scheiner izredno mnogo pripomogel k razvoju sokolske literature. Napisal je na stotine najrazličnejših člankov, uredil mnogo sokolskih publikacij ter spisal več sokolskih knjig, od katerih so najznamenitejše: »Zgodovina telovadbe v starem veku« (1891), »Zgodovina Sokolstva v prvih 25 letih« in »Misli in besede dr. Miroslava Tyrša«. Poleg tega je kot odličen pravnik sodeloval tudi pri mnogih pravniških strokovnih revijah.
V svetovni vojni je verno stal na strani svojega naroda, ki mu je kot član »Mafije« tudi mnogo pomagal. Zato so ga avstrijske oblasti 1915 zaprle. Ko je bil 1917 izpuščen, je kot član »Mafije« vzdrževal zve-
zo domačih revolucijonarjev z onimi v inozemstvu.
V dneh osvobojenja je ponovno stopil na čelu Sokolstva. Obnovil je ČOS, ki je bila med vojno razpuščena. Bil je nekaj časa tudi generalni inšpektor češkoslovaške armade ter član prvega narodnega predstavništva. 1919 je posetd Ljubljano in ob tej priliki je bil ustanovljen Jugoslovensko-češkoslovaški Sokolski Savez, ki je imel nalogo pripraviti pot obnovitvi Slovanske Sokolske Zveze, kar se je tudi izvršilo 1-sta 1924. v Varšavi. Za predsednika zveze, ki se od tedaj imenuje Savez »Slovansko Sokolstvo«, je bil izvoljen br. dr. Schemer. Leta 1922. je bil zopet v Ljubljani na vse-sokolskem zletu. V Beograd pa lani radi bolezni ni mogel priti.
Brat dr. Scheiner je kot Sokol vedno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. Z vzorno delavnostjo si je pridobil za sokolsko in slovansko stvar neprecenljivih zaslug. Iskreno se pridružujemo ob njegovem jubileju
mnogim čestitkam z željo, da bi ga dobra sreča še mnogo let ohranila zdravega in čilega na čelu slovanskega Sokolstva. Na zdar! Zdravo!
Jugoslovensko Sokolstvo br. dr. Scheinierju
I. namestnik starosti SKJ br. E. Gangl je v imenu jugoslovenskega Sokolstva poslal br. dr. Scheinerju naslednjo prisrčno čestitko:
»Dragi brat starosta, ki stojiš na *elu nas vseh, sprejmi k življenjskemu svojemu jubileju iskrene in bratske čestitke tudi cd jugoslovenskega Sokolstva.
Srečen si, ker Te obdaja ljubezen in spoštovanje mogočne sokolske vojske vsega slovanskega sveta! A srečen si bolj, ker nosiš v svojem spominu utrip živega Tyr-ševega srca, ki je z ognjem in plemenitostjo zanetilo v Tebi navdušenje do dela v smislu velike njegove ideje.
Bodi zdrav, mili naš starosta!
Jugoslovensko Sokolstvo Ti je hvaležno za vse ogromno delo, ki si ga z mladostno močjo in z nezmagljivo vero v zmago naše skupne stvari vršil zvesto in vztrajno v viharju in borbi, v nesreči in sreči — pivi med prvimi, ves in popolnoma naš!
Vse Slovanstvo Te ceni in spoštuje!
Naša sokolska srca Te pozdravljajo, ona Ti čestitajo!
Zdravo! Na zdar!«
Sijajen gospodarski pokret v Posavju
Kako organizirajo sejem grozdja za velike in male kupce
Sevnica, 19. septembra.
Od teorije stopa naš km e>to vadeč k praksi. Naši stari gospodarski pionirji bodo tudi potoiaženi, ko izvedo, da je Posav-je prvo prelomilo s starinskimi tradicijami, ki jih niti načeti ni mogel do sedaj nihče. Do letos nisi skoraj mogel kupiti od našega vinogradnika par kilogramov grozdja, pa če si mu ponujal še toliko. Kriza, ki je objela zlas-ti občutno dolenjske in spodnje štarejske vieno-gradnike, dia tako imenujemo levi breg Posavja od Sevnice naprej, je pospešila velik preobrat, ki se vrši sedaj.
Iz Posavja prihaja grozdje na trg in cena mu je zelo nizka. ■ Boštanj in Sevnica gresta s svojima nad vse agilnima županoma Drmeljem in Krulejem krepko rame ob ramenu na nova pota, ki bodo omilila gospodarsko krizo v teh lepih krajih. Na pobudo sevniškega župana Kruleja se bo vršil dne 5. oktobra v Sevnici prvi sejem grozdja. Na prodaj bo vsaka množina vsakomur in grozdje se bo postavilo vsako-
mur na kolodvor. Tam bodo na razpolago stiskalnice, da si bodo kupci grozdje lahko stisnili in takoj odpeljali pravi sladki mošt. To 'je novost za naše kraje in za naše gostilničarje, ki so doslej zaman poskušali kupiti grozdje, da bi ga sami »preša-li«. Tudi privatnikom je omogočeno priti do manjših količin dobrega mošta, ki si ga vsak posameznik jeseni tako zaželi. Ta novi, naravnost senzacijonalni gospodarski pokret je treba le toplo pozdraviti in podpreti, da pomagamo našemu obupanemu vinogradniku in mu damo nade za boljšo bodočnost.
Pridelovalcem vina iz lastnega grozdja je dovoljenih 100 litrov na osebo nad 15 let starosti brez trošarine, na kar posebno opozarjamo. Ker bo ta sejem prvi, utegne biti prav dobro posečen, kar je tudi želeti. Z medsebojno podporo bodo postale tudi naše gospodarske prilike boljše. Zato opozarjamo ponovno vse. ki se zanimajo za nakup grozdja in mošta, da pridejo dne 5. oktobra v Sevnico na I. grozdni sejem.
Na proslavi zlatega jubileja žalskih gasilcev
Obširneje smo poročali, da so v nedeljo gasilci v Žalcu svečano praznovali 501et-nico svojega društva in tje bil ob tej prilika blagoslovljen novi prapor. Proslavo je s svojo navzočnostjo počastil tudi g. ban dr. Drago Marušič in najvišji predstavniki
gasilstva
Pri Figovcu praznujejo trojno slavje
Vrli gospodar Matevž Hartman goduje, je 75 let star in 30 let Figabirt
Ljubljana, 19. septembra.
Zvečer zadnji, navsezgodaj v jutro prvi.
Dobro zalaga. Najprej drobnjad, na to bukova polena, vrh vsega grmado panjev, da drugo jutro veselo zapoje kakor v ap-nenici in se zakadi nad streho, pod katero je nekoč bival bratec Andrej.
In da so obloški Tončki okrepčani, še preden si pišejo kupčije v dlani. In po kupčijah seveda tudi še ob glasnem likofu. — Rano zalaga vsak dan in dobro založi, že nekaj dobrih let —
Mimo njega je šel Abraham že pred petindvajsetimi leti, in ni se čulo tisti-krat, da bi se spoštljivo pozdravila, kakor je to v današnjih časih šega. Naš Matevž je sicer privzdignil čepico, pa ne svetcu na čast in v slavo. Privzdignil je čepico in zavihal še bolj rokave: da zvečer dobro založi in zarana Ukreše. In da bodo obloški Tončki okrepčani, še preden si pišejo kupčije v dlani. —
1. avgusta letos je minilo trideset let, odkar je bil udaril v roko z ranjkim Knezom, v najboljši moški dobi, zvrhan de-lavoljnosti pa tudi žilave pripravljenosti na tegobe mrkih dni — in zasedel stolico Figabirtov.
Ni jih bilo pred njim, ki bi držali toliko časa, in ne bo ga za njim nobenega Matevža Hartmana več.
Deisingerji pa Hafnerji pa Hartmani itd. — tam iz škofjeloškega kota so vsi. Bog zna, odkod so se presadili, vjedli v naša tla in pognali zopet iz njih? Naši, boljši od nas. Ni jim škodilo malce primesi. Morda primesi ponositosti freisin-ških škofov in njihove duhovne ter telesne lepote, že stoletja so vsi naši, ker so semena njihovih pradedov kalila v naši grudi.
Na Suhi pri škofjiloki se je zgodilo 18. septembra 1856. Pri Drajnarjevih se je reklo po domače in še danes se pravi tako. Naš Matevž je rastel, gonil na pašo, oral, sejal, kosil in žel ter se pretepal s fanti «a dekleta kakor vsak pošten in brhak sin naše ljubljene kmetske hiše. Pa se mu ni hotelo za dolgo časa. življenje ga je zvabilo izza domačega plota. Celo leto ga je kot krepkega mladeniča priklepala nase ziljska dolina. Utrjen od napornega dela se je vrnil domov. Pa ni mogel delj časa vztrajati.
Pisati pismo in brati ga — priučiti se tujega jezika, tega takrat šola ni dajala tistemu, ki ga ni žejalo po nji. Pa je gorela v našem Matevžu vseeno neugasljiva žeja — po poznavanju in spoznanju sveta.
Srečujemo ga po Bavarskem, Tirolskem, menjaje zopet po Virtemberškem; gledal je »švajca visoke gorč« — vsepovsod visoko nad lakti zavihanih rokavov.
Prirojeni talent in sla neugnanega aha-sveretva sta ga naučila vsega tegit, kar je nam drugim z mukami vcepila šola, še več: dala sta mu veselje do živ! jen ja in zaupanje samega vase, vero v lastno gibalno silo. Skromen, delaven in varčen, kakršen je bil vedno, je dal končno pred tridesetimi leti slovo tedanjemu gospodarju pri »Stari pošti« v Kranju in se kot krčmar udinjal pri Knezovem Figabirtu.
čeprav je njegovo glavo jesen življenja že pretkala z gosto posejanim srebrom — Matevž ima še danes bujne lase in košate brke — vendarle Se ni voljan v miru uživati zasluženih sadov bogate moške dobe, ker je tudi še kot petinsedemdesetletnik dovolj krepak, da te postavi na cesto, če nisi v spoštovanju hišnega in policijskega
Svilene nogavice
niso več luksus odkar obstoji LUX!
Nogavice — ki so opra* ne z Luxom — so dva? krat tako trpežne. Ven* dar je potrebno, da jih večkrat perete, ker nes* naga in prah škodujeta tkanini. Lux pere teme* ljito, ne da bi škodoval svili in rokam.
LUX
PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA!
LUX PERE TAKO UDOBNO!
V	VROČI
VODI RAZTOPITI
V	MLAČNI PRATI
V	MLAČNI IZPLAKNITI
nt J*
" 1li!l jl:l tllil " 11M uimi i^iin u^u nHiH nt ili:u;j iiiinif mimuiim
reda pri njem dosti dobro napisan.
Delo, Matevž, je Tvoja sila in Tvoje življenje. V jutro na vse zgodaj prvi, zadnji zvečer — iz dneva v leto, iz leta v dan, vselej pa v dobrodušni vedrosti do skrajnih meja: to Ti iskreno žele od Tvojem jubileju vsi Tvoji nešteti prijatelji in znanci Sirom naše banovine.
In da bi še mnogo let z isto šegavostjo in domačnostjo neučakanega Gorenjca in najstarejšega ljubljanskega krčmarja zabaval kmeta in gospoda: lemoj Matevž, Ti voščimo za god vsi tisti, ki vemo, da bo s Tvojim odhodom za vedno ugasnil zadnji odsev Tavčarjevega romanticizma.
Jade, jšde!	ž-fa.
Moravče slavijo pisatelja Detelo
K današnjemu odkritju spominske plošče
Ljubljana, 19. septembra.
V nedeljo bodo v Moravčah odkrili spo-minsko ploščo na rojstni hiši slovenskega pripovednika Frana Detele, ki se je ondi rodil dne 3. decembra 1850.
Počastitev, ki jo Moravčani izkazujejo spominu svojega odličnega rojaka, je nov dokaz, da je naše ljudstvo še vedno v tesnih stikih s svojo književnostjo in da se hvaležno spominja mož, ki so z umetniško besedo opisovali njegovo življenje ter mu obenem odkrivali njegovo narodno bistvo. Tak umetnik domače besede Jfc bil Fran Detela.
Moravski slavljenec je bil po poklicu profesor; od 1. 1890. — 1906. je služboval v Novem mestu kot ravnatelj tamoSnj« gimnazije, umrl pa je 13. julija 1926 v Ljubljani. Prosti čas izven šole je posvečal predvsem književnemu delu. Pisati ja pričel v osemdesetih letih pod Kersnikovim vplivom in celo pod njegovim osebnim vodstvom. Prva Detelova povest »Malo življenje« je izšla L 1883. v »Ljubljanskem Zvonu«. Poslej se je pogosto oglašal s svojimi romani, novelami, črticami in komedijami, ki so mu usitvarile med čitatelji slovenske knjige sloves prijetnega pripovednika. Detelo je nekaj časa po. sebno živo zanimala zgodovina celjskih grofov; iz te dobe naše preteklosti, ki ▼ zadnjem desetletju tolikan/j mika slovenske dramatike, je spisal romana »Veliki grof« in »Pegam in Lambergar«. Slednji roman je posebno uspel, in je poleg romana »Trojka« najboljše piščevo delo. Ostali njegovi spisi obravnavajo naše malomeščansko in kmečko življenje, ki ga je Fran Detela dobro poznal.
Njegovo pripovedovanje odlikuje nekak prijeten, srečno temperiran realizem, slo-
neč na solidnem opazovanju resničnega življenja, prežet s humorjem, ponekod tudi z norčavostjo in ironijo, zlasti 6e jo hotel smešiti koristoljubne rodoljube. Detela se kot pisatelj ni bil povzpel v kdo-
ve kakšno višino umetniške dovršenosti, vendar je pisal prikupno in je v svojih spisih zapustil vseskozi zanimive dokumente o našem narodnem in socialnem življenju v polpretekli dobi. Njegovo imo bo še dolgo na vidnem mestu med slovenskimi realisti.
Letošnje darilo Vodnikove družbe
Zopet dobimo štiri krasne knjige — Pristopajte k družbi
Vodnikova družba v Ljubljani bo izdala v letu 1931 naslednje štiri nad vse zanimive, zabavne in poučne knjige:
L Vodnikovo pratiko za leta 1932. Ohranila bo dosedanjo lepo pratikarsko opremo ter prinesla obilo izbranega poučnega in zabavnega gradiva v besedi in sliki. Knjigo krasi 16 strani izvrstnih in zanimivih topografskih posnetkov v bakrotisku.
2.	Ivana Matičiea povest: »Moč zemlje«. Pisatelj je živel nekaj let pred vojno med našimi rojaki na Koroškem in ob desetletnici plebiscita je napisal povest o naši lepi
,zemlji onkraj Karavank. Ni to ljubavna zgodba dveh, treh ljudi, temveč živa pripoved koroške vasi, pihana kolektivno, zajeta iz resničnega doživetja naše izgubljene zemlje. Povest, ki je ne odložiš, dokler je nisi prečita!
3.	Dr. Ivan Lah: »Sigmovo maščevanje«, povest iz življenja ubožnega dolenjskega plemiča Sigme, čigar oče je pristaš Zrinjskih. Ko se pripravlja zarota, pride hrabri Sigma na Ozalj, glavni grad Franko-panov, kjer se razvijejo romani mladih ljudi. Naposled nastane boj, ki se ga udeležuje Sigma do katastrofe hrvatskih zarot-
nikov, nato pa se vrne domov in maščuje zločine očetovih nasprotnikov. Delo riše borbo idealizma proti hlapčevstvu in je napisano izredno živahno in krepko.
4. Profesorja Mihajla Pupina svetovno-znani lastni življenjepis »Od pastirja do izumitelja«, ki podaja pestre slike in nad vse zanimive prizore in premišljevanja nadarjenega jugoslovenskega dečka, ki je šel v deželo dolarjev s trebuhom za kruhom, izkusil tam obilo go*-ja in neprijetnosti, posta/ naposled profetor na kolumbijski univerzi in znameniti- izumitelj. Knjigo je poslovenil dr. Pavel Brežnik.
Uprava Vodnikove družbe prosi vse člane, ki še do danes niso obnovili svoje Članarine za leto 1931, da se takoj prijavijo pri svojih poverjenikih ali pa direktno pri centralni pisarni v Ljubljani Isto tako poziva tudi vse ljubitelje lepih knjig, da takoj prijavijo 6voje članstvo Vodnikovi družbi v Ljubljani Naj ne bo slovenske rodbine, katere vsaj eden rodbinski član ni naročnik knjig Vodnikove družbe! Gg. poverjeniki, poagitirajte med svojimi znanci za družbo! Bralec »Naroda«, prijavi še danes svoje članstvo pri Vodnikovi družbi!
RAZSTAVA najmodernejših nagrobnih spomenikov
FRANJO KUNOVAR kamnoseško in kiparsko podietie, pokopališče SV, KP»Ž - L3UB13ANA Telefon 27-87.
Domače vesli
*	Diplomski učiteljski izpit so napravili na moškem učiteliišču v Liubliani: Cerar Bogomir. Fister Franc. Gabrovec Avgust. Jelenec Bogomir. Novlian Stanko. Paglia-nizzi Siegfried. Strnad Rudolf. Toroš Liu-bo. Zamljen JosiD. Dougan Milan. Otič Pavel. Povše Franc. Šinkovec Viktor in \ii-
har Srečko.	.... - „,,„
*	Vojaška vest. V višjo solo vojne akademije sta sprejeta poručnika gg. škodlar Leo in Wurzbach Norbert.
*	Osebne vesti s pošte. Iz pošt. tečaia v Beogradu so premeščeni pripravniki: dr. Vuičič Vilko na direkcijo. Volkar Alojzij v Celje. Jesih Svetoslav v Kranj. Kuhar Jakob v Litijo. Žorž Aloizii na Liubliano 2. Miklavčič Švetooolk na Maribor 1, Kolbe-zen Ervin na Maribor 2. Brezant Franc v Novo mesta. Gregorčič Franc in Kovačič Leon v Mursko Soboto in Flaišman Ernest v Ptuj. Oblak Mirko, zvaničnik 2. skupine is premeščen od terenske tehnične sekciie na direkcijo. — Unokoieni so: pb. ur. VI. skupine Endlicher Evgenija v Ribnici na Dolenjskem in Tavčar Albina v Novem mestu: zvan. 1 skup. Filinič Franc in Kavčič Franc v Celiu. Baiicon Andrei in Ku':nt Ivan na Mariboru 1. Pintar Josip na Bledu 1. Miklašič Matevž v Ljutomeru in Foi-kar Josio v Škofij Loki. — Pogodbeni oo-štar Ožura Anton na Golniku se ie oženii z Aloiziio Toooriš. — V letošniem poštnem tečaiu ie bilo 13 pripravnikov iz ljubljanske poštne direkciie. Izpit iih ie napravilo 7 z odliko, med temi vsi triie iuristi. vsi
ostali oa s orav dobrim usnehom.
*	Reklamacije glede vpisov v volilne
imenike so dovoljene tri dni od dneva, ko bodo volilni imeniki javno razgrnjeni na vpogled. Volilci naj se po tem ravnajo.
*	Spomenik kralju Petru v Supetru na
otoku Braču bo svečano odkrit 27. t. m. Slovesnosti se bodo v velikem številu udeležili tudi Splitčani.
*	Abiturijentom! Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav« v Zagrebu vas vabi o o vosu na zagrebško univerzo v svoio sredmo. Na temeljih naiš'-5eg.i svjbodo-miselstva in ioigoslovenskega nacionalizma ie »Triglav« v Zagrebu vedno vršil svoio dolžnost, vzgajati iz mladega akademika moža širokega obzoria. iasnih načel in ravne poti. S svojim ugledom ie zavzemal »Triglav« zavidno mesto med zagrebškimi akademskimi klubi in kot tak vedno pošteno zastopal svoia načela in stanovske akademske interese. Zato Vas »Triglav« poziva, da se poDrimete brez oklevania triglavanske misli, katero so eoiiii in varovali od 1. 1875. do sedaj mnogobroinih člani triglavanske družine in ki ie bila ponovno izražena in oroslavliena letos _ v avgustu na triglavanskem zboru v Ptuju. Informacije glede vpisa na fakultete, glede hrane in stanovanja dobite pismeno, odnosno ustno v društvenih lokalih J. a. d. »Triglav«. Zagreb. Gunduličevai/29. Vpisi
istotam vsak dan od 12. do 12^.
*	Vpisovanje v ekonomsko - konjerci-
jalno visoko šolo v Zagrebu se prične v petek 25. t. m. in bo trajalo do vključno 2. oktobra.
*	Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran je prejelo od obitelji g. La-T>ajneta iz Krškega dar 200 Din, v poča-ščenje spomina pokojnega tov. iur. živka Lapajneta in za pomoč studiranju siromašnemu dijaku. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
+ Šesto »Jutrovo« potovanje v Pariz na koloniialno razstavo v dneh 5. do 15. oktobra. Vabimo vse resne gg. interesente, ki bi se radi udeležili rega šestega in zadnie-ga potovati i a v Pariz, nai se nemudoma iaviio. da se bomo znali ravnati in ukreniti vse potrebno. Potne liste lahko udeleženci voošljeio kasneie do 28. t. m. Radi veljavnosti notnih listov ooozariamo. da ie ministrstvo izdala naknadno še dopolnilni razpis. elasom katerega so stari potni listi, ki so bili podališani že nred 1. septembrom t. 1. za določeno nadaljnjo dobo. še vedno veliavni toliko časa za potovanja v inozemstvo. dokler ne poteče rok. za katerega so bili veliavno podališani. Kdor na nima podaljšanega starega potnega lista, si mora nabaviti za potovanie nov potni list. Prosimo tudi gg. udeležence, da nam obenem s notnim listom oošlieio še eno sliko pose-bei za francoski vizum. Nadalje nai oni gg. udeleženci ki niso poklicno samostoini. kot trgovci, posestniki, odvetniki, zdravniki itd. donošlieio s notnim listom še nudilo svojega službodaialca ali službenega predstojnika. da so nameščeni v tem in tem svoistvu. da imaio dopust za notovanie v Pariz in da se moraio oo končanem dopustu zopet vrniti na svoie službeno mesto. Tako potrdilo zahteva francoski konzulat za podelitev francoskega vizuma. — Ce sodimo po dosedaniem povpraševanju m oo doslei zahtevanih informacijah, ie zanimanje za sedanje zadnje oktobrsko notovanie Dreceišnie. vendar omeniamo. da s.o za nas merodaine zgoli obvezne prijave na doposlanih obrazcih.
I
OBLEKE in SUKNJE iz Ie pristnih angl. blagov pri K. PUČNIK, Tavčarjeva ulica 3. Prvovrstno delo.
I
•kj«* Vrnil se je iz ino-HIROMAPCT zemstva znanstveni in
in
najboljši
GRAFOLOG
ki točno prečita vsakemu iz dlani preteklost, sedanjost in pri-hodnjost. — Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 7. v hiši Mestni trg št. 5, O nadstr. — V Ljubljani ostane do 1. oktobra, potem odpotuje vi A.meriko.	11503
+ Himen. Danes se poročita v cerkvi sv. Marka v Zagrebu g. Rudolf M o r a n inšpektor ori »Triglavu« v Zagrebu, in gdč. Valeriia C a p i č e v a. Bilo srečno!
*	Srebrna poroka uglednega para. Iz Cerknice nam pišejo: To nedelio obhaiata v ožjem krogu svoiih sorodnikov in prijateljev 25 letnico poroke naš oriliublieni župan g. Tone Werli in niegova soproga ga. Adela. Daleč v okolici ie poznan ta simpatični zakonski oar. G. župan Tone ie verna slika pravega Notranica. Neomai-nega značaja, dosleden v svoiih sklepih, neupogljiv, ori tem Da vedno vedre volje, dobrodušen in uvideven. Predvsem mu ie pri srcu blagor občanov in posebno v teh težkih časih ima kmečko ljudstvo v niem pravega zaščitnika. Županuie nam že v splošno zadovoljstvo 6. leto. Pri zadniih občinskih volitvah ie zbral Dod svojim vodstvom lepo napredno večino. Zmerai ie bil naš Tone naprednega mišlienja in ie danes v Cerknici eden nrvih pobornik^v za politiko narodnega in državnega edinstva. G. žunan se udeistvuie vsestransko v iav-nem. kulturnem in gospodarskem življe-niu. Je starosta Sokola v Cerknici. Podružnica CMD. krajevna protituberkulozna liga. vodna zadruga -in tuisko-prometno društvo za Notranisko ga šteie med svoie vodilne odbornike. V prostem času ga na vidiš v mičnem lovskem klobučku s puško na rami v temnih gozdovih obmejnega Javornika. na skalnatih Dobočiih strme Slivnice ali z ribiškim trnkom ob bregovih žuboreče Cerknišce. G. Tone ie navdušen član zelene bratovščine in strasten športni ribič. Njegova soproga ga. Ade'a ga v naileDŠi slogi zvesto podpira pri vseh niegovih težkih poslih, obenem se pa tudi aktivno udeležuie vsega društvenega življenja v Cerknici. Ob iubileiu se pridružujemo niegovi prijatelji vsem ostalim z vročimi željami: Še na mnoga leta v splošno korist vse Cerknice!
*	Novi grobovi. V Cegnarievi ulici 10. v Liubliani ie v starosti 67 let umrl g. Anton Furlan. Doduradnik drž. železnic v pokoju. Pogreb bo iutri ob 14. — Danes ob 14. bo na pokonališču ori Sv. Križu v Liubliani položen k večnemu počitku g. Ludvik L o n-g e r. uDokoieni finančni preglednik in ne bančni uradnik, kakor ie včerai pomotoma stalo v mrtvaškem naznanilu. — V celiski bolnici ie umrl 65 letni kliučavničar Blaž Š k a 1 e c iz Doberteše vasi pri Sv. Petru v Saviniski dolini. Po&ajnim blag snomin. žalujočim naše iskreno sožalie!
*	100 letnica novomeškega kapitlia. 25. t. m. bo minilo 100 let. kar ima Novo mesto zopet kaoitelj. Leta 1793 ustanovljeni kapiteli so namreč Francozi, ki so v tistih časih zagospodovali v dolenjski metronoli. t odlokom z dne 7. decembra 1810. razpustili. na orošnio Novomeščanov pa ie Franc I. leta 1818. dovolil obnovitev. Hvaležni meščani (gratti oppidani) so v spomin na ta odlok postavili v kaniteliski cerkvi spomenik, črno kamenito ploščo s primernim napisom, ki ie vzidana tik ob obhaiilni mizi na evangelijski strani kapiteljske cerkve. Napis oriDOveduie tudi. da sta splošno prošnio za zopetno ustanovitev kapitlia podpirala tedanii ljubljanski škof Avguštin Gruber ter cesarski prefekt za Dolenisko Janez Nep. Veseli. Prost in štirie kanoniki so bili imenovani šele s cesarskim odlokom z dne 16. iuliia 1831. ter umeščeni dne 25. seotembra 1831. Bili so to: prost Andrei Albrecht. ter kanoniki Valentin Pfaifar. Anton Strohen. Jožef Jenko in Ignacii Jugovic Proslava stoletnice se bo vršila v kapiteljski cerkvi orihodnio nedelio.
*	Šolsko leto ie v polnem teku. Radost prvih šolskih dni na se kmalu razprši, k« se ie treba resno opriieti knjig. Ni oa vedno kriva otroška nestalnost. da otroci r.e hodijo radi v šolo in da izgubliaio veselie za učenje. Pomanjkanje volie ie večkrat posledica fizične utrujenosti in onemoglosti. Dete raste in se razvija, v svobodnem času se igra ter ima tudi svoie. odraslim neznane skrbi in vse to ie zani breme. Ji i izrablja moči niegovega organizma. Fizični napori niso edini, ki izrabljajo moč. Uče-nie ie n. pr. nanor za možgane in živce, na ie vendar in še kako odvisen od fizične moči in zato tudi vidimo, da slabotna deca slabo nanreduie. Organizem otroka ie treba kreniti in če se zahteva od otroka več. kakor nrenaša niegov organizem, bo telesno propadal, živčno oslabel in ne bo zadostil danim nalogam. Vir moči otroka in tudi odraslega človeka ie samo niegova hrana. Zlasti pri otroku ie treba paziti na to. da hrana ne bo samo dovolina co obsegu, temveč tudi bogata redilnih snovi. Mnogim otrokom bo posebno mnogo koristilo, če se jim redna hrana donolni 3 skodelico ovo-maltius za zaiutrk in malico. OvomaltT^a jo naravno lahko prebavljiva hrana posebne vrednosti, ker vsebuie naiboliše snovi za razvoi mišic in kosti ter obnovo krvi. Ovomaltina ie odlično nadomestilo za kavo in čai. Ce hočete, da otrok obdrži na počitnicah pridoblieno zdrav i e. da nanori učenia tega ne uničiio. daiaite mu redno ovoma'-tino. da ne bo obdržal samo svoie moči. temveč da se bo tudi krenil in razviial.
*	Zatvoritev planinskih koč. Osredni odbor SPD opozarja občinstvo, da se bo zatvoritev koč izvršila takole: Soodnia koča na Golici se zapre 1. oktobra. Krekova koča na Ratitovcu bo odprta samo v nedeljo 20. t. m. Staničeva koča bo zaprta v torek 22. t. m. Erjavčeva koča na Vršiču se z.aore 20. t. m.: če bo vreme ugodno, pa prihodnjo nedelio 27. t. m. Odprta oo v primeru lepega vremena ob sobotah in nedeliah na praznike in dneve nred prazniki. Koča na Kamniškem sedlu in koča na Kokrškem sedlu sta bili zaprti 15. t. m. V primeru lepega vremena ostane Coizova koča na Kokrškem sedlu ob sobotah m nedeliah. dnevi pred prazniki in na nraznike
za silo oskrbovana in odprta. - SPD spo-
roča orii?vliencem in interesentom za av> ioir.obilsko vožnjo Liubliana-Tržič. da ie naročeni avtobus zaradi oremalega vila udeležencev odpovedan.
*	Nove telefonske zveze. V zadnjem času so bile otvoriene naslednje telefonske zveze: Krani-Jilemnice od 15. avgusta. Maišperk-Celovec od 1. t. m.. Radeče ori Zidanem mostu - Postoina in Benetke od 10. t. m. in Liubliana - Lobouchec in Kar-
dašova Rečice od 10. t. m.
*	Pozor pred zlorabo naziva. Vedno pogosteje dobivamo dopise z naslovom »Vzajemna zavarovalnica — oddelek za samopomoč« — pa tudi sicer smo obveščeni, da organi raznih s-Samopoinoči« zlorabljajo^ naše ime in največkrat le z zlorabo našega imena pridobe nove člane. Z oziroin na to opozarjamo, da nismo niti v direktni, niti v indirektni zvezi s >Samopomočjo«, »Vzajemno pomočjo« in podobnimi polnočnimi blagajnami, ker se pečamo le z zavarovanjem na solidni zavarovalno - tehnični podlagi-Nadaljnjo zlorabo . našega imena bomo sodnijsko zasledovali. — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.	1190
*	Krojaški tečai za moško in damsko prikroievanje v Ljubljani. Kr. banska uora-va. referat za Dosoešcvanie obrti v Ljub-]iini.	t*id' leto« v zimskem času prirediti v Liubliani za kroiače in šivilje orikroievalne tečaie. ki iih bo vodil stro-Kovni učitelj g. Knafeli Aloizii. Vsak tečai bo trajal okoli 6 tednov. Začetek tečaiev se bo naknadno določil. Interesenti nai priglase svoio udeležbo ustno ali pismeno ori referatu za nosoeševanie obrti. L.iub-liana. Stari trg 34-1. desno, kier dobe tudi vsa nadalinia noiasnila.
Telesni zdravnik poglavarja črncev
V toku svojih potovanj je prišel naravoslovec Ivar Broman k nekemu divjemu plemenu v Afriki. Poglavarja je ozdravil s par Aspirin-tabletami, nakar ga je ta imenoval telesnim zdravnikom.
Toda nekega dne mu kralj naroči, da naj preskrbi, da se mu rodi sin.
Kralj je skoraj zbesnel, ko mu je učenjak pojasnil, da Aspirin-tablete pri vsakem prehlajenju, revmatizmu in drugih bolečinah zanesljivo in hitro pomagajo, da se pa takim željam ne more ugoditi. Vendar kralj tega ni popustil veljati in mu je grozil s smrtjo. Profesor Broman je uvidel, da je skrajni čas odpotovanja.
*	«Pan» ovratnik umiti v mrzli vodi.
*	Naznanjam, da otvorim danes 20. t. m. javno lekarno v Gor. Lendavi. Ph. Mr. Emiliiana Jezovšek.
*	Razglednice Ciril Metodove skupščine v Laškem se dobe v družbeni nišami Beethovnova ulica 2. 1 komad stane 4 Din.
»ITO« zobna pasta najboljša.
*	Za CM Aleks. Hudovernika sklad so
darovali: žen. podružnica v Ribnici 180 Din moška podružnica oa 200 Din. Srčna hvala!
*	Kroino učilišče. Liubliana. Stari trg 19
izdeluje kroie do vseh žurnalih. Zunanji oo-šliite sliko in mero. pa dobite naročilo z obratno nošto. Pričetek orikroievalnega tečaia ie 24. t. m.
*	Prave Lubasove harmonike se dobijo v Ljubljani. Dunajska cesta 12.
izvršujemo vsa
fotoamaterska dela
v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor_2
•	Darujte podpornemu društvu slepih, Liubliana. Pod Trančo 2—III.
*	Uradniška posojila in zavarovania daje Beogradska zadruga. Ljubljana. Mestni trg 25-1.
♦	Obleke in kIobuKe kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
f,
angleškega in češkega suknaI
BOGATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
Iz Ljubljane
Jubilej uglednega obrtnika. Te dni
je praznoval svojo 50-letnico znani fotograf g. Franjo G r a b j e c, ki je že dolga leta načelnik zadruge fotografov. Jubilant je pa kot prijatelj prirode tudi navdušen turist in neutruden veslač, v družbi ga je pa sama dobrodušnost, a proti svojim stanovskim tovarišem je vedno najboljši svetovalec ter požrtvovalen kolega. Iskrene čestitke!
u— Zahvala angleških učiteljev Ljubljani. Zupanu mesta Ljubljane ie prispela iz Westminstra od strani g. Ed:th Butscher. Institut za socijologiio. diiaška skupina, naslednia zahvala: »Pravkar smo se vrnili v Anglijo in Vam pišem, da se v imenu vse partiie študentov zahvalim Vam in vsem drugim, ki so nam skupai napravili tako tonel spreiem v Sloveniji. Imeli scio zelo priieten praznik in smo zelo hvaležni za toliko dobrot, katerih smo bili deležni. Odnesli smo s seboj zelo vesele spomine in unamo predvsem na mnogo takih oose-tov Vaši krasni deželi.«
u— Glasbeno šolo otvori tudi letos Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih v palači Delavske zbornice, I. nadstropje, I. vhod, do 25. septembra t. 1.
u— Francoske tečaie zopet otvaria za odrasle s 1. oktobrom Francoski institut. Pouk bo v Liubliani na moškem učiteljišču na Reslievi cesti: I. tečai za začetnike ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do pol 20. (predaval bo orof. Južnič). II. a tečai ob torkih in četrtkih od nol 19. do ool 20. (profesor dr. Novak) II. b tečai ob sredah od pol 19. do pol 20. (predavatelj isti). III. a tečaj ob petkih od pol 19. do do! 20. (predavatelj isti), v III b tečaiu pa bo predavala francosko slovnico v francoskem jeziku, odnosno bo vodila konverzaciio ga. Beletova ob oonedelikih in četrtkih od col 19. do nol 20. Obiskovalci tečaiev bodo plačevali mesečno po 20 Din v naprej, lahko na obiskuieio za to ukovino več tečajev. Priiave soreiema od 23. t. m. dalie vsak dan od 19. do 20. g. Dolenc, služiteii zgoraj omenieneea učiteljišča. Prijavite se lahko tudi do dopisnici.
u— Vsi volilni imeniki pri sodišču vloženi. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani sta včeraj dopoldne vložili svoje volilne imenike še zadnji 2 občini, Lipljenje in Pijava gorica. Prva šteje 130, a druga 113 volilnih upravičencev. V splošnem so bili vsi imeniki pravilno sestavljeni, le trem občinam so bili vrnjeni, da popravijo nekatere for uiailne pogreške.
u— Koncert ruskega moškega kvarteta. V petek 25. t. m. koncertira v Ljubljani ruski moški kvartet Kedrov, ki nastopi ob tej priliki prvič v našem mestu, čeprav je že dolgo vrsto let eden najbolj čislanih koncertnih faktorjev vokalne glasbe na svetovnih koncertnih odrih. Kritike predvsem francoskih in angleških časopisov se naj-laskaveje izražajo o tem kvartetu in slavni pevec Šaljapin trdi, da je kvartet Kedrov najboljši moški vokalni kvartet, kar jih koncertira na svetu. Spored bo obsegal rusko cerkveno, narodno in moderno pesem. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni u— Poroka. Včeraj sta se poročila v trnovski cerkvi g. Viktor Semenič in gdč. Anica Komar jeva. Bilo srečno 1
u— Iz gledališča. Grumov »Dogodek v mestu Gogi« je namenjen za otvoritveno predstavo letošnje dramske sezone. V glavnih vlogah nastopita ga. šaričeva in g. Gregorin, ostale pomembnejše vloge so v rokah gg. Levarja, Marije Vere, Gabrijel-čičeve, Rakarjeve, Vide Juvanove, Kralja, Daneša in Skrbinška. V vseh manjših vlogah, ki jih je še cela vrsta, nastopa skoro ves naš dramski ansambel. Za vprizoritev izvirne igre so napravljene popolnoma nove dekoracije po osnutkih akad. slikarja prof. Vavpotiča. Odersko glasbo je napisal g. Vilko Ukmar. Režija ie prof. šestova. Za dramo, ki je popolnoma svojevrstno delo, vlada veliko zanimanje. Predstava je izven abonmaja. Druga letošnja dramska premijera bo Nestroyjeva veseloigra s petjem »Pritličje in prvo nadstropje«. Vsa Nestroyejeva dela, ki so pred desetletji polnila predvsem dunajska gledališča, so danes v vsej Srednji Evropi nekako na novo oživela. Vsi repertoarji se ponašajo z Ne-stroyjem, ki danes ravno tako kakor nekdaj razveseljuje gledališko publiko. Premijera bo v četrtek izven abonmaja. — V nedeljo 27. t. m., bo gostovala ljubljanska opera na odru Narodne čitalnice v Kranju. Vprizorila se bo Smetanova opera »Prodana nevesta« z gdč. Majdičevo v naslovni vlogi. Začetek točno ob 16. Predprodaja vstopnic je v trgovini Hlebš. Občinstvo naj kupi vstopnice že v predprodaji, kajti gostovanje je odvisno od nje. — Priglasi za ljubljanski gledališki abonma se bodo od ponedeljka dalje sprejemali še v blagajni dramskega gledališča dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17.
u— Tiskovna zadruga ie prav zanimivo in okusno opremila svoio prvo izložbeno okno v Šelenburgovi ulici. Razstavila ie dr. Grumovo kniigo »Dpgodek v mestu Gogi«. ki ie orav sedai pred oremiero aktualna. Med kniigami oa so razstavljene številne risbe in skice fieurin in scen za to igro. ki iih ie narisal Ivan Vavpotič. Zanimiva Izložba zasluži, da si io vsakdo ogleda, kdor
gre mimo. .	, , ,, , ,
h— Jugoslov. Siemens d. d. oddelek za
šibki tok, Ljubljana, sporoča, da so zaradi preureditve električne urne naprave na tro-mostovju bila kratkočasno izklopljena električna urna stojala mestne občine ljubljanske kot tudi električne ure na pošti in na nunski cerkvi. Ker ta dela v celoti še niso končana, bodo eventualno v teku prihodnjega tedna potrebne še kratkočasne preki-
nitve-	j
u— Sadni trg. Včeraj je bil dovoz sadja nepričakovano majhen. Prispela je prav mala pošiljka bosanskih češpelj, a domač.h sploh ni bilo opažati. Zato je vladalo precejšnje povpraševanje in Bosanci so češplie prodajali po 6 Din kg, ker iih ne more v, ceneje nuditi zaradi prevoznih stroškov < raznih krajev banovine, osobito iz štajerske. Dolenjske in Posavja. so bila pripeljana fina jabolka. Cene po kakovosti od 2 do

Zvočni kino Ideal
Samo še danes
ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri
zvečer
Briljantna veseloigra
Ančka zna vse .. •
Any Ondra, Felix Bressart, Andre Pilot, Adele Sandrock
Smeh in zabava! Popolnoma novo!
5 Din kg. Lepih hrušk je bilo na trgu še precej na izbero, prvovrstne po 5 — 6 Din, u navadne od 2 do 3 Din kg. Cene jurčkom so bile od tržnega nadzorstva predpisane na 10 Din kg, a prodajali so se celo po 12 Din.
u— Pristna vina toči rn sDreiema abonen-te na dobro hrano gostilna Zupančič. Vi-dovdanska cesta i6.
u— Aretiran tat obleke. V neki baraki v Šiški ie bil včerai ziutrai zaloten 22 letni Ale Salkič. bavši delavec, zaposlen na raznih stavbah v Liubliani. Salkiča so prijavili sodelavci, ki iim ie navinanec odnesel že precei obleke. Pred tedni ie Salkič. izginil, zdai na se ie snet poiavil v mestu in že tudi poiskal ugodno priliko, da ie ukrade! obleko dvema delavcema. Ob drugi priliki ie smuknil v stanovanje nekega delavca v Mostah in mu odnesel obleko^s kovčezom vred. Nepoboljšljivega Salkiča ki se mu niso smilili niti njegovi ožii tovariši. ki nrav trdo služiio svoi kruh. so spravili v zapor, kier se bo lepe mesece
pokoril za svoie grehe.
u_ Meso ?e je pocenilo! Prvovrstno vo-
lovsko meso prodaja po 12—14 Din Josip Musar, mesar na Sv. Petra cesti 61., kjer je mesnica, v šolskem drevoredu pa stojnica.
u— Dane« ob 11. »Rango«. zvezni kulturni velefilm ZKD, v elitnem kinu Matici. Ne zamudite ogledati si ta krasni film, ki prikazuje živalstvo in bujno rastlinstvo otoka Sumatre.
u_ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola otvori danes sezono lutkovnih predstav v Narodnem domu z veselo igro »Gašpar-ček Larifari«. Začetek točno ob 16. Vhod z Bleivveisove ceste. Pri predstavi igra or-kester.
U_ Služkinje, pozor! V začetku oktobra
otvorimo tretji kuharski tečaj za služkinje. Pojasnila daje in prijave sprejema vsak delavnik od 9.—11. vodstvo šolske kuhinje Nj. Vel. kraljice Marije., Prečna ulica 2.
Za lažje razumevanje igre
GRUM:
Dogodek v mestu Gogi
kupite brošuro v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 3.
Cena broširani knjigi Din 24.
u— Redne vajeniške preizkušnje zadruge sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev bodo v oktobru. Nekolkovane prošnje naj se vložijo do 10. oktobra pri predsedniku preikuševalnih komisij g. Filipu Pri-stovu v Ljubljani, Resljeva cesta 4. Prošnjam naj se prilosi učno izpričevalo, od-pustnico obrtno nadaljevalne šole ter potrdilo o plačilu oprostnine.
u— Pouk živih jezikov (francoščine, angleščine. španščine, italijanščine) v skupinah in za posameznike. Poučuieio kvalificirane učne moči. Prijaviti se od 6. do 7. zvečer v Beethovnovi ulici 7. pritličje. Vodstvo: Prof. S. Guinot-Jeras.
u_ Kopališče SK »Ilirije« je še vedno otvorieno. KoDanje je prav prijetno, kaiti voda ie nrav topla in ima okrog 20 stopinj. Tudi zrak ie bil včerai izredno topel in ie kooališče posetllo še mnogo Doznih kopalcev.	, . „	, lt_ Plesna sola Jenko prične s poukom
1. oktobra v dvorani Kazine. Dnevno posebne ure in večerni ečaji. Oficijelni otvoritveni večer bo 3. oktobra.
u_ >"e bo vam žal. če poizkusite prav dobro portugalko iz Trške gore pri Novem mestu, ki se toči pri >Amerikancu€, Florjan-
ska ulica.	......
u_ Vojni slepec Ljubljančan, ki je prosil usmiljena srca za podporo, naj se zglasi v upravi »Jutra«, blagajna.
Pri vseh nečistočah
obraza in polti
delujejo zanesljivo že 60 let poznana
Bergerjeva medicinalna mila
Dobivajo se v vseh lekarnah ln dro-gerijah	259 I

Sanatorij Scarpatett
Wetzelsdorf pri Gradcu
Telefon 50—67
za živčne bolezni, za notranje bolezni in rekonvalescente, odpravo alkoholnih in živčnih strupov, terapije, malarije, psihoanaliza, diatermija in lečenje revmatizma, ture za odebelenje, dietetične in za shujša-nje. Dnevna cena od 10 S dalje ob iz borni prehrani in stanovanju. Prospekti na razpolago.	11620
»
KINO
LJUBLJANSKI DVOR
Premiera!	Premiera!
Slavni Lon Chaney v drami iz si-amskih džungl
Vrumenem carstvu
Cene 4 in 6 Din Danes ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Iz Celja
e— Volilni imeniki so od danes dalje razgrnjeni na vpogled prebivalstvu pri mestnem načelništvu v sobi št. 2. in pri okrajnem sodišču. Popravek se lahko zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega načelstva ali pa od okrajnega sodišča.
e— Proračun mestne občine in njenih podjetij za upravno leto 1932 so razpoloženi občanom na vpogled med navadnimi uradnimi urami pri računovodstvu mestnega magistrata od 21. septembra do vključno 5. oktobra t. 1. V tem času se morejo vlagati pri mestnem načelstvu proti proračunom morebitni pomisleki ali pritožbe.
e— Obnovite takoj srečke V. razreda drž. razredne loterije, ker bo žrebanje že v nekaj dneh.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. pol 21. ter jutri ob pol 21. krasno zvočno opereto »Dunaj, mesto pesmi...« s Charlotto Anderjevo in Igom Symom v glavnih vlogah.
Ob nastopu jesenskih dni
smo izpostavljeni nevarnostim raznih prehladov. Najuspešnejšo in najcenejšo obrambo proti vhajanju raznih klic bolezni potom ustne in nosne dupline nudijo nam ANACOT-pastile dr. Wandera. Dobijo se v vseh lekarnah za ceno 8.— Din za manjši, in Din 15.— za večji zavojček.
Iz Maribora
a— Iz politične službe. Za sreskega načelnika ie imenovan g. dr. Frin Vovšek. ki ie dozdaj služboval pri Dolitični upravi v Mariboru.
a— Proračun mestne občine mariborske za L 1932. ie y smislu člena 69. obč. sveta razgrnien in občinstvu na vpogled do 2. oktobra.
a— Koncertna prireditev. Železničarsko ?lasbeno društvo »Sloga« bo imelo 3. oktobra v dvorani »Uniona« koncert, na kate-rera se bo izvaial Handlov oratorii »Samson«. Sodelovali bodo odlični solisti :z
Liubligne.
Mariborske volilne imenike je vče-
raj sodišče potrdilo. V čast in zadoščenje magistratnim uradnikom, ki so bili pri tem delu zaposleni polnih 8 dni podnevi in ponoči, bodi povedano, da se ni našla v imenikih niti najmanjša napaka.
a— Prodajalci k nafta se opozarjajo, da morajo prodati kruh vsakomur, ki ga zahteva. Zgodilo se je v zadnjih dneh ponovno, da so peki poslali kupce tja, kjer so »kupovali doslej«. Prodaja kruha je javna, zato se mora kruh dati vsakomur, ki pride ponj. Vsako drugo ravnanje je kaznivo po zakonu.	'
a— Srčna kap ie zadela \ Z»etek zvečer vdovo po znanem šentiliskem zdravniku Pavlo Wenigerholzovo. Prepeljali so io v mariborsko bolnico.
a— Brivski in frizerski pomočniki v Mariboru Drirede nadaljevalni strokovni tečai. ki se bo začel 1. oktobra in bo trajal pol leta.
a_ Nov telefon. Mestno tržno nadzorstvo mariborsknga magistrata ie dobila včerai svoj lasten telefon, ki ima številko 2577.
a —Neosnovane govorice. Kakor čuiemo. širiio po našem mestu brezvestni in neodgovorni liudie vesti, da se bodo skrčile hranilne vloge s tem. da se bo vzelo 25/o vloženega denaria. Informirali smo se o stvari pri merodainih činiteliih in smo izvedeli. da so vse te govorice bre^ vsake podlage. Občinstvo nai se torei ne da begati in nai ne naseda pustolovcem in špekulantom.
a— Prodaja oporečnega mesa bo na
stojnici ori mestni klavnici zopet v ponedeliek ziutrai ob 7. uri. Prodalo se bo 150 ke mesa. in sicer goveje meso po 5 Din kilogram, teletina oa po 8 Din kg.
a— Sobotni mesni trg. Novost na sobotnem mesnem trgu je bilo ovčje meso. špeharji so ta dan pripeljali 59 prašičev, ki so jih sekali in prodajali po običajnih cenah.
a— Vabim vse znance in prijatelje na otvoritev nove dvorane danes ob 15. Za obilno udeležbo se priporoča Renčelj, gostilničar na Pobrežju.
a— Nočna služba mariborskih lekarn. V
tednu od 20. do 26. t. m. opravlja nočno službo lekarna Vidmar (ori Arehu).
a— Našla se ie maniša vsota denaria. Tisti. ki io ie izgubil, io dobi nazai v pisarni finančne kontrole ori sv. Lenartu.
Z Jesenic
s— Sestava novega občinskega volilnega imenika. Po sedemdnevnem delu, ki je trajalo vselej pozno v noč, je občinski tajnik g. Ivan Potrato z dodeljenim osobjem sestavil nov občinski volilni imenik, iz katerega je razvidno, da šteje jeseniška občina 1912 volilnih upravičencev, torej okrog 300 več kakor leta 1927. Volilo se bo na treh voliščih, in sicer na Savi v poslopju meščanske šole, na Jesenicah na magistra-tu in pri Sv. Križu v poslopju osnovna šole. Na prvo volišče pride 928, na drugo 896 in na tretje 88 volilcev.
s— Šport. Danes ob 15.30 se sreča na športnem igrišču »Bratstva« na Jesenicah moštvo SK Bratstva z moštvom Villacher Sportvereina iz Beljaka, ki velja kot najboljši klub na Koroškem.
s— Akademski krožek na Jesenicah bo imel v soboto 26. t. m. ob 20. v salonu Tan-carjeve restavracije letno glavno skupščino. Za krožkove redne člane je udeležba obvezna, člani starešine pa uljudno vabljeni!
Drugo gostovanje Šentjakobskega odra na Jesenicah. Danes ob 15. vprizori Šentjakobski oder izvrstno Oskar Wilde-jevo tridejansko komedijo »Bunbury«, ka je zaradi svoje ostre satire izredno priljubljena pri posetnikih. Vstopnice se dobe pri g. R. Mežiku in pri gledališki blagajni. Zunanji posetniki imajo ugodne železniške zveze na vse strani.
Iz Litije
i— Fotoamaterski klub. Zadnje čase se je zanimanje za fotoamaterski šport pri nas zelo razširilo. Trgovina Elsner je pričela celo s prodajo fotografskih aparatov, v zalogi pa ima tudi vse ostale fotografske potrebščine. Naši fotoamaterji si bodo usta novili lasten klub. Prijave sprejema učitelj g. Jože Župančič. Ako bo za klub dovolj zanimanja, bo priredil že v prihodnjih ■mesecih fotografsko razstavo, ki naj prikaže življenje in zanimivosti Zasavja, gledano skozi lečo.
i<— Drugi teden šahovskega turnirja. Med-klubski turnir litijskega Šahovskega kluba traja že drugi teden. Prinesel je toliko "živahnosti v naš kraj, kakor že zlepa nobena druga prireditev. Vse večerno življenje se je osredotočilo pri »Urški«, kjer je »šahistovski dom«. Sodeluje 18 igralcev in je bilo odigranih v teku 2 tednov točno 100 partij, le nekaj od teh je bilo remis. Za navržek je odigral ta teden Ljubljančan medicinec g. Preinfalk Anton z našimi 12 igralci simultanko. Litija je dobila igro le na 1 šahovnici. 11 zmag dokazuje visoko kvaliteto mladega mojstra, saj so mu stale nasproti tudi dobre moči.
Iz Hrastnika
h—i Kino Narodni dom predvaja danes Metrofilm »Ljubi svojega bližnjega«.
h— Vpisovanje v obrtno-nadaljevalnO šolo bo v nedeljo 27. t. m. v deški in osnovni šoli in sicer ob za vajence, ob 10. pa za vajenke. Začetek rednega pouka je v četrtek 1. oktobra.
Iz Trbovelj
t— Srečke državne loterije so do šle In naj se zamenjajo najkasneje do 23. t. m. ker se prične žrebanje že 24. t m. in bo trajalo do 16. oktobra.
t— Zopet poostren pasji kontumac. Ker se je pred dnevi pojavil nov primer pasje stekline, je sresko poglavarstvo odredilo ponovno strogi pasji kontumac. Psi morajo nositi nagobčnike io biti privezani.
Iz Konjic
nj— Iz seje občinske uprave. V sredo se je vršila prva seja po počitnicah. Odobrili so se volilni imeniki, ki so se drugi dan že predložili sodišču. Občina trg Konjice šteje 361 vol. upravičencev. Za poslovanje v smislu čl. 5. zakona o volilnih imenikih je občinska uprava določila gg. dr. Mejaka in Mastnaka. — Izrekla se je Ulčniku Francetu krajevna potreba glede koncesije za postreščka. — Domitrovič France je bil z rodbino vred sprejet v domovinsko zvezo. — Od stalnih stojnic pred Okrajno hranilnico bo pobirala občina odslej letno pristojbino 20 Din. Takse za ogled živine, določene za klanje, naj bi bile za drobnico po 2.50 Din, od velike živine pa 5 Din; tozadevno naj se izkuša doseči s sreskim veterinarjem sporazum. — Kinematografska taksa, ki se je svoj čas v izrednih razmerah kinematografskega podjetja določila samo na 25 dinarjev, se bo odslej pobirala v celoti v znesku 125 Din od dneva predstave. — Na dnevnem redu je bilo tudi sklepanje glede podelitve katehetske nagrade tukajšnjemu kaplanu g. Bohancu Francetu. Z večino glasov se je sklenilo glede na dogodek 6. t. m. pri slovesni službi božji v proslavo Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, ko je kaplan in veroučitelj g. Bohanec Franc v prisotnosti zastopnikov političnega oblastva, uradov in društev napadel sokolsko organizacijo, da se ta nagrada kaplanu g. Bohancu ne prizna, ker je vendar občina dolžna podpirati sokolski pokret, ne pa nuditi ljudem, ki še sedaj nočejo razumeti novega časa v naši državi in nastopajo zoper Sokolstvo, še gmotno podporo.
ni— Sokol Konjice priredi v nedelio 20. t. m. ob 15. tekmo koscev na graščinskem travniku ood ookoDališčem. Tekmuieio lahko vsi kmečki fanti e. če tudi niso člani društva. Koso ie treba prinesti s seboi. Društvo ie določilo za zmagovalce lepe nagrade.
nj— V našem trgu smo silno podjetni. Komaj se je osnovala godba na pihala »Dravinja«, že so si nekateri izmislili, da bi potrebovali za svoje prireditve in svoja ušesa drugo godbo. Tako je pričakovati, da dobimo v kratkem še eno godbo. Naposled bo ves trg pihal na inštrumente. Kdo pa bo plesal, ni težko uganiti.
nj— Avtotaksije imamo v Konjicah že tri (Petrin, Merkša in Ficke). Zadnji je nastavil ceno 3.50 Din za km, odnosno pri vožnjah preko 50 km po 3 Din, kar pomeni hudo konkurenco drugim.
nj— Akademski slikar Božidar Jakac bo predaval v soboto 3. oktobra ob 20. pri tukajšnje^ Sokolu o Ameriki s spremljeva. njem filma. Pričakovati je polnoštevilno udeležbo.
Iz Laškega
1— Potreba lekarne. Banska uprava je priznala krajevno potrebo lekarne v Laškem, za katero se je potegoval mag. pharm. Jurkas iz Zagreba. Ker se je zadeva zavlekla, je Jurkas prevzel lekarno v Pitomači in umaknil svojo prošnjo za lekarno v Laškem. Naša lekarna bo dajala sijajno eksistenco in opozarjamo naše in hrvatske lekarnarje na njo s pozivom, nai nemudoma vložijo prošnjo na bansko upravo.
1— Volilni imeniki. Mestno županstvo razglaša, da je okrajno sodišče vrnilo potrjene volilne imenike, ki so razgrnjeni v občinski pisarni občinstvu na vpogled. Vseh volilcev je 281.
1— Ceste v Laškem in električna razsvetljava. Dne 17. t. m. se je izvršila kolavda-cija moderniziranih (asfaltiranih) cest v Laškem. Komisija je ugotovila, da je tvrdka »Slograd« to delo vzorno izvršila. Celotni stroški znašajo 1.119.591.53 Din; od tega pride na železniško dovozno cesto 88.805.55 Din. Ta znesek se porazdeli v enakih delih na bansko upravo, železniški erar in občino. Znesek 1,030.785.98 Din, ki pride na ostale ceste, se porazdeli v enakih delih po 257.696.49 Din med bansko upravo, sre-ski cestni odbor, mestno občino in mejaše K temu poslednjemu delu prispeva OUZD 120.000 Din. Govori se, naj bi se podaljšala asfaltacija do železniškega prelaza prati pokopališču in na drusi strani do železniške proge v občini Marijagradcu, kar bi

Ut &e&o koi *4u q
bo Vase perilo, ako perete pravilno. Pomislite le, kako izdaten je Persil. zavitek Persila zadostuje za 25—30 I vode. Raztopite Persil v mrzli vodi brez vsake primesi U Kuhaj te perilo samo enkrat '/< ure inga izpirajte najprej v topli, potem v
mrzli vodi. Tako pranje Vas bo gotovo, vsestransko > zadovoljilo.
Persil varuje perilo!
bilo pozdraviti. Dočim vidimo na eni strani napredek dn stremljenje občine, napraviti iz Laškega res mično mestece z vsemi modernimi pridobitvami, ki naj nudi številnim vsakoletnim letoviščarjem vse udobnosti, pa najdemo drugod še prav srednjeveške razmere. Prav nasproti svetovno znanega termalnega kopališča, torej tik ob modernizirani cesti, se nahajajo rampe premogovnika TPD Hude jame. Delo se vrši tudi ponoči. Toda čeprav ije speljan električni vod falskega omrežja samo nekaj metrov od omenjenih ramp, iščemo tukaj zaman električnih svetiljk in tavajo na rampah za-posleni rudniški nameščenci kakor duhovi s staroveškimri petrolejkami sem in tja. Prav žalosten pogled je na bližnje vile, ki so last kopališča in jib ima v najemu TPD. V teh vilah so nastanjeni uradniki in pod-uradnikii. Električna napeljava je inštalira-na v hišah in ije potreben le priklop na omenjeno omrežje. Mestno omrežje gre do vile »Savinje« in je oddaljeno torej samo 50 m od omenjenih vil. Prav tako je izpeljano omrežje TPD do hleva g. ravnatelja in še nižje preko bivše tovaspe mavca in je oddaljeno od teh v>il komaj 100 m. A kljub temu ne privošči TPD svojim nameščencem električne luči, ki jo od TPD uživajo celo okoliški kmetje.
Iz Ljutomera
Po izjavi tovarne za čevlje »Peko« <• v Ljubljani prodaja vse njene izdelke ! I v Ljutomeru edinole tvrdka	< >
RUDOLF PUŠENJAK i:
< >
trgovina z meš. blagom v Ljutomeru
< >
Pazite na znamko »Peko«!	''
11681 "
Iz Kamnika
ka— Občinska seja. Občinski odbor jo 'odločil, da se preimenuje sedanji Glavni trg v Trg kralja Aleksandra. — Gradnja ceste Stranje - Kamniška Bistrica je popolnoma zastala, ker je zmanjkalo denarnih sredstev. Na seji se je razpravljalo, ali naj občina prispeva 30.000 Din, kar pa je bilo soglasno odklonjeno, ker občina tudi sama nima denarja in poleg tega bo pa morala v kratkem sama pristopiti k delom za ceste Kamnik-Paloviče in Kamnik-Tu-injice. Okrajni cestni odbor namerava vo-tirati za gradnjo ceste v Kamniško Bistrico 100.000 Din. Ker pa stavlja Meščanska kor poracija zahtevo po izključni privatni lasti do te ceste na njenem zemljišču, je dvomljivo, ali bo cestni odbor sprejel ta pogoj. V interesu Kamnika je pač, da ostane cesta javna in vedno odprta za vsek promet. — Vprašanje zidanja nove klavnice je ostalo na mrtvi točki. G. Tono Knafljič je sicer ponudil 30.000 Din za odkup stare klavnice, s čimer pa občinski odbor ni zadovoljen (zahteval je 40.000 Din), poleg tega pa bi bilo nemogoče graditi klavnico brez posojila, ki ga ni mogoče dobiti. Občina ima na razpolago Vo!-karjevo štipendijo za revne porodnice zakonskih in nezakonskih otrok, ki znaša sedaj okrog 8500 Din z glavnico. Do sedaj pa še ni nobena zaprosila zanjo in ostane do nadaljnjega nedotaknjena. Volilni imeniki za Kamnik so gotovi in znaša število volilnih upravičencev 664.
ka— Kamniški »Gorenjci« — pevski zbor priredi to nedeljo ob 20. koncert v Kamniškem domu; sodelujeta operna pevka ga. Ivanka Ribičeva in gdč. Mici Novakova, igojenka konserva torija.
Iz Novega mesta
n— Volilni imenik izkazuje 936 volilnih upravičencev. Volišči bosta v mestu in > Kandiji. Voliln' upravičenci, ki delajo v mestu, a stanujejo zunaj, morajo priti na volišče v mesto.
n— Šport. Danes ob 14. bo na Loki nogometna tekma med SK Elanom in SK Slovanom.
n— Pred novomeškim okrožnim sodiščem sta bila v petek obsojena konjski tat Jože Štangel na 1 leto robije in 3 leta Izgube častnih pravic ter Jože Novak, ki je vlomil v delavnico krojaškega mojstra Fu-xa v Metliki, na 30 mesecev robije, I leto prisilne delavnice in 3 leta izgube častnih •pravic.
- 1
Prva specijalna mehanična delavnica
za popravila šivalnih strojev, specijalnih strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih.
EMIL KLOBCAVER, specijalni mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264
ŠPORT
ISSK Maribor:Svoboda, Ljubljana
V nedeljo dne 20. t. m. se zopet srečata v Liubliani na igrišču »PlL2}£>ria« ISSK »Maribor« in ljubljanska »Svoboda«. Dasi ie prisoditi zmago oo krasnem uspehu oroti »Iliriji« »Mariboru«, vendar ne gre podcenjevati »Svobode« v sedanji postavL Pa tudi presenečenja niso izključena kakor nas uče tekme za drž. prvenstvo. Celjski »Atletiki«, ki jim ie že večkrat podlegel »Maribor«, so preteklo nedelio z mnogo sreče proti »Svobodi« rešili eno točko.
»Svoboda«, r kateri baie nastopi zopet sijajno desno krilo Šlamberger. bo vsekakor skušala doseči boljši rezultat kakor ie pa bila v stanu v nedelio »Ilirija«.
Kot predtekma bo prvenstvena tekma med rezervo »Svobode« in SK »Grafiko«. Tudi ta obeta biti zelo zanimiva, ker ie v nedeljo »Grafika« dosegla napram rezervi »Primoria« rezultat 5 : 0 kar brez dvoma kaže izvrstno formo »Grafike.
Predtekma se začne ob 14.15, glavna tekma pa ob 16. uri._
Atletiki ASK Primorje
Za današnjo prvenstveno tekmo med gornjima kluboma, ki se odigra ob vsakem vremenu na igrišču Afcletikov pri Skalni kleti s pričetkom ob 16., vlada kakor smo že javili, veliko zanimanje. Pričakuje sa tudi veliko posetnikov iz okolice.
MO. je ukrenil vse potrebno, da se tekma odigra v najlepšem redu. Za tekmo je določen g. Jordan, ki je bil do nedavno sodnik zagrebške sekcije, kjer je vodil že veliko število prvenstvenih tekem.
SK Disk : ASK Primorje rez.
Danes gostuje v Domžalah^ primdrjan-ska rezerva, ki odigra prijateljsko tekmo z domžalskim Diskom. Domžalčani bodo imeli priliko prisostvovati lepi igri. Igra se na igrišču Diska ob 15.30.
Vojnicki športni klub Triglav : ŽSK Hermes. Danes se odigra med imenovanima kluboma trening tekma ob 1530 na novem igrišču ŽSK Hermesa.
TSK Skrvan: Zaradi gostovanja v Novem mestu morajo biti pred glavnim kolodvorom naslednji: Lipovšek L, II., Mar-chiotti I., H., Globelnik II., Seumig, Vol-kar, Schlegl, Luimbar, Ključec, Thuma. Rezerva igra v Kamniku in morajo biti pred glavnim kolodvorom ob 13.15: Zavrl I.. II. Uhan, KJingensteim, Poljšak, Vidic, Bogel, Zeunik, Dejak, \Visiak, Ceglar, rezerva: Rozman.
SK Svoboda (Ljubljana). Za prvenstveno tekmo proti SK Grafiki, ki se vrši danes 20. t m. se pozivajo naslednji igrači: Krivačič, Tavčar, Marjetič, Habiht II., Zore, Serše, Boncelj H, Sušteršič, Kalaš, Jak-še, Drnovšek IL Batič, Sedmak, Sitokovič. Vsi imenovani morajo biti ob 13.30 v garderobi na igrišču ASK Primorja. Za prvenstveno tekmo proti ISSK Maribor pa je. določeno naslednje moštvo: Naumovič, Jeršek. Potekal, Boncelj L Habiht I, Bog-me, eZmljak, Janežič, Makovec, Bončar, Starman, Erman. Vsi imenovani igralci prvega moštva morajo biti točno ob 15.30 v klubski garderobi na igrišču ASK Primorja.
ŽSK Hermes, nogometna sekcija. Poziva se vse člane na kuluk v svrho dopolnilnih del na igrišču. Delo se prične danes ob 7. uri zjutraj. Popoldne igra rezervno moštvo ob 14. na našem igrišču trening tekmo s SK Natakarjem. Ob 15.30 igra prvo moštvo proti VSK Triglav ter se po-zivaio sledeči: Mikluš, Prešern, Sernec, Glavič, Simčič II, Kos, Kariž, Mokorel, Flujhar, škrajnar, Klančnik, Košenma. — Opremo prinesite s seboj.
Športno življenje v Domžalah. Prošlo nedeljo je nastooil proti Disku prvorazred ni ljubljanski klub SK Jadran ter zmag?.' v razmerju 5 : 2. Po predvedeni igri ie zmaga izražena nekoliko previsoko, ker sta si bili v T>oliu moštvi dokaj enakovredni. Visoke goldiference je kriva nedisciplinirana napadalna vrsta domačinov, izvrsjnl vratar gostov Logar je p i tudi ubranil celo konico ostrih strelov. Tekma je notekla zelo fair ter so bili posetniki izredno zadovoljni s predvedeno igro. Danes pa igra v Domžalah na igrišču Diska izb orna re-zerva ASiK Primorje iz Ljubljane, ki uriva povsod dober sloves. Zanimanje za to tek mo ie prav veliko ter se pričakuje rekorden obisk prijateljev lene nogometne igre. Drugo nedeljo pa bodo tudi Domžale stale v znamenju ostre borbe za točke, kar bo zanimanje za šport gotovo še bolj dvignilo.
Soort v Zagorju. SK Zagorje : SK Amater, prvenstvena. 2 : 4 (1 : 1). Take množice gledalcev, kakor minulo nelsljo še ni sprejelo naše športno igrišče. Samo iz Trbovelj je prispelo čez 300 navijačev.
vsega je bilo pa blizu 1000 entuziastov, ki so s svojim organiziranim navijanjem spodbujali svoje ljubljence. Pri gostih so je posebno odlikovala obramba, napad je pa kljub ambiciji imel dokaj smole. Prijetno so presenetili domačini, ki bi z malo več znanja v napadu mogli držati remis. Vratar Hauptman je bil poškodovan na nogi še od zadnje tekme in gre na ta račun drugi gol, sicer je pa zopet potrdil svoj stari sloves in branil kar je bilo braniti mogoče. Obrambna črta se včasih n1 razumela. Napad je še vedno brez sistema in se zanaša na »bo že kako«, prav na» sprotna slika, s tehniko in smotrom jako inteligentnega nasprotnikovega kvinteta, ki strelja iz vsake pozicije. SKZ je to pot storil svojo dolžnost in utrdil svojo bitno upravičenost, ki so mu jo hoteli še pred kratkim odrekati. Danes odigra SKZ na svojem igrišču tretjo prvenstveno tekmo s SK Hrastnikom, najtršim Grehom Zasavja.
Praktična novost za gostilničarje
Ljubljana, 20. septembra.
V zadnjem času smo obogateli za razno iznajdbe na polju higijene, ki so zlasti potrebne v gostilniških in prodajalniških obratih. Na velesejmu pa je razstavil tudi slovenski izumitelj g. Svetič iz Ljubljane, izredno pripraven aparat »Hipe«, posodo za spravljanje kruha in drugih jest-vin. Gostom ni možno otipavati kruha s prsti, pa se potem premisliti in prepustiti kruh nasledniku, ki ga morda zopet otip« Ije in si izbere drug kos. Aparat »Hipe« je urejen izredno praktično in je seveda lahko izdelan iz boljšega ali slabšega ma-terijala. Pod vrhnjim robom je v pasu vdelana celulozna stena, tako da je vpogled v posodo prost in si more gost že vnaprej izbrati kos, k' mu je všeč. Posoda je pokrita in hermetično zaprta s pokrovom, da ne more priti do vsebine nikak mrčes, najmanj pa muhe, ki so v gostilniških lokalih največja nadloga. Gost si vzame kruh ali slaščice iz posode s pomočjo lepo izdelanih kleščic, ki so v sredi posode.
Aparat je v vsakem oziru izredno pripraven, oblika in izdelava lična in je gostilničarjem ter drugim prav priporočati Nabavo. Naročila sprejema Alojzij Der-ganc. stavbeni klepar v Gerbičevi ulici št. V v Ljubljani.
Novosti radia
Živimo v dobi splošne racionalizacije na/ vsakem polju. Povsod se skuša z boljšo organizacijo in z boljšimi metodami zvišati ekonomijo in se tako tudi v industriji jasno manifestira težnja po tem, kar najboljše služi svojemu namenu. To dokazuje tudi radio-industrija. Eden od največjih laboratorijev Evrope je poskušal in končno tudi konstruiral radio aparat, v katerem so združene vse prednosti do sedaj dragih aparatov in sicer za ceno, ki je dostopna tudi onim slojem, ki si doslej niso mogli nabaviti dobrega aparata.
V Evropi se je v poslednjih letih splošna situacija med posameznimi radio-postajaml tako izpremenila, da je zaradi pojavov mnogih, zelo močnih postaj nastal precej težak problem. Eter je tako preobložen, da se v njem težko znajdejo navadni radio-aparati. Naravna posledica je bila v prvi vrsti ta. da so se zvečale zahteve v pogledu selektivnosti sprejemnih aparatov. Toi pomeni, da potrebujejo oni, ki stanujejo blizu močnejše radio postaje, zelo selektiven aparat, da med delovaniem bližnje po« »taje lahko nemoteno poslušajo tudi pro« grame oddaljenih postaj. Težava evropskega radia je torej v nakupičenju radio-po-staj z močno energMo v anteni. Dobra stran te okolnosti pa :e ta, ker nam med-kmku^enca posameznih radio-po-staj glede kvalitete programov daje možnost bogate 'zbire. Uprave radio-postaj vedo to same in čimveč jih je tem večjo po» zornost morajo posvečati sestavi in kvaliteti svojih programov, če hočejo zadovo. I j iti svoje naročnike v teliki meri. da on! ne začno iskati tujih programov. Z novim in selektivnim Philips-ap.vratom, ki ie po nizki ceni dostopen vsakomur, se lahko po* sluša tudi programe drug=h evropskih postaj, če program lokalnih oostaj, kojih oddaja ie v resnici najboljša in najčistejša, ni več zadovoljiv. Naloga konstrukcije takega aparata, ki po svoji nizki ceni prive-de dober del Evrope k zvočniku, ie tokrat snajno rešena. Mnogoštevilne odlične lastnosti tega aparata dokazujejo visoko stopnjo razvoja radio-tehnike. Najbolj simpatična njegova «tran na i e ta, da lahko tudt siromašni sloji poslušajo res dober radio.
H.
Jnš Kozak: »Šentpetenc
Jnš Kozak: Šentpeter. Roman. 1931. Str. ^24. Izdala in založila Tiskovna zadruga ▼ Ljubljani. Opremil inž. arh. Janko Omaheo. Cena: broš. 90 Din, platno 120 Din.
Zofpet je dobila Ljubljana svoj roman. «fuš Kozak, ki je pokazal močno pripovedni-Sko nadarjenost z uspelimi novelami in povestmi, je v >Šentpetru« velikopotezno orisal življenje ljubljanske periferije, nrave in duha šentpeterskega predmestja. Njegov roman se dogaja v časih, ko je bil ta del Ljubljane oblapnejše nego danes spojen z mestom, ko so njegovi prebivalci še kmeto-vali po ljubljanskem polju in gojili mesarsko obrt. Junaki Kozakovega romana, šent-peterski mesarji, so premožni in bahavi ljudje, ki se iz kmetstva počasi prerivajo v meščanstvo. V ospredju dejanja stoji Za-rnejčeva rodbina, katere dramatično usodo, določeno po dednih vplivih — moč krvi — in izpremenjenih gospodarsko - socijalnih okoliščinah je pisec postavil v okolje razgibanega predmestja. Razkroj stare kmečko-obrtniške rodbine je dal romanopiscu priliko, da postavi pred čitatelja vrsto psihološko dobro zadetih in živo podanih oseb, med njimi starega Matijo Zamejca, njegovega brata Luko, nesrečno hčerko Marijo, nje krasno sestro Azo, pa tudi celo galerijo drugih oseb, ki označujejo okolje in kažejo predmestno Ljubljano izza dni naših očetov hi dedov.
Roman je poln dejanja, napetih zapletlja-Jev in učinkovito opisanih prizorov. Posebno so piscu uspeli opisi ženitovanj v razkošni potratnoeti »starih, dobrih časov«, pustnega veseljačenja in drugih značilnih običajev. Tragika rodbinskega propadanja, preko katerega poganja nov rod, je podana umetniško prepričevalno. >Šentpeter« pa m značilen samo za Ljubljano, v kateri 9e dogaja, marveč sploh za slovensko kmečko in malomeščansko življenje. Z njim smo dobili roman trajne vrednosti. Knjiga je izredno lepo opremljena in spada po vsebini kakor po opremi med najlepše naše izvirne novosti zadnjega desetletja.
IŠČEM k mali družini (2 osebi) fino, izobraženo damo, srednjih let, prikupljive zunanjosti, ki je poleg tega vešča vseh gospodinjskih del. Pomoč v hiši.
Ponudbe pod značko: »Izven Ljubljane« na oglasni oddelek tega lista.	11716
Grozdje
prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja Središče, bruto za neto,
vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk
pri Središču. Naročite takoj!	267
Samo kdor v miru izbira, kupi dobro!!
Ako hitite od prodajaln, do prodajalne si ogledujete blago, se vam lahko primer da se odločite v stiski in naglici za za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce) komad za komadom po njihovi vrednosti* nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj* kar vam ni po okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO)
gradla in pod. za spodnje hlače
in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda) brezplačno in neobvezno. Potem sčdit« izbirajte ono, kar najbolje odgovarja
postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarna! in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nasf
boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost.
Največja trgovska Ia izvozna tvrdkaj
Zagceb,
Ako Se nimate našega glavnega kataloga,, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imatej brezplačno v rokah. 6750!
Cenik sadnih dreves
Debele« z razvito krošnjo v raznih vrstah: jabolka visoka debelca 12 Din, po-lvisoka kom. 10 Din; hruške visoka debelca kom. 14 Din polvisoka kom. 13 Din; črešnje in višnje: visoka debelca kom. 14 Din, polvd-soke kom. 12 Din; Češplje: visoka debelca kom. 10 Din, polvisoka 8 Din; rmke: visoka debelca komad 12 Din, polvisoka 10 Din; breskve: viso-ka debelca kom. 12 Din, polvisoka ko-m. 10 Din; breskve (piramide 6—8 Din. — Opis vrst sadja kakor tudi cenik ostalega drevja in grmiSja pošljemo na zahtevo zastonj.	11654
Vočarska Škota »Viktorija Lovrečina, z. p. Vrbovec.
Foto aparati!
Zeiss Ikon, Voigtl3nder, Agfa, Nagel, Kodak, Ro-denstock in Planbel na zalogi pri tvrdki JANKO POGAČNIK, fotomaterijal, LJubljana, Dunajska cesta štev. 20 — nasiproti kavarne >Evropac. —
JEDILNI LIS
konjskega mesa
▼ restavraciji Marinžek
LJUBLJANA, Prečna ulica štev. 6.
Golaš
Din 3.—
Bled: Vidovdanska St. 28.
11458
Mali ...	»	1.50 Golaš seged.	>	4.— Bržola . .	»	4.— Zrezek . .	»	4.— Dunaj. zrez.	>	6.— Kosilo . .	»	6.— Rižota . .	>	5.— Makar. mes.	»	4.— čebul. mes.	>	4.— zrez. v papr.	>	4.— Jezik v om. .	>	4.— Sarma . .	»	5.— Kranjske klobase z zelj.	»	4.50 Nadev. papr.	»	5.—
Hrenovke ▼ omaki . . Din 2.50 Pljučna pečenka ala divjačina > 6.—
Razne prfknhe:
Zelje . . Din 1.50 Repa ... » 1.50
Salate razne Din 2.—
Vinot
Belo Din 16.—, 14.— Cviček. * Din 14.-— črno . , > 12.—
Pivo vrček
Din 4.50 11710
VATA "
za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce'in cenik.
TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15
Beli zobje v treh dneh!
čudovita antiseptična pena KOLVNOSA odpravi zoprne rumene madeže z zob in jih napravi v treh dneh za tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari in očisti zobe tako, da se blesteče-bela zobna sklenina pokaže brez poškodbe.
Ona na mah ugonobi nevarne klice na ustnah, ki napadajo zobe in izzovejo gnitje zob. Po suhi ščetki razmažite en centimeter — uporabljajte točno tri dni zjutraj in zvečer — in tedaj boste ugotovili razliko.
POZOR!
Iznašel sem nov način kemičnega pranja in barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje ia barvanje po najnižjih cenah.
ScTenburgova ulica 1 166
ANTON BO C, Ljubljana
Poceni in vendar najboljša je
t
I
V	neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj nad vse ljubljeni soprog, gospod
Anton Furlan
poduradnik drž. železnice v pokoju dne 19. t. m., v starosti 67 let, Bogu vdano preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 21. septembra 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Ce-gnarjeva ulica št. 10, k Sv. Križu.
V	Ljubljani, 19. sept. 1931.
ŽALUJOČA SOPROGA
11714
Zahvala
Podpornemu društvu »Ljudska samopomoč« v Mariboru se zahvaljujem tem potom najlepše za izplačano pripadajočo podporo po smrti moje soproge gospe Fani Medvešček, in priporočam to prekoristno društvo vsakomur najtopleje.
šplit, dne 10. septembra 193L	11705
ALOJZ MEDVEŠČEK
Zahvala
Po nepričakovani smrti mojega soproga g. Avgusta Kolšeka, notarja v Marenbergu, sem prejela od podpornega društva »Ljudska samopomoč« v Mariboru nemudoma izplačano pripadajočo podporo. Tem potom izrekam humani instituciji svojo najlepšo zahvalo in priporočam to za vsakogar neprecenljivo društvo v takojšnji pristop, ako še ni njega član.	11704
Marenberg, dne 16. septembra 1931.
Zinka Kolšek
Zahvala
Po smrti svojega brata g. Alojza Sela sem prejel od »Ljudske samopomoči« v Mariboru takoj izplačano pripadajočo podporo, za katero izrekam tem potom najlepšo zahvalo. Št. Janž na Dr. polju, dne 12. septembra 1931.
11705	IVAN SEL
Zahvala
»Kdor hitro da, dvakrat da«, s to prislovico se lahko ponaša podporno društvo »Ljudska samopomoč« v Mariboru, katero nam je izplačalo takoj po prerani smrti našega očeta g. Alojzija Majcena, nadučitelja v Selnici, pripadajočo podporo. Za to izrekam tem potom najlepšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Selnica ob Dravi, dne 15. septembra 1931. 11703
Žalujoča rodbina Majcenova
0BLAČILNICA
Varčevati...
M! Vara hočemo in Vam tedS moremo pomagati. Naše načelo: Vse blago najboljše kakovosti za nizke cene m na dolgoročno odplačevanje je najboljši sistem varčevanja.
ZahteTajte potnika!
_IHIVIJA*
NA OBROKE 1 LJUBLJANA MECTNI TR6 17/1
11694
J)am&Ha &on§e&cija
GOSPODO« PO MERI
OTVORITEV 31. SEPTEMBRA 1931
JUVAN & RAVNIKAR LJUBLJANA PALAČA V I C T O R I A
Prinašamo najnovejše dunajske modele
|Zahvala|
Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo nepozabno mamico
Tončko Okorn roj. Hafner
prisrčna zahvala, predvsem častiti duhovščini, vsem gg. zdravnikom, posebno g. dr. Jožetu Rantu, ki je ves čas dolgotrajne bolezni bil v neumorno pomoč in tolažbo.
Globoko smo hvaležni vsemu članstvu Sokola v škof ji Loki za globoko sočustvovanje in številno spremstvo na zadnji poti, za darovane vence in v srce segajoče poslovilne besede kakor za lepo žalno petje.
Posebej se zahvaljujemo onim, ki so s številnimi izrazi sočutja in so-žalja lajšali nam težko bol ter blagopokojnici poklonili toliko cvetja. Vsem skupaj: Bog plačaj!	11713
škof ja Loka, dne IS. septembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALL
•Vazttantlo/
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel od gosp. Sebola
tttivsfki in dam&fci &aion
Sv• (P«tf*ci cesta st, ££
Izvrševal bom vsa v to stroko spadajoča dela. Posebno se priporočam cenjenim damam za špecijelno stri-Jenje bubi frizur in trajno kodranje po najnižji dnevni ceni. Za obisk se najtopleje priporočam
Jože Vaši, frizer za dame In gospode ne98	Sv. Petra cesta St 44*
Pihala
(Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7.
Hočete k
filmu ?
Pišite na: Ibterfiim Studio Geselkchaft Beriin-Lichter-felde V. 16.
(Poceni fti dobre
kupite ure, zlatnino in srebrnino prt svetovno znani tvrdki
H*Suiinet
Ljubljana, Prešernova ulica 4
Razpošilja se na vse krafe Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htttte, J. W. C. Schaffhausen Sol vil. Ornega, Longines, Doza, Omiko, Dco, Azo, itd. Lastna protokoli rana tovarna «r ▼ Švici. Zahtevajte veliki Uustrovani cenik od H. 8UTTNEK, LJUBLJANA 4» zastonj in poštnine prosto.
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v
Ljubljani
RAZPISUJE ODDAJO
tesarskih,
pečar-
skih, steklarskih, pleskarskih del in dobavo okenskih zastorov
za stanovanjsko hišo v Celju.
Vsi podrobni proračuni in splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. t. m. dalje med uradnimi urami. Zapečatene, v smislu razpisa sestavljene ponudbe je vložiti pri Pokojninskem zavodu za nameščence T Ljubljani, Gledališka ulica 8 m, do 1. oktobra t. L d» pol 12. ure dopoldne.	11711
Pokojninski zavod za nameSčence v
Ljubljani
KRALJESTVO MODE
Krznene jopice
pomenijo nenavadno in mikavno novost na modnem polju. Nosimo jih predvsem k trotteumim oblekam, izdelane pa so iz fi-
Novi kostimi pod povečalnim steklom
Elegantna žena je že nekdaj znala ceniti kostim, ker je vedela, da j.i vedno dobro pristajal. Vendar je moda, željna novih senzacij, potisnila za nekaj let tradicijonel-ni kostim v ozadje. Prav temu, da smo ga za nekaj časa tako popolnoma pozabili, se ima kostim zahvaliti za svojo današnjo priljubljenost. Za navdušeni sprejem mode kostimov je bilo odločilno tudi dejstvo, da kostim izredno mladostno učinkuje in mu manjka ona težka linija, ki jo ima vsak plašč, četudi je še tako originalno ukrojen.
Nove kostime vidimo v brezštevilnih va-rijantah — od stvarno športnega do kompliciranega popoldanskega modela. Blaga, ki pridejo v poštev, so jako različna, ne samo v rizbi in strukturi, temveč predvsem v barvi. Letos slavi moda pravo orgijo tonov in zlasti posnema jesen, ki je po naravi razprostrla bogastvo globokih zelenih, rjasto rdečih in rjavih barv v vseh n!;an-safc Faktor, k'i ga inkak>r ne smemo prezreti, so tudi zanimive krznene opreme, ki po svojem originalnem kroju in nenavadni aplikaciji pomenijo novo poglavje v modni zgodovini.
črne modele, ki so letos precej izgubili na važnosti, obrobimo vedno le s črnim krznom, toda za druge barve veljajo lepi kontrastni učinki. Najbolj priljubljena ko-žuhovina je letos perzijanec, kar nas preseneča vsled visoke cene tega krzna Sploh se opaža večje povpraševanje po dragocenih kožuhovinah, moderna žena je končno uvidela, da jo prava kožuhovina, ki traja več let, ne stane prav za prav nič več, kakor imitacija, ki se v eni sezoni izrabi.
Katera žena se more ustavljati čaru stek-lenasto zelenega kostima z nutria krznenim okrasom? Kostim, ki ga vidimo na naši
•Moderne £rzttetfe
f v v
p /oseex
hišam, fchlen, murme/ #. f• cf.
ter razna krzna za obvratnike nudi po solidnih cenah
L ROT
Mestni trs št 9 LJUBLJANA
prvi sliki, je praktičen in eleganten. Novost pomenijo originalni kožuhovinasti žepi, ki nadaljujejo ovratnik s širokimi re-verji.
Ljubke so zvončaste jopice z ozkim životom, ki so često izdelane iz baršuna. K rjavemu žametu je najbolj eleganten rjav perziijanec ali prešana ovčja koža. Posrečeni so novi krzneni ovratniki, ki spajajo široki ovratnik z obliko reverjev. Na sliki vidimo moderni mali muf iz istega mate-rijala kakor kostim, obrobljen s kožuho-vino.
Kratke krznene jopice so skoraj popolnoma .izpodrinile dolge kožuhe. Nosimo jib preko krila v kontrastni barvi.
Jako otmeni so kostimi z dolgo, ravno jopico, ki pristoja posebno obilnejšim postavam. Tudi tu sta ovratnik in spodnji del jopice iz krzna, prav tako ozki rokavi. Kratka zvončasta krila preko ramen v oblika kepa širijo ramena, tako da se dozdevajo boki vitkejši. Rokavi in ostalo krzneno opremo lahko nadomestimo tudi z lepim plišem.
K vsem tem kostimom nosimo mali po-stillonski klobuk, kii se je znal slikovito prilagoditi novi modni sliki.
Obešalniki
s poslikanimi lesenimi glavicami jako veselo izgledajo. Vsak otrok se bo vzradostil, če bo srečal v svoji omari Mieky miško,
mornarčka, kodrolaso punčko ali porednega Mihca. Tudi nova stojala za klobuke so opremljena s takimi karakternimi glavicami.
DAMAM JE NEOBHODNO POTREBEN
nega kratkodlakega krzna, da jih moremo tudi pod plašč obleči. Navadno so te nove male vestje brez rokavov in imajo bolera-sto obliko. Vidimo pa tudi vestje, ki se oprimejo života in imajo na ramenih zvončasta krilca namesto rokavov.
^ISPIIjllTElfrUltl
Miiilpuucfl^lS
Vprašanja in odgovori
G. Fr. T. v Lj. Takšna obolenja v kolčnem sklepu so mnogokrat, a ne vselej, tuberkulozne naravi. Bedro zavzema tipično lego. Bolnik spada vsaj za prvi čas pod vsakim pogojem v zavod. Operativno le-čenje je bolj redko. V obče ni zanemarjati teh obolenj, da se stanje ne poslabša. Ni izključeno, da bo bedro v kolku manj gibljivo ali pa popolnoma fiksirano, kar bo vsekakor vplivalo na hojo.
G. D. H. v K. V manjši koncentraciji se rabi koloidalni baker pri kožnih ranah, kjer se noče koža zazdraviti. Zapisuje zdravnik in ne spada v roke lajika.
»Injekcija«. Po Vašem popisu so Vam napravili injekcije lastne krvi, kakor se to dela o mnogih prilikah n. pr. pri nekaterih infekcijskih boleznih, pri angini, pri številnih gnojitvah, kožnih boleznih in podobnem. Kri se vzame iz žile in se takoj injicira ali se pa prepreči strnjenje s posebnim postopkom. Jasno je, da nastopijo slični učinki tudi pri raznih krvavitvah, ki spremljajo osnovno bolezen in nam je takrat ta posebni učinek zelo dobrodošel.
Mlečna kura. Surovo mleko je priporočati le od krav, ki so pod stalno kontrolo živinozdravnika in bakteriološke Staniče. Toda snovi, ki bi jih dovajali organizmu s surovim mlekom, nadomeščate brez težkoč z drugo hrano. Dojenje moramo priporočati vsaki materi, ker je že najbolj naravna prehrana. Ce pa ne gre na noben način, sežemo po nadomestilih, ki jih dojenčki prav dobro prenašajo. Tako daleč pa ne sme priti, da bi dojenčka že prepustili laboratoriju, čim manj umetni-čenja, tem naravnejše je življenje.
G. E. K. v P. K osebni higijeni že spada, da si večkrat na dan umijemo roke ln to z obzira napram lastni osebi in drugim. Da bi roke postajale sterilne (to je brez bakterij) tudi po 10 do 20 minutnem intenzivnem umivanju, bi bil sicer ideal, ampak ni nikdar dosežen. Ta sterilnost je relativna, ker so bakterije še precej globoko v koži. Zato si nadevajo zdravniki sterilne rokavice. Umivanja rok pa tudi ne smemo pretiravati iz večnega strahu pred bakterijami, ker tako hudo zopet ni. Bacilofobov ne maramo vzgajati. — Pomisliti moramo, da nastaja tudi imunost (utrjenost napram mnogim boleznim) s stalno takšno infekcijo v malenkostnih dozah.
Gčna S. E. v Lj. Vse to kaže na motnje nekih organov, ki regulirajo redno mesečno krvavljenje. Cisto pravilno sklepate, da je tu katar v maternici. Kakšne narave je, to more seveda le dognati preiskava. Iz dosedanjih nasvetov bi sklepali, da je pričakovati še največ od krepke dijete, ki mora biti prav izdatna in kazati uspehe pri rednem, recimo tedenskem tehtanju. S takšnim rednim življenjem se marsikaj popravi. Svetovali bi Vam za vsak slučaj pregled pri specijalistu za ženske bolezni.
»Slepič«. Slepič je lahko prav enostavna zadeva, ako gre vse gladko. Za to pa Vam ne more nihče v naprej garantirati. Komplikacije se kažejo č*sto šele med operacijo. Kolikokrat se najdejo težke zarastline, ker se vrstijo napadi že cela leta. Nevarnejša pa je komplikacija, ako prodira vsebina vnetega slepiča v duplino in izzove tam nevarno gnojenje. Načelno se zdravljenje v teh slučajih zavlačuje in je takrat bolezen opasnejša. Cim pozneje poišče bolnik zdravniško pomoč, tem večji je riziko, ki ga prevzame nase on sam in nikdo drug. Tu odloča včasih že zamuda par ur o življenju ali smrti, ker se gnoj kmalu razlije. Srečo ima tisti, ki se mu proces naravno omeji na manjšo krajino v trebuhu. Brezbrižnost in indolenca sta že marsikaj zakrivili.
PRISTOPAJTE k jugoslovenskemu društvu za proučevanje in zatiranje raka pododbor Ljubljana ženska bolnica.
Radio
Društvo narodov v našem radiu
Najvažnejše govore na zadnjem zasedanju Društva narodov v ženevi prinese v odlomkih v svoji emisiji v nedeljo ob 20.15 ljubljanska radio-postaja. Prenos se vrši s tonfilmskega traka in bo trajal ca 40 minut. Obsegal bo naslednje:
1.	Volitev predsednika in govor predsednika min. Titulesca ob otvoritvi zasedanja.
2.	Iz razprave o sprejemu Mexike v članstvo Društva narodov. (Govor min. Brianda in min. Curtiusa).
3.	Iz velike razprave o delu Društva narodov (odlomki govorov min. Brianda in lorda Roberta Cecila).
Kaj je z našim šolskim radiem ?
Kakor utegne biti naši javnosti znano, se je ustanovil pod okriljem UJU, sekcija Ljubljana, odbor za šolski radio, ki je imel že dve seji v preteklem šolskem letu, na katerih je podvzel prve korake za snovanje radia v naših šolah. Organizirala sta se dva tehnična tečaja za učiteljstvo: eden v Ljubljani, drugi v Mariboru, v minulih počitnicah. Kakor čuje-mo sta tečaja dobro uspela, saj je štel ljubljanski tečaj pod vodstvom g. prof. Andree-ja okrog 50 udeležencev, učiteljev, ki bodo postali pionirji naše šolske radio-fonije. Odbor je tudi poveril svojemu članu, prof. Kuretu, nalogo, da napiše brošuro o šolskem radiu, katere dovršitev se bliža zdaj svojemu koncu. Nadejamo se, da bomo mogli kmalu pozdraviti naš šolski radio, kakršnega imajo še vse velike kulturne države!
★
Izvleček Iz programov
Nedelja, 20. septembra.
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene
flasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30:
ridelovanje 6adnega vina. — 11: Koncert salonskega kvinteta. — 12: Napoved časa, dnevne vesti in plošče. — 15.30: O reji ere-brodlake lisice. — 16: Koncert Magistro-vega kvarteta. — 16.45: Veseloigra. — 20: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu.
—	20.30: Koncert delavske godbe »Zarja«.
—	21.30: Operetna glasba. — 22.15: Napoved časa in poročila. — 22.15: Lahka glasba.
Ponedeljek, 21. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Plošče. — 19: Beljakovina v rastlinski tovarni. — 19.30: Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu. — 20: Pre« nos Faradayeve proslave iz Londona. — 22.15: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.35: Plošče. — 12.45: Ra-dio~oirke6rter. — 1730: Narodna gflasba. — 20: Narodne pesmi. — 20.20: Koncert godalnega kvarteta. — 21: Veseloigra. — 21.50: Radio-orkester. — 22: Poročilo. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert — 20: Preno6 Faradaveve proslave iz Londona. — 22.30: Prenašanje tujih postaj. — PRAGA 17.20: Plošče. — 19.20: Prenos iz Brna. — 20.20: Veseloigra. — 21: Godba na sakso* fon. — 2130: španske klavirske skladbe.
—	22.15: Lahka glasba iz Mor. Ostrave. — BRNO 17.45: Plošče. — 19.20: Kabaretni program. — 20.20: Prenos iz Prage. — 21: Moravske narodne balade. — 21.30: Dvo« rakova glasba. — 22.15: Prenos iz Prage. VARŠAVA 18: Lahka glasba. — 19.35: Plošče. — 20.30: Kalmanova opereta »Čar-daška knegu/nja«. — 22.45: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Oiperne uverture na ploščah- — 16: Popoldanski koncert — 20: Pevski večer. — 20.40: »Pisani 6o že gozdovi«. — 22.35: Lahka godba orkestra.
BERLIN 19.05: Orkestralen koncert. —
PLIlllU-IlJ-llIOlEt
s to znamko
Dobi se v lekarnah
[HR. BAHOVEC	
$	
271
s to znamko
PLANINKA
ZDRAVILNI (Al
Vzemite ie
plombirani zavoj!
ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI,
ŽELODCA, ČREVESJA. Izdeluje: Lekarna Bahovec, Ljubljana

20: Klavirski koncert. — 21.25: Kabaret igralcev. — Godba za ples. — KOENIGS-BERG 16.30: Koncert lahke glasbe. — 19.25: Sluhoigra. — 20: Romantični popotnik. — 21.25: Koncert Beethovnove glasbe. — MUEHLACKER 17.05: Popoldanski koncert. — 21.20: Visoki slog moderni plesni glasbi. — 22.35: Atentati. — 23: Prenos plesne glasbe iz Londona. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.35: Koncert ciganske kapele. — 19.15: Prenos Faradayeve proslave iz Londona. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokailen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — 21: Veliki koncert mednarodne glasbe.
Torek 22. septembra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45* Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18.30: Koncert salonskega kvinteta. — 19.30: Sociologija in etika evangelijev. — 20: Poročila o šahovskem turnirju na Bledu. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Petje. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20.80: Koncertni večer. — 21.30: Koncert ruske glasbe. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Orkestralen koncert. 20.30: Prenos Mozartove opere - Don Juan? iz Ženeve. — BRNO 17.45: Plošče. — 19.20: Prenos vsega programa iz Prase. — VARŠAVA 18: Koncert lahke glasbe. — 20.15« Orkestralen in pevski koncert. — 22.30: Pesmi. — 23: Lahka in plesna elasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta/— 12.40; Plošče. — 15.50: Plošče. — 19.40: Poljuden
koncert orkestra. — 20.45: Citanje. _ 21.30:
Klavirski koncert. — 22.15: Jazz-band. —t BERLIN 19.35: Starejši in modermi plesi. —i 21.10: Mornar. KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 19.45: Petje. — 20.45« »Trije se peljejo v Južno Ameriko'. — 0.30* Nočni koncert — MQHLACKER 17.05: Ko»-cert filharinoničnega orkestra. — 19.45* Lahka glasba. — 20.30: Mora lian i pomenki.
—	21.15: Študijski koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kvarteta. _ 17.30: Vo-jaška godba. — 19.30: Wagnerjeva opera »Tamnhauser«. — Ciganska kapela. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert
—	20.10: Plošče. 21: Koncert lahke glasbe.
Rešitev križaljke »Spomenik kralja Petrau
Navpično: 1. Peter Karadjordjevifi, 3. ne. 4. on, 5. že, 6. ena, 9. Alah, 12. Iran, 13. omara, 14. šotor, 17. stan, 18. sto, 21» ob, 23. Bnej, 26. Dolinar, 27. ko, 29. Oka, 30. Moloh, 31. na, 32. Salambo, 34. na, 37. no, 42. nam, 43. a, 44. ol, 45. Lic, 46. tri, 47. bo, 48. ot, 49. il, 50. as, 51. kr, 54. o.
Vodoravno: 2. En, 3. nož, 6. et, Z* Bnej. 8. ne, 10'. ar, 11. Miloš, 15. ki, 16. Ramona, 17. SOS, 19. ahat, 20. rot, 22. te, 24. ro, 25. Abadon, 27. kar. 28. no, 29. oj* 30. Mrkoniič, 32. so, 33. Ada, 35. ali, 36» rana, 38. mo, 39. ceh, 40. ro, 41. ah. 44* olika, 48. Obilic, 52. Stol, 53. sir, 55. Marko.
Javna zahvala
Pred tedni je moj Marjanček, še dojenček, težko obolel na škrlatinki. G. dr. Meršol, primarij infekcijskega oddelka splošne bolnice v Ljubljani je s svojo izredno ljubeznijo in požrtvovalnostjo rešil mojemu ljubljenčku življenje. V dno duše ginjen, se g. primariju javno najiskrenejše zahvaljujem, ker sem, po okoliščinah, trdno prepričan, da je otroka rešila samo njegova izredna spretnost in požrtvovalnost.
JOŽE ARHAR, pos. v Št. Vidu 2 družabnik tov. Erman & Arhar.
11683
L B.:
Arnavt Musa in higijena
Redov Musa Teflii, ki danes že strumno koraka v četi po ulicah našega mesta, je pred nedavnim živel še čisto drugačno življenje. Dasi soime-njak strahovitega Markovega nasprotnika iz kačamiških bojev, na bil naš Musa niti malo strašen človek. Pajsel je ovce po metohijskih brdih, jih molze! in strigel, delal sir in delal sto drugih stvari, ki pa so bile takega značaja, da nikakor ne bi m ogl 3 izzvati kakega pretresa v svetovni politiki, tudi alko hi prišle na dan. Vedel mi, kdaj je bil rojen, znano mu ni bilo, kdaj bo umrl, in tako so mu potekali dnevi v srečni enoličnosti iin neskaljenem miru. Bilo hi še danes tako, da se ni nekega dne vojaška oblast popraskala za ušesom in se prestrašila: Muse ni. redova Muse Teflija ni k odslužitvi kadrsikega roka! Ustrašila pa se je samo za trenutek, takoj nato se je močno razkadila in za-vpila: »Kje je Musa TefM? Muso Teflija sem!«
Božji glas in glas oblasti se čujeta preko devete gore in preko desete vode. Zaslišali so ga tudi v daljni Meto-hiji in dan nato je že sopihal im klel orožnik, gredoč v planino in noseč po-»vrnico: Atfde, Musa, y. vodsko! Konec
je bilo lepega živlljenija. Musa je prejel usodni papir, shranil si ga pod pazduho iin se zairil v listje. Njegova pamet je začela delovati v pojmih pradedov: »V vojslko, da služim carja. V tuji svet med neznane, ljudi, strahota vseh strahot!« Z druge strani pa ga je vabila mamljiva misel, da ho votjuik, da bo dobil v roke pravo puško in ako Alah da, da izbruhne kje kaka vojna... &j, to bo življenj3! Kje je Arnavt, ki bi se ustavljal dolgo talki izkušnjavi? V Musa je zmagala junaška kri; izkopal se je iz listja, se otovoril s kruhom, sirom in hikom, pa na pot.
Pešačil je ves teden. »Vedno na desno, Musa,« so mu kazali ljudje, ko jim je ponosno oznanjal namen svojega pota: »Grem, da služim carja«. Prispel je v Biltolj iin izzval veliiko veselje s svojo pojavo. čudil se je ljudem; eni so ga trepljali po ramah, se mu nasmihali in ljudomiio govorili: »Malo zašel se, sladici braite. V Ljubljano moraš, ne v Biltoti!« Zopet drugi so bili skopi v besedah, srditi v besedah in Musi se je zdelo, da često čuje besedo dripac ali budala, dasi mi nilti slutil, koga mislijo s temi izrazi. Ti slednji — pa s3 spoznaj v ljudeh! — so zanj tudi prav pošteno poskrbeli. Naložili so ga na avtomobil, položili na Vlak in Muisa je srečno dospel v Ljubljano, dasi je potava-
nje spravilo njegovo otrošiko pamet skoro iiz ravnotežja.
V vojašnici je našel mnogo sebi enakih dečkov, zato je ikmalu prišsJ v pravi tir. Naučil se je vse polno doslej neznanih stvari: Spal je v postelji, jedel z žlico, nosil čevUje in sploh počenjal še veliko drugfiih čudnih reči. Vzljubil je vojaško življenja in najrajši bi bil hodil s puško spat. Toda nesreča nikoli ne počiva. Neki dan je prišel k četi sam gospod narednik. Bilo a'e, kakor da je treščita v četo. Pobesneli so kaplari, dasi zaito ni bilo pravega vzroka. No, grozota se je pokazala še prskmailu. Gospod narednik je oiznanffl kruto zapoved: Vsak vojnik si mora vsalk dan umiti lice, ušesa, vrat in zobe! To povelje je gospod kapilar poljudno na dolgo in široko raz tolmačil; v tem tolmačenju je bilo obalo razibitih čeljusti, potlačenih nosov, zavitih golš in popuKe-nih uMjev, tako da j3 naposled res vsakdo vedel, za kad gre. .
»Jušallaih,« je vzdihnSl Musa, »čudnih reči si izmišljujejo ljudje! ali zapovest je zapovest.« Umivanje samo na sebi še ni nič hudega, ali kad s stvarmi, kai jih je za propisno umivanje razdelil dečkom gospod kaplar? Brisača, milo, ščetika in krema za zobe. Gledal je strahovite stvari, ne vedoč, kaj imajo posla pri vojaškem umavanotL Modro-
val ije: »Dobro, umlivajmo se, da se obvarujemo zapora«. Ker pa je bil bister človek, je vedel, da se je treba ogibati poskusov. Stvari so carske, primeš jih s svojo šapo, resk! pa se pokvarijo. Zapor fti je gotov, Zato je šel na oglede.
V umivainiai je opazil dijaka; divjak je votjnik, ki zna pdsaiti. To je Musa vedel, dasi mu ni bilo' jasno, kaj potem dela v vojašnici. Učani tovariš se je umival, lepo in propisno: lice, ušesa, vrait in celo život do pasu. Odrgnil si ga (je, da z vso gorečnostjo zadosti ukazu gospoda narednika. Musa je verno opazoval to početje: Eh ni taka strahota. Oni košček neblago dišečega sira daje peno, z brisačo se otare lice, vrat in život... Aha, zdaj vzel ono zagonetno ščetinasto stvar. V usta jo nese in drgne po njih. Musi je odleglo. Začel je po vrsti an bil krnallu gotov; dijak se je še nekaj obiral po umivalnici, ko je Musa prišel do zob. Zdaj 13 bila na dijaku vrsta, da je izbutjil očf:
»Kaj delaš, nesrečnik! Ne tako, Musa. Bog pomagaj, saj ti teče kri itz ust. Nalahko, ne vihti ščetke, kakor da drgneš čevlje. Omoči ščetko, stisni nanjo kreme, evo, takols.«
Musa je padel v težko otožnost. »EJ, luda glava,« je momljal in si izpiral ranjena dlssna. »Težko je služiti carju. Ce se ne umivaš —»zaivor, če «e umi-
vaš, spet ni prav.« Ker je bil pa vztrajen, kakor vse njegovo pleme, ni odnehal, dokler si ni vsega natančno zapomnil. Gospod kaplar je prav tisti dan predaval vojakom o higijeni. Ta beseda je pomenila za Muso neko neznano grozoto, katfti kaplar ji je dodajal tako silovite grožnje, kakor da gre za .največje hudodelstvo, ki ga lahko zagr3ši vojMk v carski službi. »Higijena, vojaška hiigifjena,« je ostro poudarjal kaplar in Musa je bi vesel v dna srca, da ne poizna tega zločina in ga zato tudi :v utegnil zagrešiti. Bil pa je dober za svode, tovariše. »Evo, oni Sremec, je morda napravil to hi... ali kako ji pravijo. Tudi SaTajiiia Muijo je lopov, tudi Hasan iz Prištine bi znal biti zapleten y vstvar«. Kaplar pa je kmalu opustil to preiskovanje in napovedal pregled zob.
Musi je odleglo, stvar se je zasukala na bolj nedolžno polje. Musa je bil pohvaljen, zakaj v vsej četi nihče nima bolj belih iin leskečdh se zob.
»Evo, to je higijena. Dobro, Muso.«
»Sitaračemo se,« je odbrusil Musa, vesel tako nenadnega obrata. Vendar si Š3 danes ni na jasnem, kako je vsa stvar. Ako ni ziločin, zakaj grožnje, :n ako jo ima edilno on, zakaj ga ne zapro, pretepajo in ozmefljado? Čudne stvari se dogajajo po svetu, naravnost ne-pojmfciveJ
v« —
Letovišče Slov. Bistrica z okolico
Pogled na Slov. Bistrico
Razstava mest In tujskega prometa na minulem velesejmu predstavlja v analih naših nastajajočih letovišč in domačega turizma nadvse pomemben dogodek. Za večino posetnikov razstave je bila ta pri« reditev odkritje in danes 6: ne moremo niti predstavljati, kakšne koristi lahko obrodi to delo. Z ustvaritvijo te razstave je gospodarska korporacija, ki jo je omogočila, vnovič dokazala svoj smisel za slovensko kulturo.
Slov. B;strica je zavzela poleg Višnje gore na razstavi najmanj prostora. Z nad« vse skromnimi sredstvi, k! so bila aran-žerjem na razpolago, pa bi ji tudi večji prostor ne koristil. Vendar se je priredi« teljem posrečil poizkus, smotreno prkaza« ti domači kraj in okolico, v kolikor mogoče privlačni obliiki. Slov. Bistrica je bila edina, ki s; ni mogla nabaviti reliefa niti diorame. Vendar pa je razstavljenih 30 amaterskih posnetkov gg. V. Roma in J. Pečeta se starinskimi podobami doseglo svoj namen in opozorilo tujca ter marsikaterega domačina, da se stiska nekje pod zelenim Pohorjem -'diliono mesto, ki je kakor ustvarjeno za oddih in letovanje.
Polovica razstavljenih slik je prikazala mesto 6amo. Vrstili so se posnetki stare Bistrice z motivi starinskega gradu, ki so mu gospodarli nekoč mogočni Celjani, čigar dobro ohranjeno obzidje je kljubovalo turškim in madžarskim tolpam in je nekoč skrivalo Elizabeto Babenberško. Zlasti zanimive so v gradu izvrstno ohranjene Flu-rerjeve freske iz leta 1721., izmed katerih 6ta bila razstavljena dva posnetka. Slike drugih mestnih delov in kotičkov so bile izbrane tako, da so kazale kraj po njegovi najboljši strani. Pggrešali smo le posnetek krasnega letnega kopališča, ki obeta posta« ti za letoviščarje najbolj privlačen objekt.
Druga polovica slik vodi v okolico. Po
»riži« mimo velikega Šuma prideš v pičlih dveh urah do Sv. Urha, 982 m visoko na južnem pobočju Pohorja. Od tod vodi zložna gozdna pot do Tinja, obkroženega z ostanki starih gradišč. V6e je lepo, tiho in domače na Tinju. Kraj je kakor ustvarjen za letovanje in njegova tišina je letos prvič privabila večjo skupino meščanov iz Maribora na oddih. Stanovali so za enkrat v šoli, kjer jim je agilni šolski upravitelj pripravil dovolj udobna stanovanja. Za prihodnje leto pa pripravljajo tudi tinjski krem ar j i primerne tujske sobe. Tujski pro« met narašča tod od leta do leta, kar zgovorno priča spominska knjiga slovenjebi-strišlke podružnice SPD, ki izkazuje v le« tošnjem poletju že nad 600 posetnikov.
Iz Tinja gre pot strmo pod Veliki vrh (1350 m). Med razsežnimi planinskimi kmetijami prideš v visoki pohorski gozd in mimo Grehovega križa si v poldrugi uri pri Sv. Treh Kraljih. Stara cerkev, naj« večja na Pohorju, stoji osamljena sredi gozdne jase na meji slovenijebSstriškega in konjiškega okraja. Še nekoliko višje — in pred teboj zakrvavi greben Velikega vrha v rdečem gozdnem cvetju. Po ne« davno markirani gozdni stezi prideš v pol uri v čudovito gozdno zatišje s konjiškim ribnikom, do »Črnega jezera« (1171 m) — kakor ga imenujejo domačini. — Opisana tura, ki je v slikah na razstavi nazorno prikazana, je izmed najlepših v južnem predelu Pohorja.
Po drugi, vzporedni progi, kodeT je bila v tekočem letu vzorno izboljšana planinska avtomobilska cesta, prideš iz SI. Bistrice mimo Devine in znamenitih ritoz-mojskih goric k Sv. Martinu na Pohorju (815 m). Kraj je znan po razse>žni dečji Koloniji kraljice Marije, kjer si krepi vsako poletje po več sto mestnih otrok svoje zdravje. Pa tudi sicer se Šmartno razvi-
ja v priljubljeno letovišče; letos je bilo tam že nad 150 letovalcev iz raznih krajev naše države, v tujsko knjigo pa 6e je vpisalo preko 1200 izletnikov. Od tod prideš po raznih potih v 2 urah do Sv. Areha in Ruške koče, bodisi preko Sv. Urše in Žigarta, bodisi -po romantični strmini mimo kmeta Moma nad razvalinami Sv. Primoža. Ves opisani teren je tudi izredno prikladen za zimski šport.
Na tujeko^promefcni razstavi je SI. Bistrica prvič stopila pred javnost in opozorila na prelepi pohoreki kot vse, ki si že« lijo prijetnega oddiha in lepih iziprehodov. S tem seveda še ni 6torjeno vse. Opisano in razstavljeno gradivo tvori le nekake po« goje za uspešni razvoj tujskega prometa, ki pa zavisi od tega, kako bodo to vprašanje pojmovali in rešili poklicni posamezniki, korporacije in mestna občina. Manjka nam vodovod in po mestaih cestah je v po« letju vse preveč prahu. Planinsko podruž« nico čaka težavna naloga, da ustvari potrebno planinsko postojanko na Velikem vrhu. Olepševalno in tujsko«prometno dru« štvo pa mora skrbeti za učinkovitejšo reklamo in za smotrenejše polepšanje raznih mestnih predelov, predvsem za potrebne drevesne nasade po vseh cestah in potih. Posebno poglavje tvorijo pri tem gostilne. Saj je gostilna in kar je v zvezi z njo tako tesno zvezano z vsakdanjem življenjem, da more služiti tujcu kot zanesljivo merilo civilizacije. Za nas Sloven« ce velja to še prav posehno. Kar je vzhod« nim narodom kavarna na bazarju in Angležu klub, to je nam gostilna. Ne samo kraj materialističnega uživanja, temveč vsakomur pristopno zabavišče, družabno shajališče in pogosto edino mesto, kjer je mogoče neprisiljeno občevanje in medsebojno izmenjavanje idej. Posebno pažnjo pa jim je treba posvetiti v tujsko-promet« nem oziiru. Pri nas in v okolici 6e z njimi ne moremo ravno preveč pohvaliti. V primeru, da reflektirajo naši meščani i,n oko« ličani na živahnejši tujski promet, bodo morali posamezni gostilničarji pokazati več podjetnosti in inicijative, ker bi sicer prizadevanja razinih konporacij in občine 06tala brez znatnih uspehov.
Naj bi bila razstava v pobudo vsem, ki 60 poklicani, da s primerno podjetnostjo oživijo naše kraje in jim pridobijo za« služeni sloves. Saj je nastala iz tistega čuvstvenega razmerja do domačega kraja, kd je izrvor in temelj plemenite domovinske ljubezni. Zavoljo tega duha spoštovanja je vsem, ki ljubijo in želijo ohraniti vse, kar je še lepega v SI. Bistrici in njeni okolici, tudi ta skromna razstava, ki z ljubeznijo odkriva napol neznane kotičke našega južnega Pohorja in neopažene lepote si »v en j eb isitri šk e, simpatičen dokument, da še niso izumrli vsi, ki jim je lepota in naprede/k domačih krajev pri srcu.
P.
»Vranjekova« kmetija pod Sv. Arehom na Pohorju Desno; Novo kopališče v Slov. Bistrici
Borba z zločinci in tihotapci v Ameriki
Iznajdbe moderne tehnike v službi ameriške policije
Kakor so nekoč, v starejših časih pocestni razbojniki ogražali imovino in življenje premožnejših ljudi, tako se tudi dandanašnji, zlasti po velikih mestih organizirajo tolpe zločinskih tipov, ki hočejo vsaj živeti, če že ne obogateti na stroške imovitih ljudi. Posebno bogata takih izrodkov človeške družbe je Amerika. Tamkaj se neprestano vršijo razbojniški napadi, časopisje imenuje take kriminalne slučaje »Divji Zapad«. Roparske tolpe nekdanjega ameriškega divjega Zapada so bile namreč vzor današnjim proslulim banditom in tihotapcem ameriških velemest, ki jim policija včasi že ni več dorasla. Zanimiva je v tem pogledu organizacija ameriške varnostne službe, ki je često žrtev neupravičene kritike.
Uspešen rop je vprašanje trenutka: Nenaden napad, iznenadenje žrtve, nekaj strelov pri odporu, potlej pa urnih nog na varno! Pobeg je za vsakega roparja najvaž-nejši, pa tudi najtežji del »posla«. Pri samem ropu je vse odvisno od surove sile, dočim zahteva beg po storjenem zločinu dobro mero spretnosti in precizno organizacijo. Najvažnejši činitelj pri begu je čas. Neki slaven »gangster« se je baje bahal, da mu vsa policija ne more do živega, če mu po storjenem dejanju pusti le pol urice. Morda ima popolnoma prav. Toda policija si silno prizadeva, da škrati zločincem tisto malce prepotrebnega časa. Z vsemi sredstvi skuša skrajšati prehitek banditov. Sveža sled in kratka pot je geslo policije, katere organizacija stremi za tem, da se vsi razpoložljivi ljudje nemudoma dirigirajo na pravo sled. Na lovu za zločinci se uporabljajo vse moderne signale naprave, s katerimi se da prihraniti le trenutek časa. Najbolje nas seznani s sistemom ameriške policije nazoren primer:
Ob treh zjutraj je zapazil policist na obhodu po nekem industrijskem mestu, kako sta stopili iz avtomobila dve sumljivi osebi, ki ju je takoj smatral za tihotapca. Policist, imenujmo ga Smith, ju je ustavil in pozval s seboj na stražnico. Ko ju je si-til, naj vstopita v avto, je iz neke temne sosednje veže iznenada počil strel. Policist tretjega zaveznika ni opazil. Od krogle zadet se je zgrudil, toda strel k sreči ni bil smrten, tako da je policist še lahko izvlekel revolver in se napadalcem postavil po Tobu. S prvim strelom je ranil enega napadalcev, naslednja dva strela pa sta zgre-
šila. Razbojniki so zbežali in odvedli pozneje tudi svojega ranjenega tovariša v avtomobilu. Avtomobilsko številko si je Smith zapomnil. Ko je na streljanje pritekel neki drug policist in se je na oknu prikazal neki radoveden stanovalec, je Smith oba informiral o dogodku. O slučaju so telefo-nično obvestili policijskega uradnika in poklicali reševalni voz. Telegrafski signal alarmira policijo. Trije uradniki interne službe sedejo za daljnopisne stroje in komaj mine pet minut po strelu, že je obveščenih o napadu 21 mestnih stražnic, 19 sosednjih in 8 glavnih mest. 30 sekund pozneje se na vseh koncih mesta posvetijo rdeče lučke in pozovejo vse ta čas službujoče stražnike k policijskim cestnim telefonom, kjer dobijo povelje, naj pazijo na voz št. XX 00.000.
Med potom na reševalno postajo je Smith obrazložil spremljujočemu stražniku vse podrobnosti napada, ki jih je ta po bližnjem telefonu sporočil policiji. Spet so za-
klopotali daljnopisni stroji in se posvetili klicni znaki policijskih postaj. Dvajset minut kasneje je našla policijska patrulja na motornih kolesih zapuščeni avtomobil »XX 00.000«. Hladilnik je bil še gorak. Poklicali so napadno poveljstvo, medtem pa so motorni vozači preiskovali okolico. Neki policist, ki je stal skrit v neki veži, jim je sporočil, kako je pred nekaj minutami opazil tri moške (enega med njimi so morali podpirati), ki so se skrili v nekem prenočišču v sosednji ulici. Policisti so nemudoma zasedli vse dohode in izhode označene hiše. čez nekaj minut je dospel voz na-padnega poveljstva. Trojico so aretirali Ln izkazalo se je, da so bili vsi trije že dolgo iskani zločinci. Pičlih 35 minut po usoa-nem strelu, ki je zadel policista Smitha, so imeli vso zločinsko trojico na varnem.
Daljnopisni stroji pa so le eden izmed modernih signalnih naprav, ki se jih poslužuje policija, kadar je treba prehiteti zločince. Naglica je najnujnejši pogoj uspeha. Urno je treba vreči mreže, potem zločinci ne morejo uiti.
Neki poročevalec je hotel narediti preizkušnjo. Pozval je policijo, naj ga poišče nekje v Bostonskih ulicah. Dogovoril se je, da bo za znamenje nosil rdečo knjigo pod pazduho. Policija je privolila v šalo, da bi čitatelje nazorno prepričala o urnosti ameriške policije.
Ameriška policija se poslužuje tudi lastnih letal za hitro zasledovanje zločincev. — (Slika kaže policijsko letalo nad New Yorkom: na leoi Empire State Building.)
Daljnopisni stroji so zaklopotali, posvetile so se signalne in telefonske lučke in ni še minilo 25 minut, ko je policija prijela kar štiri fante, vse z rdečimi knjigami pod pazduho. Prvi med njimi je bil časopisni poročevalec.
Brzojav, telefon radio, avto, motorno kolo, skratka vsa najmodernejša občila žn prometna sredstva so tamkaj neprenehoma v službi policije. Sicer se jih pa v enaki meri poslužuje tudi zločinski svet. Radio n. pr. uporabljajo v prav tako izdatni meri služabniki zakona kakor njihovi sovražniki. Tihotapci alkohola so v stalni brezžični zvezi z »alkoholnimi ladjami«. Prav tako pa javljajo obrežne straže po radiu vsak poizkus izkrcanja takih parni-kov. Postaje obeh taborov imajo tajne ključe za dešifriranje in se vobče poslužujejo vseh najnovejših pridobitev tehnike.
Vsa- ta sredstva pa so več ali manj oči-vidna. Za kulisami varnostne policije obratujejo še druge priprave, ki jih laik ne pozna in so prav zaradi tega neprecenljivega pomena. Najnovejši med temi aparati je rektigraf. Kako deluje in koristi ta priprava, ki je prav za prav neke vrste izpopolnjen razmnoževalni aparat, se vidi iz naslednjega primera.
Newyorška polici;'a je prijela člana neke roparske tolpe. Razen njega, ki ji ni bil znan, je hotela ugotoviti tudi njegove pajdaše. Na razpolago ji je bila le neka fotografija zločinca iz razvidnice bostonske policije. Na podlagi te slike je poslala bostonska policija v New York še neko skupinsko fotografijo, na kateri je bil upodobljen zločinec s šesterimi drugimi tovariši. Gangsterje namreč večkrat fotografirajo skupaj, ker se na ta način zelo olajša iden-
tificiranje. Kopijo te slike je bilo treba kar najhitreje spraviti v New York. Prvo letalo je šlo iz Bostona čez 50 minut. Moto-ciklist bi potreboval do letališča 20 minut, tako da bi ostalo za izgotovitev posnetkov le 30 minut. Rektigraf je opravil to delo še pravočasno, če bi morali uporabljati običajni način kopiranja, bi posnetki ne bili pravočasno gotovi. Rektigraf pa naredi vsak fotografični posnetek najkasneje v 10 minutah.
Velike ljudske proslave so najugodnejša priložnost za žeparje. Ob priliki zadnje jesenske parade v Bostonu je pozvala domača policija na pomoč tudi kriminalne uradnike iz drugih mest. Tem je bil posel precej otežkočen, ker niso poznali bostonskih žeparjev. V tem primeru se je spet izvrstno obnesel rektigraf. V 12 urah je izdelal 3800 posnetkov 25 »težkih rib«, kate: h udeležbo so zanesljivo pričakovali na proslavi. Vsak detektiv je prejel polno zbirko fotografij in je s tem pripomočkom uspelo aretirati nekaj prav nevarnih tičev.
Za ubeglimi zločinci pošilja ameriška policija tiralice s pomočjo slikovnega brzo-java. Na ta način pride tiralica vselej prej na označeno mesto kakor zločinec, čeprav bi se odpeljal z letalom. Dostikrat se jim policija lahko popelje že kar naproti in jih aretira v vlakih ali na ladjah. Vsako leto se vrši zasledovanje bolj naglo, ker se uvajajo v varnostno službo vedno novi, moderni tehnični pripomočki. Mednje spada zlasti tudi televizija, ki bo — ko se še nekoliko izpopolni — postala sila učinkovito orodje v rokah varnostnih organov. In tako bo segla v bodoče roka pravice še dlje in še bolj naglo kakor doslej.
Bandltska vojna sredi New Yorka
Ta slika pove več nego vsa poročila. Neka zločinska tolpa je zasledovala nasprotno banditsko tolpo v avtomobilih in streljala nanjo s strojnimi puškami. Pri spopadu je bilo šest mrtvih in mnogo ranjenih tudi med neprizadetim občinstvom,
Ameriška poticij a zaslišuje zločinca, Istočasno pa snema&o njegove izpovedbe za
gosoreči nim.
Deseti brat
Danes Hurjeva domačija neikako propada, a nekoč so bili med prvimi v vsej vasi. Dedi so bili varčni in skopi, pa^ se je sčasoma pribralo do pol zemlje in še več. Hiša je bila poznana daleč naokrog. Ni bilo kupca, krošnjarja ali popotnika sploh, ki bi se je ognil. Beračem je bila pravo zaitočišče, poselbtno pozimi, ko je zunaj divjala kočanka in je bilo mraz, da je zajec iskal svojo mater. Okoli ognja na ki o« peh so sedeli in modrovali, vlekli iz pip, ali pa žvečili tobak. Ptvo besedo so imeli seveda gostje — to je — berači ali drugi popotni ljudje. Čim več novosti je vedel kateri — bolj natrpana mu je bila dru« gega dne odhodna malha ali torba. Berači so° poznali navado Hurjevega deda, zato je bila med temi pripovedovanji marsikatera laž — kot je dejal rajni Bubči Blaž.
Taiko so sedeli nekega večera in se po« govarjali, ko je nekdo krepko potrkal na duri. Vsi so umolknili, a oni je vstopil. Bil je kaj čudnega videza. Gosposkih kre-terij — razcapane obleke — in žarečih, živih, čudno se izpreminjajočih oči. Govoril je z neznansko milim glasom. Stari Hur ga je posadil na ognjišče in ga vpra« šak »Kdo in od kod ste?«
»Sem svoje matere deseti sin. Kjer drugi vidijo mnogo, ne vidim jaz ničesar ali pa le malo: Kjer drugi vidijo malo ali pa nič, tam je zame veliko in dosti mi je da« no videti! Moj dom pa je svet,« je končal »deseti brat« in utihnil, a Hur: »Deseti brat! Če 6te v resnici, se bom prepričal sam, ako mi bo6te znali odgovoriti na nekaj vprašanj.«
»Kar vprašajte, očka, kar vprašajte! Deseti brat ve, kje vrag sedi!«
Hur se je parkrat ozrl po kuhinji, p« je dejal: »Povejte, na primer, kakšnega psa imamo pri hiši? Kakšne barve je?« Zadovoljno se je smehljal, češ, zdaj bonj
videl, kaj poreče.	_	_ d
»Nobenega, gospodar, nobenega. Je prav, kaj ne?«
Hur je začuden pogledal. »Deseti« je govoril Tesnico. Pred par dnevi sta jim poginila kar dva. Rad bi bil vedel, od kod brk to ve. Ta se je pa skrivaj 6mejal. Ni mu bilo težko uganiti. Ko je prišel, ni nihče zalajal, v hiši pa tudi ni opazil nobenega ščeneta.
»To ste uganili. Sedaj pa mi boste povedali, koliko mačk imamo pri hiši?« Ta* ko so vprašanja dalje kar deževala, a pTe« brisanec jim je tako Sfpretno odgovarjal, da je stari kar strmel in nazadnje dejal: »Bodi počehčena Majika Božja, da si nam dala pod 6treho deseitega brata. Zdaj vam pa verjamem, da_ ste resnici. Kdo pa je bil vaš oče? Kdo vaš ded? Kako pa mu je bilo ime? In od deda oče« tu? Pa od deda dedu?«
Gotovo bi bil s svojim spraševanjem prišel nazaj do Adama, da se ni oglasil skrivaj 6e smehljajoči »deseti brat«.
»Vse ste me izprašali, oče, a glavno ste pozabili: »Si lačen?« »Ne zamerite, ne zamerite. Daj Frana, postrezi ga, kalkor ga moreš — takega človeka ne bomo videli morda nikoli več pod našo streho.«
Ko se je deseti brat najel in okrepčal, se je odpravil spat. Hur pa ga je vprašal poslednjič:
»Še neikaj 6em pozabil. Koliko jajc so znesle danes našs kokoši?«
Ko je »deseti bral:« drugi dan odhajal,, je komaj no6il, toliko so mu bili naložili, dasiravno se je navidez branil. — A Huif je vz-dihaul za a&m: aPočehčeoa. M. S,
GOSPODARSTVO
Vinogradnikom Dravske banovine
Čas hitro poteka. Vinska trgatev je blizu in treba je spraviti v red vinsko poso-. do, kleti in stiskalnice. Vse to večini vinogradnikov ne dela posebnih skrbi. V zadregi v tem pogledu so le tisti, ki nimajo dovolj vinske pohode, bodisi da razpolagajo še z neprodanimi starimi vinskimi zalogami, bodisi iz kakega drugega razloga.
V veliki zadregi pa smo vinogradniki brez izjeme vsi glede prodaje letošnjega vinskega pridelka. Veliko število je produ-centov, ki še lanskega in predlanskega vina niso mogli prodati, vinski trgovci so z vinom še precej založeni, gostilničarji le sproti kupujejo, izvoz vina v inozemstvo pa je tudi skoro popolnoma prenehal. Splošni konsum vina vidno nazaduje. V teh okoliščinah so se pojavili v zadnjem času glasovi o cenah za letošnji vinski mošt, ki žalijo poštenega vinogradnika, ker mu obetajo neizprosno gospodarsko propast v najbližnji bodočnosti.
Motreč ta kritični položaj je Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru kot zastopnik interesov vsega našega vinogradništva, sklicalo dne 10. t. m. v Maribor anketo zastopnikov vinogradnikov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, da čuje mnenje vseh merodajnih činiteljev, ki imajo neposredno opraviti z vinskim gospodarstvom. Anketa je bila prav dobro obiskana; prisostvovala pa sta ji tudi zastopnika Kmetijske družbe in Zbornice za TOI v Ljubljani.
Na anketi so podali najprej vinogradniki svoje mnenje, naglašujoč, da stojimo tik pred trgatvijo. Kvaliteta vinskega pridelka nam sicer ni znana, vemo pa, da bo kvantum zelo obilen, pri tem pa nas tlačijo še stare zaloge, katerih je še precej.
Situacija je torej tako nejasna, da navdaja vsakega vinogradnika s polno skrbjo. često se sliši v krogu konsumentov, vinskih trgovcev in gostilničarjev, seveda pa tudi med producenti. da bo letos vino stalo liter 1 Din ali pa še manj. Nikdo ne pomisli, kaj s tem pove, namreč propast vinogradnika v taki meri, da drugo leto sploh ne bo več mogel vinograda obdelati. Ne bomo naštevali koliko je v vinogradih investiranega kapitala, tudi ne koliko bi se ga moralo amortizirati; ne bomo naštevali, koliko znašaja naši pridelovalni stroški za vino, tudi ne podčrtavamo, da imajo tudi vinogradniki pravico do eksistence. Kriza je vsepovsod, zato hočemo le razmišljati o stanju kakor dejansko obstoja.
Problem vinogradništva je ta, da je pri vinu pot od producenta h konsumentu predraga. Mizerija javnih dajatev nam je vsem znana in naša borba gre za tem, da se ta bremena znižajo. Ne moremo pa zatajiti, da tudi marsikateri gostilničar greši, in to na deželi in v mestu, kaiti neopravičeno je za gostilničarja na deželi, da vino, ki ga je kupil po 5 Din, prodaja po 16 Din; tudi cena nad 20 Din ni danes v nobeni mestni restavraciji upravičena.
Apelirali smo na merodajne kroge, ko so cene vinu tako padle, da naj vsakdo v dravski banovini prodaja le domače vino, doživeli pa smo, da se je v Ljubljani prodajalo italijansko vino in da so poleg drugih celo nabavljalne zadruge državnih nameščencev forsirale dalmatinca, med tem ko ne najdemo vina z dravske banovine ne v Banatu ne v Dalmaciji.
To so konstatacije, ki temeljijo na neizpodbitnih dejstvih. Namen ankete je, da doženemo, kakšen je danes tržni položaj in do katere cene moremo reducirati naše zahteve, da vino še vseeno konvenira, ker mislimo, da nikogar nI med nami, ki bi zahteval, da mora naš vinogradnik vino ceneje prodajati, kakor stane banačan in dalmatinec. Na prenizkih cenah pa tudi nima interesa ne vinski trgovec, ne gostilničar, ker bi bil potem tudi njegov zaslužek. ki je izražen v odstotkih, premjahen pri
primeri z vinogradnikom sta seveda vinski trgovec in gostilničar toliko na boljšem, da lahko kalkulirata in stroške prevalita na druge, česar producent ne more.
Vinski trgovci priznavajo, da je vinogradništvo zabredlo v kritičen položaj in naglašajo, da se sme tudi nje šteti med tiste, ki so vinsko produkcijo vedno podpirali. Letos vidijo veliko zadrego pred seboj. Sami priznavajo, da bo vnovčenje vinskega mošta iz znanih razlogov letos prav težavno. Nenaravno je razmerje med nakupno ceno in javnimi dajatvami pri vinu. Te dajatve znašajo do 150% nabavne cene. Uvidevni opazovalci bi morali krizo, v kateri se danes glede vinskega gospodarstva nahajamo, predvidevati že pred loti, Ho so nam nalagali tako visoke javne dajatve. Na najslabšem bo letos producent. ki nima vinske pr^sode na razpolago. Dal bo vinski mošt za vsako ceno, ker drugega izhoda nima. Trgatev bo bogata, povpraševanje za moštom bo le malo in to lahko povzroči nizke cene. Vinska trgovina vidi pomoč samo v omejitvi koncesij za malo prodajo, v znižanju javnih dajatev in v prosti poti glede cen med ponudbo in zahtevo. Vinski trgovci končno izjavljajo izrecno, da nimajo prav nobenega interesa na nizkih cenah za vinski mošt in vino. Cene za letošnji pridelek pa bodo v glavnem odvisne od kvalitete, to je od časa, ki je še do trgatve pred nami.
Gostilničarji izjavljajo, da konsum vina od leta do leta pada, pocenitev vina pa v izdatnejši meri zaradi previsokih javnih dajatev in ostale režije pri gostilniškem obratu do sedaj ni bila mogoča. Trošarina v današnji višini, način pobiranja trošarine, razne takse itd. podražujejo vino; čira dražje pa je vino, tem manjši je konsum. Obetajo si boljše čase, čim bodo ta vprašanja ugodno rešena.
Veliko breme so za nas vina, ki se uvažajo k nam od drugod dočim naše vino izven mej banovine nikakor ne najde pota. — Udeleženci anKete so si bili v tem edini, da naj vsak zniža svoj zaslužek na minimum, znižajo pa naj se tudi režijski stroški v obratih, kar bo najprej dovedlo do razmeram odgovarjajočih vinskih cen in do izpodrinjenja tujih vin iz našega domačega trga. Poleg tega pa se bo konsum našega vina zopet dvinil.
Vinogradniki!
Iz navedenih izvajanj, ki dovolj jasno kažejo današnji neugodni splošni položaj glede našega vinskega gospodarstva, razvidi-mo, da nimamo trenotno pričakovati od nobene strani pomoči. Pomoč leži v nas samih. Predvsem bi morali biti vsi vinogradniki organizirani v Vinarskem društvu, ki edino ščiti interese našega vinogradništva. Glede na ta dejstva priporočamo za sedaj sledeče:
1. Prodajajmo namizno grozdje v kar največjem obsegu. To je mogoče posebno v bližini mest in trgov. 2. S trgatvijo čakajmo do skrajne možnosti, da grozdje popolnoma dozori in da bo kvaliteta vinskega pridelka čim boljša. 3. Ako je zaradi slabega vremena močno nastopila gniloba, podbirajmo gnilo in odpadlo grozdje. 4. Vinski mošt po preteku 24 ur razsluzimo, to je pretočimo, da čistejše pokipi in ostane zdrav. 5. Trgajmo in prešajmo po možnosti vsako vrsto za se, kajti za sortna vina dosežemo vedno boljše cene. 6. Vsem vinogradnikom brez izjeme, ki so primo-rani vinski mošt od preše prodajati, svetujemo, da ga za najslabše kvalitete ne dajo ceneje od 2 Din iz mešanih vrst, za sortirano blago in boljšo kvaliteto pa naj zahtevajo primerno večjo ceno. Na nižjih cenah nima nikdo interesa, najmanje pa vinogradnik sam. 7. Vsak vinogradnik bodi član Vinarskega društva.
Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru.
Avtobusni promet in ceste
Na 9. kongresu gospodarskih zbornic in organizacij v Beogradu se je obširno razpravljalo tudi o vprašanju avtobusnega prometa in naših cest. V okviru te razprave je ugotovil generalni tajnik ljubljanske zbornice, kakor poroča ^Trgovski list«, da imamo v draveki banovini 65 avtobusnih podjetij z voznim parkom 170 avtobusov. V obratu je 109 zasebnih avtobusnih prog in 17 poštnih avtomobilskih prog. Dolžina eksploatiranih privatnih prog znaša 2696 kilometrov, poštnih pa 482.5 km. Kolikega pomena je postal avtobus za trgovski promet. je razvidno iz tega, da je bilo po statističnih podatkih zadruge avtobusnih podjetij v Ljubljani, lani prepeljanih samo v Ljubljano z avtobusi nad 560.000 potnikov. Vozni park avtobusnih prog predstavlja vrednost nad 25 milijonov Din in je plačal lani samo na državnih dajatvah 4.27 milijona Din, 8.2 milijona Din pa na banovinskih davščinah. V te davščine pa niso vštete dajatve za prekomerno obrabo cest, niti carina na vozila in mnogi drugi drobnejši davki.
Naravno bi bilo. da se pri takem razmahu motornega prometa skrbi za primerno preurediev in vzdrževanje cest. Toda v tem oziru so žal prilike pri nas še zelo nezadovoljive. Namesto 12 milijonov Din, ki s-o preliminirani po reduciranih zahtevah za vzdrževanje cest, prejema gradbena direkcija v Ljubljani le dobrih 5 milijonov Din tako, da pride na tekoči kilometer brez objektov komaj 8000 Din, namesto 40.000 Din, ki bi bili po izjavi načelnika gradbenega ministrstva inž. josipoviča potrebni, da se spravi naše cestno omrežje v odgovarjajoče stanje. Kako je to nezadostno, vidimo šele, če pomislimo, da sosedna Avstrija, ki vedno toži o svojih finančnih težkočah, troši za 1 kilometer cest 3000 šilingov ali 24.000 Din, in to za ceste, ki so že utrjene s trajnim materijalom in preurejene za motorni promet.
Generalni tajnik g. Ivan Mohorič je ugotovil. da trase naših cest, ki so bile zgrajene za promet z živinsko priprego, ne odgovarjajo sedanjim prilikam, da so na mnogih krajih preozke, ovinki preostri, vzponi prestrmi. križišča nepregledna ter da je numo potrebna preložitev. Posebno neodložljiva je pri Radovljici in pri Naklem, kjer je vsled stisnjenosti promet do skrajnosti oviran. nevaren za pasante in za vozila. Govornik je poudaril, da imamo za celo omrežje državnih cest v dravski banovini, ki meri okrog 500 km, samo en parni valjar, medtem ko bi jih rabili najmanj deset. Opozoril je, da so valjarji, ki smo jih prejeli na račun reparacij iz Nemčije, prelahki, ker tehtajo samo po pet ton, namesto da bi teh-
tali 10 — 12 ton. Zaradi tega jih ni mogoče na naših trdih cestah z uspehom porabljati.
Poudarjal je, da je število cestarjev sploh nezadostno, posebno pa v pasu intenzivnega prometa v okolici mest, industrijskih krajev in letovišč in je zato predlagaj naj bi se vsa ogromna bremena, ki so naložena na promet motornih vozil in ki se porazgubijo danes na razne postavke, stekala" v enotni sklad, cestni sklad, kakor obstoja na Češi coslovaškem, ki bi nam omogočil, da se v kratki dobi par let izvede popolna modernizacija našega cestnega omrežja.
Načelnik Josipovič je v imenu ministra dr. Kramerja, ki je bil zadržan od udeležbe na kongresu, izjavil, da je gosp. minister takoj ob prevzemu resora odredil, da se nemudoma pristopi k organizaciji in osnovanju cestnega fonda ter da se skliče medmi-nistrska konferenca, da se prične vprašanje financiranja modernizacije naših cest pospešeno reševati. Kongres je vzel izjavo načelnika Josipoviča z velikim zadovoljstvom in s spontanim odobravanjem na znanje.
Doplačilo za popisano pšenico in moko v mlinih se plača v obrokih
Po zakonu o prodaji pšenice v državi in po naredbi finančnega ministra za izvajanje tega zakona se ima kakor znano razlika mrd novo k) staro ceno pšenice m moke na podlagi popisa in stanja od 10. t. m. plačati v roku desetih dni po prejemu tozadevnih položnic. Ker gre pri tem doplačilu zlasti pri mlinih za prav znatne zneske, so se gospodarske organizacije obrnile na finančno ministrstvo s prošnjo, da bi se dovolile olajšave glede plačila teh razlik.
Kakor nam poročajo iz Beograda, je davčni oddelek finančnega ministrstva te dni poslal vsem finančnim direkcijam naredbo finančnega ministra o pobiranju doplačila za pšenico in moko, popisano v trgovskih mlinih. Ta naredba se glasi: Trgovski mlini imajo obračunane zneske doplačila za pšenico in moko, ki je bila pri njih popisana, plačati v treh enakih obrokih, in sicer: eno tretjino 25. septembra, eno tretjino 25. oktobra in eno tretjino 25. novembra t. 1. Finančne direkcije so dobile nalog, da takoj obvestijo o tem zainteresirane mline, oddelke finančne kontrole in občine, ki so izvršile popis. Netočno plačilo ene?a samega obroka ima za mlinarja posledico. da takoj dospejo v plačilo vsi ostali obroki in se bo ves znesek eksekutrvno izterjal. Kakor je iz besedila naredbe rac-
PLAVAJOČA SILA
MIRNO, VIBRACIJ PROSTO
OBRATOVANJE MOTORJA
,,Plavajoča sila" je največji izum inženjerjev Chrysler Motors družbe v gradnji modernih avtomobilskih motorjev. Pri vseh običajnih štiricilindrskih vozovih se prenašajo tresljaji in vibracije preko okvirja in karoserije neprijetno na potnike in vozača. Sedaj je to izključeno radi„PlavajoČe sile" novega Chrysler-Plymouth motorja, ki deluje tako mirno in elastično kakor motor z osmimi cilindri. S tem se sila ni nikakor zmanjšala, pač pa je postala mirna in mehka.
PROSTI TEK	BREZŠUMNI MENJALNIK	56 KONJSKIH SIL
HIDRAVLIČNE NOTRANJE DELUJOČE »WEATHERPROOF« ZAVORE ČVRSTA JEKLENA KAROSERIJA	UPOGNJEN NIZKO LEŽEČI OKVIR
HIDRAVLIČNI AMORTIZERJI
L, Y M O IJ T H
ELASTIČNOST 8 CILINDROV
EKONOMIČNOST 4 CILINDROV
GENERALNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO:
W. H. SMYTH
ZAGREB,
Amruševa ulica štev. 4. Telefon 27—82.
ZASTOPNIK V LJUBLJANI: *
J. LOVŠE, Tavčarjeva ulica štev. 1.
BEOGRAD,
Miloša Velikog ul. Telefon 23—379.
Telefon 27—38.
vidno, velja ta olajšava plačila le za trgovske mline, ki imajo največje zaloge, dočim za trgovce z moko, komisijonarje in privatnike, ta olajšava ne velja.
Kmečki mlini 9mejo rabiti valjke in sita.
Beograd, 19. septembra. AA. Privilegirana izvozna družba sporoča: Za kritje sep-temberske potrebe pšenice se morajo mlini prijaviti Privilegirani izvozni družbi najda-lje do 25. t. m. Mlini na ujem (kmečki mlini) smejo pri mletju rabiti poleg mlinskih kamnov valjke in sita, če jih preurede n. mletje v enovrslne kmečke moke. V tem primeru se bodo uradnim potom zapečatile naprave za mletev tipizirane mok*
— Stanje Narodne banke. Iz izkaza Naj rodne banke od 15. t. m. je razvidno, da so 6e devizne rezerve v podlogi v drugi četrtini septembra zmanjšale za 100 milijonov Din. Poleg tega so devize, ki se ne vštejejo v podlogo nazadovale za 109 milijonov Din. To nazadovanje deviznih rezerv pa ni povzročilo bistvenega poslabšanja kritja, kajti obtok bankovcev in obtok obveznosti po vidu je istočasno nazadoval za 182 milijonov Din. Kritje obtoka bankov« cev in žarovnih obveznosti v zlatu in de« vizah znaša sedaj 37.2% nasproti 37.8% v zadnjem izkazu; kritje v samem zlatu pa znaša celo več, namreč 28.5% nasproti 27.6% v zadinjem izkazu. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): Aktiva: podloga 2017.7 (—100.7), od tega v zlatu 1545.3 (+0.5), v valutah 3.4 (+0.2), in v devizah 468.9 (—100.0); devize, ki se ne vštejejo v podlogo 90.5 (—109.5); posojila na menice 1419.2 (—11.5); posojila na lombard 272.1 (+0.2); začasni avan6 glavni državni blagajni 470.0 (—). Pasiva: obtok bankovcev 4955.1 (—116.1); obveznosti po vidu 469.1 (—66.1), od tega nasproti državi 33.6 (—9.1), po žirovnih računih 356.9 (—5.5) in po raznih računih 78.6 (—51.5); obveznosti z rokom 674.7 (—42.9).
Položaj na naših borzah
Llubllna 19. septembra.
Na ljubljanski borzi ie bil pretekli teden nromet v devizah Drilično velik: znašal ie 20č5 milijon Din. nasproti 16.9. 24.9, 16.6 19.2 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tcčaii deviz so v tsku tedna več ali manj fluktuirali. le deviza Curih ima nadalie zaradi brezDrimerne mednarodne čvrstosti tendenco navzgor. Čeprav ie deviza CuriJj dosegla že izredno visok tečai. vendar so vse ostale devize nadalie cenelše kakor pa U odgovarjalo po zlati pariteti, kar le dokaz, da ie dinar nasproti vsem ostalim paritetam prav čvrst.
Na zagrebškem efektnem tržišču ie Voi-na škoda v preteklem tednu v znatnejši meri popustila, in sicer povsem neoričako-no zaradi večjih ponudb. Do netka je popustila od 324 na 272 (v Beogradu na 261). Ker oa se ie danes iziemoma vršil na zagrebški borzi redni promet. ie bilo mogoče še ored zaključkom tedna ta neupravi-
čeni uadec nekoliko popraviti. Na današnjem sestanku se ie na zagrebški borzi trgovala promptna Vojna škoda po 272 do 280. Dočim opažamo, da so glede Voine škode tečai i v Beogradu nižii. ie glede dolarskih papirjev obratno. 7% Blairovo posojilo se ie včerai trgovalo v Beogradu oo 62. v Zagrebu oa ie znašal otvoritveni tečai 59.50 in tudi danes je prišlo do prometa le po 58. Do petka se ie 7% Blairovo oosoiilo tudi na zagrebški borzi trgovalo po 62 in 64. Investicijsko posojilo ie prav tako nekoliko popustilo; v početku tedna se ie trgovalo po 70. pozne i e pa po 67. begluške obveznice pa so pri manišem prometu popustile od 49 mj 41. Pri sedanjih tečajih nudijo naši državni DaDirii. tako dinarski kakor tudi dolarski, nadvse ugodno obrestovanje (ll do 12% letno), kar mora brez dvoma izzvati večie oovnraševanie od strani publike, ki se ii tako ugodno prilika za naložbo ne bo kmalu nudila. Na tržišču bančnih vrednot v teku tedna ni bilo večjih izprememb. le Srpska banka ie popustila v prometu za 2 točki na 188. Narodna banka pa ie nazadovala od približno 5000 na 3750 do 3975. Na tržišču industrijskih vrednot ie popustila Trboveliska. ki se ie oreišnii teden trgovala še po 211 do 215. danes pa ie bila zaključena po 187.50. v Vevčah ie bil ves teden promet po 120.
Devize.
Zagreb. Amsterdam 2283.57 — 2290.41, Dunaj 795.07 _ 797.47, Bruselj 788.45 do 790.81, London 274.85 — 275.67, Milan 296 do 296.90. Newvork ček 5648.18 — 5665.18, Pariz 221.78—222.44, Praga 167.58—168.08, Curih 1105.05 — 1108.35.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda aranžma 269 — 270.5, za december 268 do 275, 70/o Blair 57 — 59, 7"'o Drž. hipotek, banka 62 bi., investicijsko 65 — 69, agrarno 40 bi.. 6°/o begluške 42.5 — 44: bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 965. Union 150 — 155, Jugo 67 — 69, Srpska 1SS — 189, Zemaljska 111 — 114. Narodna 3750 do 3975; industrijske vrednote: Gutmann 105 do 110. Drava 192.5 — 200, Šečerana 197 do 201, Brod vagon 55 — 60, Vevče 120 do 122. Jadranska 460 — 480, Trbovlje 186 do 190.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (19. t. m.) Tendenca za koruzo čvrsta, v ostalem nespremenjena. Promet: 54 vagonov. —-Oves: baški, sremski, slavonski 13») do 132.5. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 110 — 115. Kornza: južnobanat^ka 92.5 do 95, gornjebanatska 95 — 97.5, sremska. okolica Indjija 100 — 102.5; okolica Šid 104 do 106. Moka: baška. banatska ?0t in >00« 355 — 375; >2« 335 _ 355; >5« 300 — 310. s6i 250 — 260; >7< 190 — 200: >8« 130 do 140. Otrobi: baški, pšenični 90 — 92.5
+ Bndimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca stalna, za rž in koruzo prijazna; promet omejen. Pšenica: za december 10.44 — 10.46, za marc 11.60 — 11.62: rž: za marc 11.69 — 11.70; koruia: za maj 12.85 — 1.2.90.
SOKOL
Vstop v Tyrševo leto
Tvrševo leto je pričelo z današnjšra dnem. Vstopamo v 100-ico rojstva genijal-nega ustanovitelja Sokolstva, onega faktorja. ki je imel izredno velik vpLiv na zbliža-nje slovan. narodov in ki je dovedel tekom desetletij ne samo do medsebojnega globljega spoznavanja slovanskih običajev in tesnih stikov najboljših delavcev na polju slovanske vzajemnosti, temveč je v veliki meri pripomogel tudi do osvobojenja skoraj vseh Slovanov izpod tujih jarmov, SokoJstvo samo pa se je v preteklih desetletjih razvilo v mogočno milijonsko narodno vzgojno organizacijo, ki objema vse Slovane v vseh teončinah sveta v skupni zajednici »Zvezi Slovanskega Sokolstva«.
Tvrš pa ni samo ustanovitelj sokolske organizacije, temveč baš on je položil v zibelko mlademu »Pražskemu Sokolu« leta 1862. sokoiski program telesnega in mo« ralnega vzgajanja najširših narodnih mas v narodnem borbnem duhu potom svojega telovadnega 6estava in brezkompromisne nacijonalne vzgoje v duhu enakosti, bratstva in svobode, kjer naj delajo vsi člani brez izjeme in brez čakanja na ka« kršnokoli plačilo na veličastni zgradbi slovanske svobode. Njegovo geslo: Oseba nič — celota vse! je odjeknilo ne samo širom njegove ožje domovine Č e •?< os lov ašk e, temveč po celem slovanskem svetu in pre-kvasilo vse javno življenje in udejstvova« nje narodnih mas In ravno v tem, da je Tvrš v pravem času in s pravimi sredstvi zajezil pred tolikimi desetletji razdorne valove tujih vplivov na slovanske narode in jih prestavil na realna tla ustvarjajoče« ga dela za lastno svobodno državo, tiči globoki pomen njegove ustanove in jj zagotavlja trajno vrednost in takorekoč neskončno veljavo.
Tvršev duh ne pozna in ne priznava nobenih mej. Slovanstvo je zanj pojm slovanske skupnosti, skupnega dela, skupnega udejstvovanja na skupni veličastni zgradbi ene same slovanske enote, ki mora doseči potom smotrenega dela končno to, da bodo tudi vsi ostali sosedni narodi gledali na slovanske sosede kot na enako« vredne brate v človečanstvu in jih tako spoštovali, kakor to zahtevajo zakoni člo« veča.nstva *n medsebojnega mirnega sožitja.
Slovansko Sokolstvo nastopa danes pred svetom kot velika enota. Ono je v prvi vrsti pozvano, da proslavi 100 letnico rojstva svojega velikega vodnika zopet s po« zitivnim delom. Zato se bo vršil v jubilejnem letu 1932. v Pragi IX. vsesokolski zlet. ki se ga udeleži vse slovansko Sokolstvo korporativno in pokaže vsemu svetu moč in veličino svoje organizacije, lepoto svojega telovadnega sestava in iskrenost svo« j? srčne sokolske kulture.
Pripravljaimo se bratje vsi za to proslavo stoletnice našega Tvrša1
Iz življenja in sveta
Življenje se daljša
Neprestan porast povprečne življenjske dobe — Umetno podaljšanje življenja
Znanost je ugotovila, da je v kulturnih deželah povprečna življenjska doba v teku zadnjih 60 let zrasla za celih 22 let — od 35 let namreč na 57. Z drugimi besedami povedano, pomeni to, da ima otrok, ki se rodi v našem času, najboljši izgled, da doseže starost 57 let. Mnogim se bo zdelo to razmeroma malo, a če pomislimo, da tu ne gre toliko za posameznika kakor za celokupnost človeštva in da so ljudje še pred 60 leti umirali največ okoli 35. leta, nam postane jasno, da se je glede žilavosti človeškega življenja mnogo odločilno spremenilo na bolje.
Raziskovanja ameriških učenjakov, štu-diranje letnic na starih nagrobnikih in okostij iz 8. do 18. stol. pred našim štetjem, dalje proučevanje umrljivosti pri divjaških ljudstvih nam kaže, da povprečna življenjska doba ni bila še nikoli tako dolga kakor v naših »nenaravnih« časih, v prejšnjih, »mirnejših« stoletjih pa je bila visoka starost navzlic našemu običajnemu naziranju v resnici prava redkost. Večina ljudi je v stoletjih okoli Kristusovega rojstva umirala n. pr. med 20. in 30. letom.
Kako naj si razlagamo to presenetljivo dolgost življenja pri modernem človeku? Med glavnimi vzroki stoji tu pred vsem povečana vnanja varnost življenja v vsakem oziru — »idilične« razmere primitivnih ljudstev te varnosti pač ne nudijo. Medicina in higiena sta s svojim napredkom v prvi vrsti podaljšala človeku življenje. Naučili smo se n. pr. obvarovati se raznih kužnih bolezni, ki smo jim sicer enako podvrženi kakor divjaki — le da ti ne poznajo sredstev za njihovo pobijanje.
Kuga, koze, kolera, gobavost itd. ne igrajo v kulturnih deželah nobene uloge več, a v prejzšnih časih so kosile sto tisoče in milijone ljudi — kakor še dandanes v zaostalih deželah.
Poleg uvedbe cepljenja, antiseptičnih postopkov in neštetih higienskih varnost nih ukrepov je povečalo našo povprečno starostno dobo zlasti še pobijanje umrljivosti dojenčkov. L. 1925. je umrlo od 1C00 novorojencev še vedno 20 v prvih dveh letih življenja — toda v prejšnjih časih ni bilo nič izrednega da jih je umrlo 500 ali še več na vsakih 1000! Umrljivost dojenčkov pa še vedno nazaduje, kakor nazaduje umrljivost radi drugih bolezni, ki so jih še pred nedavnim prištevali med šibe božje. Tako znaša sedanja umrljivost radi »ljudske bolezni« jetike komaj 37 odst. od umrljivosti 1. 1877.
Teh primerov bi lahko našteli poljubno število, a zadostuje naj ugotovitev, da se povprečna dolgost življenja za sedaj neprestano zvišuje — nekoč bo pač morala zadeti ob mejo, ki jo postavljata narava in smrt neomejenosti življenja. Kajti smrt-ti še ne znamo premagovati in vse kaže, da je tudi nikoli ne bomo znali — navzlic nadam, ki si jih postavljajo mnogi radi raznih pomlajevalnih teorij in praks, ki so se pojavile v zadnjih letih. Mogoče je namreč z vcepljenjem žlez, dovajanjem hormonov itd. ostarelo telo umetno »pomladiti«, a to pomlajenje traja le kratek čas in potem zahtevata starost in končno smrt zopet svoje pravice. Vsaj za dogleden čas se zdi, da bo ostala narava močnejša od vseh naših stremljenj in poskusov.
Reka bo izginila
V bližini St. Luisa v Zedinjenih državah bodo preložili reko Des Peres, ki zakrivi dvakrat na leto velika opustošenja s poplavami. Na sliki vidimo velikanski predor iz železobetona. po katerem se bo v bodoče pretakala reka pod zemljo. Stroški te velikanske zgradbe so preračunjeni na preko 600 milijonov Din
Nehvaležni utopljenci
Pariški taksomotor 2.091-Z-3 je ponoči zdrsnil na obrežju kanala v S. Denisu zaradi šoferjeve nerodnosti v vodo. Takoj obveščeni reševalci so z velikim naporom potegnili iz vode šoferja in dva potnika. Na splošno začudenje pa so začeli rešenci bežati, čim so bili na varnem, ne da bi se zahvalili onim, ki so jih oteli smrti. Rešitev te uganke je postala znana šele opoldne, ko so potegnili iz vode avtomobil, v katerem so našli lepo zbirko vlomilskega orodja. Med tem se je oglasil tudi lastnik vozila, ki mu je bilo ukradeno ponoči med njegovo začasno odsotnostjo. Nepoznani vlomilci so nedvomno pripravljali napad, ki ga je preprečila neprostovoljna kopelj.
OBLEKE
moderne, fino blago, krasna izvršitev, najcenejše pri
Drago Schwab, Ljubljana
Naraščanje samomorov na Češkoslovaškem
Od L 1927. dalje umrljivost na češkoslovaškem trajno nazaduje. Imenovanega leta je umrlo v bratski državi 230.625 oseb, naslednja leta čedalje manj, lani n. pr. 207.630 oseb. Umrljivost radi jetike, živčnih bolezni in starostnih pojavov nazaduje, rak in srčne bolezni pa zahtevajo vedno več žrtev. Končno narašča tudi število samomorov in to vsako leto bolj.
Prometni red
Zdravnik dr. Meyer v Kasselu, ki je užival veliko priljubljenost, je ponoči povozil s svojim avtom pešca. Oddrvel je naprej ne da bi se pobrigal za ranjenca. A policija je ugotovila njegovo krivdo. Nato je obsodila oblast zdravnika na tri leta ječe, zdravniška zveza pa ga je črtala iz liste svojih članov. Dr. Mever je takoj, čim je zvedel o tem zaključku drame, ustrelil svojo ženo in samega sebe.
Čitaite ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET
(C
Pametna odredba
Češkoslovaško obiskujejo prav tako kakor naše kraje in druge neštevilni, tako-zvani »globetrotterji«. ljudje, ki imajo običajno malo volje za pošteno delo, a dosti za pustolovske doživljaje, pa se odpravljajo po svetu in si »služijo« življenje z nabiranjem »darov« in beračenjem. Mnogi navajajo, da jih želja po razširjenju svojega znanja, propagandni nameni in druge takšne stvari ženejo po svetu, a prav malokateri ima zadostno kvalifikacijo za kaj resnega. Nadležni so bolj nego koristni človeški družbi in čestokrat se obračajo za podpore na razne oblasti. Prejem teh podpor si dado potrditi v svojih »potnih knjigah«, ki jih potem predlagajo drugim oblastvom v dokaz, da so vredni novih — podpor.
češkoslovaško notranje ministrstvo ;e sklenilo, da stopi tem ljudem malo na prste in je v dogovora z vnanjim ministrstvom opozorolilo vse podrejene oblasti, naj v bodoče dajejo podpore le v najbolj nujnih primerih, vsekakor naj pa odklonijo vsakršne zabeležbe v potne liste »svetovnih potnikov«, da se preprečijo zlorabe.
Železniški atentator
Manon Lescaut naših dni
Mamila in pitje, razuzdan ost, ples okoli zlatega teleta in tragični
konec...
Komunist Martin Leipnick,
ki je resno osumljen, da je vsaj sodeloval pri strašnem atentatu na ekspresni vlak pri Biatorbagyu
Zoro vodo
proti sivim lasem!
Ne barva, temveč vrač« sivim lasem prejšnjo na^ ravno barvo. Zak. zašL Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren ln trajen. Cena steklenici brez pošt nine Din 35.—.
ZORA VODA L OREL, Zagreb
Radi če va (Duga) ul. 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove.
Ali pripada tip Manon Lescaut preteklosti? Ne, kajti živi še danes, samo z razliko, da živi v naših dneh več različic tega tipa nego pred sto in več leti.
Poznal sem žensko — ime je postransko — ki je bila že pred nekoliko leti ena najsijajnejših in najbolj znanih lepotic pariškega nočnega življenja. V popoldanskih urah je običajno končala svoj »nočni počitek« in v zgodnji jutranji uri, ko pričenjajo drugi smrtniki svoje dnevno delo, je legla v posteljo. Neredkcma jo je morala spraviti služabnica v pose ti jo; bila je tako izčrpana, da ni mogla spati. V svojem obupu je segla po mamilih.
Moški so jo obsipavali z denarjem in dragulji, tekmovali so za njeno naklonjenost. Njena lepota je bila očarujoča in neodoljiva. A če je bila sama, je preklinjala moške, ki so tekmovali zanjo; čutila je, da so njeni o^ževalci v resnici ubijalci njenega mladega življenja in — vendar se temu življenju ni mogla odpovedati, kajti prijatelji in razmerja so bila zanjo zabava in luksus, bila so zanjo denar, brez katerega po njenem mnenju ni zabave___
Nekega dne se je vrnila s francoskega juga. Njeno vozilo je zadela nezgoda na eni tistih dolgih deželnih cest, ki gredo mnoge kilometne skozi solnčno, pokojno krajino, skozi sanjave gozde in vasice med zelenjem. Stopila je peš po ozki poti med živo mejico in je srečala dve nuni, ki sta opravljali svojo pobožnost.
Ko sta ti končali, se je med njimi začel razgovor.. .Bili sta dve majhni nuni s hrapavimi rokami, odeti v grobo oblačilo, s preprostimi, čistimi potezami; in pred njima je stala lepa Parižanka, vsa v draguljih, nalepotičena, pobarvana, popudra-na, parfumirana, z nežno poltjo, odeta v svilo, ki jo je vse proslavljalo in si jo je vsakdo želel — a srce ji je bilo ranjeno.
Prosila je nuni, naj jo povedeta v samostan. Ko je prišla tja, je bila tako izmučena, da ji je bila opatinja prisiljena dovoliti, da se odpočije, čeprav ji je spočetka hotela zabraniti vstop. In med tem, ko si je ženska odpočivala, je razkrila svojo notranjost in si je pridobila srce opati-nje. Dala ji je svoje dragulje in ves denar, ki ga je imela pri sebi.
Ostala je. Njeni prijatelji so se smejali, ko so zvedeli za novost, in so menili, da se bo kmalu povrnila v Pariz. A se ni več vrnila, živi še danes v samostanu. Ob šestih zjutraj se dvigne s svojega primi-
tivnega ležišča. Roke so ji hrapave, nežna koža se ji je privadila grobega božanja samostanskega oblačila ... Prosila je opa-tinjo, naj jo reši same sebe in končno ji je uspelo, da je postala gospodarica nad zemeljskimi željami in poželjenji. Ušla je oblasti demona zabave — in njegovi suženjski tolpi!
Ne vem povedati o nobeni drugi ženski, v kateri bi te bila v naših dneh zgodila tako globoka'sprememba. A pripovedoval bi lahko o mnogih ženskah v Parizu, Londonu, Dunaju in Newyorku, ki so vse _
propadle, in poznam prav toliko žensk, ki se še danes vdajajo razvratu, ki padajo, ki bodo že jutri utonile v morju zabave!
Nedavno so izvlekli iz Seine nago telo Regine Floryjeve, ene izmed »kraljic noči« z Montmartra; bila je igralka po poklicu. proslavljali so jo, razvajali, potegovali so se zanjo, skvarila se je, ko je še menila, da triumfira nad življenjem . . . Truplo je kazalo na rokah in nogah ne-številne drobne, majhne, črne pege. Ali so bili to vnanji znaki morfijevih vbrizgov?
Pred nekoliko tedni je voda splavila na breo reke Hudson na pol slečeno truplo prelepe Američanke Starr Faithfulove. Zadavili so jo, ji uropali obleko in vrgli v vodo. šla je govorica, da se je, hči uglednih staršev, bavila s trgovino mamil in da si je od bogatih Američanov izsilila velike vsote. Njenih morilcev do danes niso našli.
Tudi ona je pripadala k tistemu tipu žensk, ki ne pozna v lovu za zabavo in razvratom nobene meje. Bila je pokvarjena že kot mlado dekle in je menila, da je »ples skozi življenje« naljboljše, česar si more želeti. . ! Denar, alkohol, mamila, moški — vse to ji je bilo neobhodno potrebno, ker ji je rabilo za smoter njenih želja: zabavo — naslado!
Te maie tragedije, ta propast mladih življenj so dogodki, ki se dogajajo vsak dan, vsak teden, vsako leto — in seznam teh izgubljenk narašča z vsakim letom! In ker vse te ženske ne vedo, kako naj ubežijo preteči propasti, plešejo vse bolj divje skozi življenje — dokler ne padejo... Potem jih sprejme ubožnica, zdravilišče za pivce ali norišnica, ali pa jih doleti ista usoda kakor Starr Faithfulovo in nekega jutra najdejo na bregu kakšne reke truplo, mrzlo in s spačenimi potezami.
Michel de Lacque,
Kralj reklame
Pustolovska življenjska pot »ameriškega reklamnega kralja«, ki je posegel tudi v jugoslovensko zgodovino
V Newyorku je umrl šele 50 let star Harry Reichenbach s priimkom »ameriški reklamni kralj«. Njegova življenjska pot se zdi izredna celo v Zedinjenih državah, ki so sicer vajene na self made men.
Reichenbach je pričel svojo kariero kot kričač. ki je vabil občinstvo k predstavam v potujočem cirkusu. Poglobil se je potem
Angleški župani se zabavajo
Slika kaže neko dobrodelno prireditev v Fulhamu. Tamošnji župan gleda z velikim, veseljem, kako otvarja hamm ersmithski župan drčalnico
Narodi v vlaku
Kakor nosijo mesta in dežele odločen pečat prebivalstva, tako daiejo tudi železnice nrav verno sliko o zunaniem življenju onega naroda, ki se jih redno dosIužu-je kot prometnega občila. Tako so kolodvori bodisi stalno nolni živlienja okrašeni s cvetiem. čisti in lični, ali oa so nekaka zakotna poslopia. kier se nihče ne mudi dolgo. Da mu ie zato kruto vseeno, kakšno ie njihovo zunanie lice. Takisto ie v vlakih. Ponekod so železniški vozovi čista. udobna in Driietna bivališča, polna radostno nastroienih Hudi. ki imaio priiazno besedo in len nasmešek za vsakogar izmed svoje okolice, ali oa so neprijetni zaboii. v katerih Dotu.ieio slabovolini ljudje, ki komai čakaio. da se rešiio muke potovanja. nesnage in nrenatrpanosti.
V tem pogledu ie morda na.iobtmneiše na francoskih železnicah, ako ne vnošteva-mo onih na pireneiskim polotoku. Tuiec ie tu popolnoma zapuščen in ako ne pozna točno voznega reda in mesta, kjer stoii niegov vlak. skoro da ne bo mogel odpotovati. Časa odhoda svojega vlaka ne izve nesrečnež niti od sameea nostaienačelnika. kai šele od kakega železniškega uslužbenca ali nosača. Na postaji ie videti samo potnike, ki vedo samo za svoi vlak. Francoz ne potuje rad in sra ootovanie spravlja v neugoden položaj. Ako naletite na brzo-
vlak. bo to velika sreča za vas. Tu se namreč vozijo sami tujci, domačini — Francozi pa se raie Doslužuiejo osebnih vlakov. Kogar zanese usoda v potniški vlak si mora urediti življenje z isto širokostjo. kakor to delaio domačini, drugače bo prikrajšan. Potnik takoi ooazi. kako so mu starši raztegnili od police do police nad glavo mrežo. ki služi kot gugalnica. za niihovo nai-mlaiše dete. Pole? njega sedeči zidar ie izvlekel iz torbe svoie orodje in ga čisti z veliko skrbjo, ne meneč se za sosede. I>a si potniki na špiritu kuhaio zajtrk ali večerio. tudi ni nič nenavadnega.
Naravnost neverjetno ie. kaj se vse sme metati na tla! Neverjetno ie to seveda samo nam. ki smo vaieni v naših vozovih na tisoč raznih Dr&povedi. Vendar pa so za nekatere stvari določene velike denarne globe. Tako n. pr. se ne smejo metati po tleh olupki banan ali gnile pomaranče 'n domačinom zaigra v očeh solza žalosti, ko vidi. da kakega odpadka res ne sme kar tako vreči do tleh.
Medtem ko se v Italiji na vsaki Dostaii poiavlia uradnik, ki pregleduje vozne listke. za njim Drihaia kontrola in za to še kontrola nad kontrolo, je v francoskem potniškem vlaku eol slučai. ako vas sprevodnik malomarno pobara, dali se ne vozite zastonj.
Vse to se hipoma izpremeni. ko pride vlak Dreko švicarske meje. Kolodvori so tu
prenapolnjeni potujočega občinstva. Povsod najdete koga. ki vam na francosko ali nemško vprašanie. zelo ljubeznivo in pozorno da vsakršna Doiasnila. Na vlak oa se vsu.ie osobie s ščetkami. cuniami vedri z vodo in metlami, lotiio se oken vrat. tal. kljuk in klopi, da se čez Dar minut vse le-skeče. Tak voz očiščen. Dometen. prezračen in umit vas kar vabi. da vstopite in na klop sedete brez vsake boiazni. Nikjer ni raznih prepovedi ali vzgledna snaga sama ie tako vzgoina. da bi bila naravnost barbarstvo. ako bi kdo stresal pepel cigarete na tla. Na avstriiskih železnicah se še dolgo čuti ta dobrodejni švicarski vpliv, ki se neha nekie med Solnogradom in Dunajem. Tu smo zonet v območju domačega sred-nieevronske^a vpliva, ki ga nam ni treba opisovati.
Enaka ie s potujočim občinstvom. Ako bi se vozili no železnicah samo gluhonemi Hudje. bi človek vseeno na prvi pogled lahko ugotovil, h kateremu narodu spada ta ali oni potnik. Potniki, ki so drago ali neokusno oblečeni in ki imaio cele rore kov-čegov. so nesDorri Am°-;""nke. Te obhaia od časa do časa ne-utemelien nemir, da skačeio od okna do okna. Ta čudni nemir se da ooiasniti enostavno: v vodiču ie zvezdica, ki naznania. da se nred to jn lo Dostajo vidi kakšna zanimivost: cerkev, grad razvalina ali kaka orirodna posebnost Zato skačeio po vo^u. sužnji zvezdice
v vodiču. Američani so običajno v spremstvu Američank, podoba ie. da druge vloge sploh nimaio. Visoki in sloki gospod v pro-menadni obleki, čigar kovčeg ie nrelenlien z listki raznih hotelov, ne more biti druge ga nego Anglež. Izstopa v osamljeni gorski postaji, kier ga čakata dva ogromna hribovca, ki vzameta niegovo prtliago. Brez besed se naootii^ naibrže ie prišel Anglež na lov na div'° koze.
Nemci se odlikujejo po sistematičnem redu. Vsi so enako nanravlieni.. Znani nemški »jankerli.« klobuki s čopiči, kratke hlače z golimi koleni in čevlji znamke »ha-ferl«. Njihovi kovčki so skrbno zaviti v prevleko — včasih celo v dve — vse potrebščine pa so previdno porazdeljene v pločevinastih škatlah no vsej prtljagi. Potujejo po določenem načrtu, zato jim ni treba ničesar soraševati.
Italijanov ne srečate, oni ne smejo iz domovine. Francozi nočejo potovati, sai ie Dri n iih doma vse lepše — nraviio. Ako na hočeio videti tuji svet. si orirede koloniial-no razstavo in k ftjim Drihaiaio' tujci v sto-tisočih. Francozi si iih lahko svobodno ogledaio doma in tuici iim to celo plačajo.
Kai pa naši Jiudie? Kai bi pravili, sai jih poznamo, sai vemo. kakšni smo in kako in kaj ie 7 nami.
v akrobatsko umetnost in nekoliko let pozneje postai lastnik vrtne restavracije z odrom in »anatomskim muzejem«. Ko je zaslužil dosti denarja, je vse opustil, šel v Pariz in odtod pripeljal v Južno Ameriko veliko francosko igralko Saro Bernar-dovo. V Uruguaju se je spri z muhasto umetnico, ostal brez sredstev in se za spremembo lotil priprav za eno izmed neskončnih južnoameriških revolucij.
Ko se je naveličal politike, oziroma ko je zadosti zaslužil, je pohitel nazaj v New-York. V onih letih se je porajal kinematograf in Reichenbach je kot prvi izrabil novo industrijo. Vstvaril je sijaj številnih zvezdnikov, vštevši Mary Pickford, Dou-glasa Fairbanksa, Rudolfa Valentina, Polo Negri in celo Chu,plina. Ni se bal nobenih izdatkov, da bi senzacije željni ameriški javnosti »pravilno podal« tega ali onega igralca. Objavljal je zgodbe o ukradenih draguljih, ugrabljenih lepoticah in si. Vojska detektivov je izvajala po njegovih načrtih prave romane, ki jih je napeto zasledovalo občinstvo.
Nekoč je spustil v veliki chicaški hotel živega leva. Drugič je zopet poslal v Saharo oborožene zasledovalce, ki so morali rešiti iz kopališča po zaljubljenem arabskem knezu dozdevno odpeljano ameriško lepotico. Vse te zvijače so vnaprej oskrbele uspeh novim filmom in igralcem v glavnih vlogah. Med vojno so izrabile Zedinje-ne države Reichenbachove zveze med pustolovci na ta način, da so ga dodelile uradu za vohunstvo.
Neumorni lovec senzacij je tudi nekoliko posegel v jugoslovensko zgodovino, ker je spremlial DAnnunzijeve ardite pri pohodu na Reko.
Iz uredniškega koša
Stari grad. Kaj kmalu sta prejela zasluženo kazen dva tukajšnja fantalina, ki sta v eni izmed preteklih noči ponesnažila dvorišče in vrata nekega našega uglednega someščana. Lastnik, ki je zjutraj odkril hudobijo, je dal privesti policijskega psa, ki je omogočil, da so oba zlikovca aretirali še v postelji.
Vsak ilan ena
Spominjajte se slepih!
Prodajalec čevljev: »Katero številko želite?«
Dama: »Moja številka je prav za prav 35, vendar se mi zdi, da je številka 36 pripravne jša za mojo nogo.«
Prodajalec čevljev: »No, potem vam bo pa prav številka37I«
«
PHILIPS 9*0 • kompletnem prejemnem aparata i odEčce izdelave, . izredno čisto reprod«fee*> in > Imenom. M sij. T ^odovtoi radio- W tehnike priborilo prvo mesto - PHILIPS - bot pojem m kvaliteta.	Z
Ta nova kombinacija fe konstnrisana po prilikah in tanj« danainje »^n&e. . . ^ Ji Je da zadovolji najmodernejše zahteve evropskega radia...«* njej vse ispopolnitve radiotehnibe, bi so ime PHILIPS storite anamemttm ... in kar Je glavno,
cena Ji je mala.
DIN. 3.500'
m i li ps

£ette malim oglasom t
Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za šifro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Dm Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina ta iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, /e plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri* stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11J842. — Telefon številka 2492, 3492
Za odgooof*
2 Din
9 Slf
amieah
•hCaslove m alt h oglasov
dobite takoj po izidu lista v podružnicah „Jutra* 9 arihorup v	o •Vovem meftu,
9 ISrbcvljcth in na {Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
Pletiljo in navijalko
»prejme K. Anžur, Moste pri Ljubljani, Predovičeva iz. 14.	40970-1
Tapet, pomočnike
sprejme J. černe, Dunajska cesta 28.
41223-1
Krznar. pomočnika
dobro i-ZLijenega
ter šiviljo in vajenca
sprejme takoj Mirko Kraš n.ja, krznir in izdelovalec čepic. Ljubljana, Wolfova ulica 12.	41013-1
Dekle
T starosti 14—16 let iščem |[ otrokom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40918-1
Vajenko
sprejme Engelbert Franchetti, frizer za gospode in dame v Ljubljani, Dunajska ce-sta 20.	40920-1
Trg. vajenca
z meščanskošolsko izobrazbo, iz dobre in poštene hiše sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenec*.
40948-1
Dve natakarici
mladi in dobro izurjeni sprejmem takoj. Ponudbe s fotografijo na »Kafana Gambrinus«, Zemun.
40963-1
Prvovrstni krojači
popolnoma izvežbani v izdelavi damskih plaščev, dobe stalno delo pri tvrd-ki »Elite«. Ljubljana. Prešernova ulica štev: 9.
40809-1
Pisarniško moč
mlajšo, izvežbano, z nekaj prakse in z perfekt-nim znanjem nemščine ter srbohrvaščine sprejmem za takoj. Ponudbe na poštni predal štev. 87.
40896-1
Zobozdravnik
ki bi imel veliko dela za večji okraj v Sloveniji se išče. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40875-1
Ii^asant —
sprevodnik
zanesljiv, dobi službo 1. 10. s kavcijo Din 30.000. z dobro sigurnostjo. Za služek dober — služba lahka. Dopise pod »Sprevodnik« na podr. »Jutra« Mariboru.	40841-1
Učenec
iz boljše hiše, ki je dovršil z uspehom vsaj 2 razr. meščanske šole ali gimna zije in ima veselje do trgovine, se takoj sprejme v trgovini z železnino. — Anton Brenčiš, Ptuj.
40869-1
Korespondentki
proti nagradi preskrbim dobro mest-o. Pisati na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Nagrada«. 41009-1
Trgovski pomočnik
galanterist. dobi takoj mesto pri firmi Ivan Savnik v Kranju.	40858-1
Pridnega vajenca
% dobro šolsko izobrazbo, z vso oskrbo v hiši sprejme .loško Golob, brivpc v Ormožu.	40861-1
Trgovski pomočnik
pošten, priden in vesten, zmožen tudi vseh pisarniških del, z znanjem slov., hrvatskega in nemškega jezika. dobi mesto v usnjarskem podjetju. Ponudbe z navedbo starosti, družinskih razmer in dosedanjega službovanja, s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštenje poglavitno«.
40862-1
Krojaškega učenca
s hrano in stanovanjem v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40688-1
Vrtnarja
vestnega in izvežbanega v vseh vrtnarskih poslih, z dolgoletnimi spričevali — iščemo za takoj za manjše posestvo na Gorenjskem Pismene ponudbe na poštni predal 153, Ljubljana.
40744-1
Vajenko
polteno in pridno sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove oglas, oddelka »Jutra«. 40756-1
Pek. vajenca ali raznašalca kruha
z vso oskrbo v hiši sprejme Anton Gale, Grosuplje.
40760-1
Služkinjo
ne pod 20 let staro, pridno, zdravo in pošteno, vajeno vseh hišnih del. sprejmem. Naslov v ogl. oddelka »Jntrac. 40766-1
Steklar, pomočnika
izučenega te obrti, samostojnega delavca sprejmpm takoj. Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval na oglasni Mdelek Jutra pod šifro »Steklar«.
40491-1
Fotografskega
pomočnika
dobrega retušerja, popolnoma samostojnega takoj sprejme N. Krušedolac. fotograf v Novem Sadu
40575-1
Trgovsko vajenko
srirejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Prav dobr3 računarica«.
40633-1
Mi iščemo vas!
In vi zopet nas! Vi iščete stalno zaooslitev. mi pa zopet agilne in zanesljive moči za domača dela. za pot, za vodstvo podružnice itd. Marljivim osebam s« nndi prilika za brezskrbno bodočnost. — Proti prilogi znamke za odgovor daje izčrpne informacije Berenvi. Osijek. 38441-1
Boljše dekle
za vse. vešče nemščine ln kuhanja, sprejme manjša rodbina. Naslov: Mi ml Georgievič. Zemun. Kralja Petra 52.
40267-1
Kuharico
popolnoma samostojno sprejmem k dvema oseba ma v Ljubljani. Predstaviti se je med 13. in 14. uro. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 40360-1
Učenko
za kuhinjo in služkinio za vse sprejme gostilna Kmet, Gosposvetska C. 8, Ljubljana.	40950-1
Sanltas
javno kopališče družba z o. z. v N"'""* mestu razpisuje službo oskrbnice. Upoštevajo se samo pisme n? ponudbe z navedbo zahtevkov. Sprejeta bo najugodnejša ponudba.
40745-1
Gospo aH gdč.
starejšo in inteligentno — resnega in poverljivega značaja, želim kot propa gandistinjo za dobro vpeljan predmet. Zaposlenje stalno. Samostojne trgovke ali trgovsko izobražene, če obvladajo razen slovenskega še nemški in hrvatski jezik, imajo prednost. Ponudbe morajo vsebovati popis dosedanjega zaposle-nja in zahtevo plače ter je potrebno navesti, kje se jahko poizvedbe vršijo in se pošljejo pod »F. K. L. 1931« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 41007-1
Izurjeno pletiljo in učenko
sprejme rarzer, pristan 14.
Trnovski 41109-1
Šiviljske učenke
nadarjene sprejme atelie Hitz, Kongresni trg št. 13.
41175-1
Poniklarja
dobro izurjenega sprejme »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljnbljaaa, Kar lovska cesta 4. 40900-1
Frizerko
dobro izvežbano spreime takoj Anton Čoh v Celju, Ljubljanska cesta štev. 6.
40834-1
Dober sedlarski in ličarski nomočnik
z nekaj kapitala, ki ima veselje do samostojnosti, nai oošlje ponudbo na ogl. oddelek ».Tutra« pod š:fro »Dober sedlar«. 41170-1
Kuharico
nerfektno in ?"dno. poleg sobarice išče fina rodbina dveh oseb. — Pnnndbe na naslov: .narta Brichta. so-nrnja odvetnika, Požela. Slavonija.	40807-1
Verzirano kuharico
srednjih let za samo-stoino vodstvo vseh po-=no<11njskih poslov išče boliša rodbina 3 oseb. Reflektira se samo na prvovrstno moč z letnimi spričevaM. Plača dobra. Notan^n^ie se T)o-1zve pri hišniku, Ljub-liana. Beethovnova ul. 4. poiača Jadranske ?av. družbe.	41103-1
Hišnika in Inkasanta
surelme zavort v centru mesta. Ponudbe na o<*I. cl*. •■-•Jutra« pod »Hišnik«.	41072-1
šivilja
mre i me učenko. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41087-1
Prvovrstna tambu-raška dam. kapela
išče kot začetnice mlade in solidne devojke z dobrim glasom. Ponudbe s sliko na naslov: žte-fica Schuster, kapelnica Beograd, Fabrisova ul. št. 5.	40962-1
Učenko
sprejme takoj modistka Olga Fatur, Stari trg 11 41099-1
Šiviljo
za pletenine, veščo ure-20vanja in izdelave — sprejmem v dobro stalno službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41102-1
Prodajalka
mešane stroke, starejša, samostojna, dobi mesto v podružnici blizu Ljubljane. Pri sebi ima lahko mater ali sestro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Podružnica«.	41014-1
Boljše dekle
ki zna kuhati in oprav-ljti vsa hišna dela — vsestransko pošteno, zanesljivo, zdravo in urno iščem k dvema osebama Nastop 1. oktobra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41016-1
Učenko
ki ima veselje do šivanja oblek, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41250-1
Vzgojiteljico
(otroško vrtnarico), po možnosti Nemko, iščem k 3-letnemu in 8-meseč-nemu otroku. Natančne ponudbe z osebnimi podatki je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vrtnarica«.
41266-1
Pisarniško moč
starejšo, veščo knjigovodstva. katera bi opravljala tudi druga lahka dela, takoj sprejmem Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	41304-1
Hišnico
krepko in zdravo sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41288-1
Šiviljsko pomočnico
dobro izurjeno v plaščih sprejme modni atelje Fani Jager, Kolodvorska ul. 28/1 41298-1
Učenko
sprejme modistinja na deželi. Prednost imajo hčerke železničarjev. — Naslov pove oglasni od delek »Jutra«. 41024-1
Mesar, pomočnika
sprejme Anton Debeljak — Dravlje 79.	41318-1
Kuharico
ki opravlja vsa hišna dela, sprejme s 1. oktobrom uradniški par v lepem mestu dravske ba novine. Plača po dogo voru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41025-1
Boljše dekle
ki zna dobro kuhati in opravlja vsa hišna dela ter dobro nemško govori se išče k boljši družini za takoj. Plača Din 500.—. Brača Walder, Zagreb, Ili-ca 24.	41034-1
Trg. pomočnik
mlajši, izučen trgovine z mešanim blagom, se takoj sprejme. Ponudbe naj pošlje tisti, ki se je učil na deželi in ki je voljan delati. Slavko Geratič, Sv. Lovrenc na Po h. 41033-1
Kuharico, mlajšo
pridno in pošteno, ki opravlja tudi druga hišna dela, sprejmem. Rimska c. 18/H.	41:119-1
Deklico
šole prosto, ki ima veselje do otrok sprejmem k enemu otroku v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvi oktober«.	41123-1
Knjigovodkinjo
samostojno in energično, veščo vseh pisarniških del, iščem za takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajša moč 25«. 41125-1
Kroj. pomočnika
za fino veliko delo sprejmem takoj. L. Knol. krojač. Litija.	41129-1
Elektromonterja
popolnoma samostojnega, za Bergmann, Peschel in kabel instalacije išče elek-t.rotehn. poslovnica Vjenoe-slav Podgajski v Varaždi-nu. Absolventi delovodske šole imajo prednost.
41047-1
Dekle
k otrokom, zdravo in mlado. z znanjem nemškega jezika, iščem za dobro na-meščenie v bližini Zagreba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. 426«.	41026-1
Pletilje
dobi trajno zaposlenje. Ponudbe na Jnffoekta. tovarna pletenin. Maribor, Cvetlična ul. 18.	41028-1
Proda ialko
kot rvrvo mo5 snreimem v večjo trgovino na debeli. Jrv^Vinri -i mora
biti v manufakturl. ga-'anterUi špeceriii. deloma tudi v železninl =teklu in norcelanu. Biti »nora dobro i^vežbann •"•inžerka: znanie nemščine ako ne ponolno. vsai na'ootrebne1še — no°-o1. istotako lepo rav-nanle s strankami. Res nrvovrst.ne moči nai noš-llejo ponudbe z zahtevo ulače na oelasni oddel.
■Tutra« pod »Zmotna 600«. -	41151-1
2 p-*iov. vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41155-1
Vaienca ali vaienko
dovršeno meščansko šolo ln oskrbo t>rl starših sprelmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41142-1
Vajenca
za kliu^avnlčarsko obrt Išče F. Lončar, Celovška cesta 43.	41104-1
Kroj. pomočnika
za prvovrstno veliko delo sprejmem takoj. — Franc Avšlč, Komenske-ga 36.	41220-1
Trg. učenca (ko)
poštenih staršev, spreime boljša delikatesna in špecerijska. trgovina v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41156-1
Postrežnico
veščo tudi nemščine, dnevno od 7.—10. ure sprejmem. Predstaviti se 1e pri ge. Unzeitig. Aleksandrova c. 4-V. 24.
41226-1
Šiviljo
ki ima svoio obrt in ki ie zmožna kroiiti in de-Tati vse kar spada pod damsko konfekcijo išče konfekcijska trgovina. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod »Goreniko«.
41188-1
Navijalko
(špularicol prvovrstno -moč proti dobri nT a Si sprejmem v stalno službo. Nastop takoi. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41242-1
Več pletilj in spretno navijalko volne
spreimem taVoi. Naslor v oglasnem oddelku ».Tutra«.
41251-1
Vajenca
^dravesa in krepkega, s car razredi nižie sred-n1e ali meščanske šole -nreimem v več i o minu-'akturno trgovino. Prednost imajo z dežele. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Pošten«.
41256-1
Službo šoferja
v Ljubljani dobi za stalno nad 15.000 Din kav cije zmožen strokovnjak. 8 ur dnevnega dela. Mesečna plača 1500 Din. Drugega dela ni. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Luksuzni avto«.
41314-1
Kuharico
ki b; opravljala tudi vsa hišna dela, sprejmem takoj k dvema osebama na Ce-tinju. Pojasnila daje Adi Jun, Celje, Oblakova ulica št. 6.	41363-1
Služkinjo
sprejme takoj Ivan Rems, Trnovo, Vogelna ulica 5.
41355-1
Mlajša moška moč
dobi mesto kot inkasant in skladiščnik. Kavcije zmožni imajo prednost. Pismene ponudbe z navedbo roistnega leta in dosedanjega službovanja na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Inkasant«.
41333-1
2 mesar, pomočnika
k čoku in prekajevalca, z večletno prakso in dobrimi spričevali sprejmem. Nastop takoj. — Samo boljše moči imajo prednost. Pismene ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dober mesar«.
41340-1
IT/TTfggra
Pisarniška začetnica
z znanjem knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, strojepisja, slov. in nemške stenografije, išče službo. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Začetnica«.
41279-2
Kot trg. vajenec
bi šel 171etni dečko, dober računar. — Orešnik Janko, Hrastnik-Log.	41283-2
Inteligentna gospa
perfektna v gospodinjstvu, išče_ temu primerno službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nur auswarts«. 41295-2
Mlad trg. pomočnik
dober prodajalec, izložbeni aranžer, vešč nemščine in pisarniških del, hoče premeniti službo. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv pomočnik«.
41302-2
Dekle
vajeno kuhe meščanske hrane in za vsa druga dela želi takoj službe. Angelca, Kotnikova ulica št. 8, Ljubljana.
41310-2
Hčerka trgovca
bi se rada izpopolnila v kuhanju. V poštev pride le prvovrstna restavracija, v kateremokli mestu. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kuhanje«.	40856-2
Frizerka
dobro izurjena ondulerka, manikerka, vodna ondulerka in maserka, želi premeniti službo v Ljubljano. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna praksa«. 40872-2
Trg. poslovodja
pošten, želi s 15. oktobrom premeniti službo. — Gre tudi kot skladiščnik ali trgovski pomočnik. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva moč«.	40874-2
Šivilja
z lastno obrtjo, išče mesto v konfekciji, ali kot pomočnica. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40751-2
Prikrojevalka
ženskega in moškega perila, z večletnimi tovarniškimi spričevali, želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prikrojevalka«. 40366-2
Prodajalka
(Primorka) z res dobrimi spričevali in 15.000 Din kavcije, vešča slov., italijanščine in nekoliko nem ščine. išče mesto v manu fakturni ali špecerijski tr govini. Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Ce lju pod »Marljiva in pri jazna«.	40527-i
Za Italijansko
korespondenco
iščem poldnevno zaposlenje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »500«.
40831-2
Starejša gospa
izobražena, bi šla k otrokom čez dan kot spremljevalka ali nadzorovalka doma in zunaj. Eventuelno pomoč pri učenju. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zaposlenje«.
41035-2
Mesto sluge
aH kaj sličnega išče 27 let star mladenič zmožen slov, srb.-hrvat. ter nemščine. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mlad sluga«.
41268-2
Dekle
(začetnica) želi službo v gostilni ali restavraciji v Zasrcbu. Naslov v osla«, oddelku »Jutra«. 40847-2
Službo oskrbnika
hišnika ali kaj sličnega išče mlad zakonski par. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40696-2
Gospodinja
srednjih let, vajena vsakega dela in kuhe. pridna in poštena, išče kjerkoli stalno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Gospodinja«.	41167-2
Gospodična
trgovsko izobražena, išče primerno službo. Gre tudi 1 mesec brezplačno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41202-2
Kuharica
išče službo k finančni kontroli ali k orožnikom. Nastopi lahko ta ko j. Ponudbe na oglas odd. »Jutra«.
41222-2
Gospodinja
želi službo k samskemu gospodu ali vdovcu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vestna gospodinja«.	41221-2
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke, 20 let star, zdrav in močan, ver ziran v občevanju s strankami, išče kjerkoli primemo službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Agrlen prodajalec in hiter računar«.
41237-2
Reven akademik
išče v popoldanskih urah kakšno službo, in instruk-cijo za sta.novanje. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41252-2
Trgovski pomočnik
mlad, mešane stroke, išče zaposlenje. Peternel Alojzij, Podbrezje št. 1$, Gorenjsko.	40530-2
Gospodična
z znanjem slov., nemškega in hrvaškega jezika, izurjena strojepiska, vajena vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, išče primemo mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »190«.	40193-2
Ekonom
z večletno prakso na graščini, vešč vseh kmetijskih panog, star 35 let, želi službo na kaki graščini, ali pa gre tudi za sadjarja, ozir. kletarja v kakšno večjo zalogo vina aH kaj podobnega. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40357-2
Absolventinja
državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani želi nameščenja v pisarni ali trgovini. Za začetek gre tudi za malo plačo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
40873-2
Prodajalka
mešane stroke, vajena vseh gostilniških in gospodinjskih del, išče mesta. Ponudbe pod »Prodajalka na ogl. odd. »Jutra«.
40946-2
Gospodinja
z večletnim izpričevalom želi mesta najrajši pri samskih gospodih. Ponudbe na ekspozituro »Jutra« Ljubljana VII. pod »33 let« 40998-2
Uradnica
t večletno bančno prakso, dobra korespondentinja. želi nameščenja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Samostojna«.
40914-2
Brivski pomočnik
star 20 let, dober delavec, išče stalne službe. Rad bi se izvežbal ondulacije, po možnosti tudi za gledališkega brivca. Nastopi lahko v teku 20dni. Naslov pove A. Blažek, Ptuj, Prešernova ul. 14.
40860-2
Mesto krojaškega prekrojevalca
iščem. Absolviral sem dunajsko prikrojevalno akademijo. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju.
41360-2
Mlada gospodična
čedne zunanjosti, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, išče mesto vzgojiteljice ali družabnice. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Inteligentna«. 4091.1-2
Prodajalka
mešane stroke, z večletno prakso, zelo podjetna, želi mesta, prevzame tudi podružnico. Dopisi se prosijo na podr. »Jutra« v Celja pod značko »Zelo podjetna«.	41000-2
Uradnica
z večletno prakso v odvetniški pisarni, perfektna korespondentinja v italijanščini, išče primerno službo pri odvetniku, ali kot bla-gajničarka. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uradnica«. 40912-2
Trgovski pomočnik
izučen v delikatesni trgovini, z večletno prakso v inozemstvu, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmožen«.
40942-2
Dekle
s štirimi razredi meščanske šole. želi mesto v trgovini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40772-2
Šivilja
išče mesto pomočnice, ali pa gre tudi kot sobarica k boljši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40751a-2
Gospodična
zmožna kuhanja, šivanja in vseh hišnih del, prijateljica otrok, išče službo po možnosti kot samostojna gospodinja. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko takoj«.	40754-2
Dekle
staro 16	let, išče službo k otrokom	in v pomoč gospodinji.	Naslov v oglas, oddelku	»Jutra«. 40887-2
Absolventinja
trgovske šole, išče mesto v pisarni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Začetnica«.	40885-2
Upokojen
polit, uradnik
učitelj, pevovodja, tajnik, čebelar, sadjar in hmeljar, srednjih let, želi namestitve. Cen}, ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Upokojenec za vse«.	40835-2
Kuharica
samostojna, energična išče mesto pri samostojnem gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41045-2
Prodajalka
z večletno prakso, Iztirjena v mešani stroki, želi nameščenje — najraje v večji trgovini na deželi. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Zmožna 116«. 41075-2
K avtomobilu
išče službo mladenič — s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40846-2
Plačilna natakarica
z znanjem nemščine, išče službo v boljši gostilni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	40913-2
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 40907-2
Šivilja
ki ima svojo obrt, išče službo pomočnice, ali v trgovini, event. karkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40755-2
Trg. pomočnik
special. delikatesne stroke išče službo. Nastop s oktobrom. Ponudbe z zahtevami in višino plače na ogl. odd. »Jutra« pod »Dellkatesa«.
41067-2
Solidna natakarica
zmožna kavcije, želi službe, prevzame tudi gostilno ali vinotoč v najem ali na račun. — Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Na račun«.	41149-2
Dekle
staro 16 let, ki je že služilo, želi pri boljši družini službo k otrokom ali v pomoč gospodinji. Naslov pove ogl. oddelku »Jutra«. 41082-2
Zastopnika —
inkasanta
Iščem za okraj Zagorje. Ponudbe pod šifro »že vpeljan artikel« na ogl. oddelek »Jutra«. Poseb no prikladno za vpoko-jenca, kot postranski zaslužek.	41023-3
Postrežnica
dobro izurjena in poštena, išče zaposlitev v dopoldan skih ali popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41358-2
Fant
star 15 let, zdrav, močan absolvent 4. gimnazije, želi mesto učenca, najraje na štajerskem v kakšni boljši špecerijski in delikatesni trgovini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »štajersko«.
41255-2
Mlada učiteljica
išče službo vzgojiteljice le k boljši družini. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«, pod »Vzgojiteljica«.	41298-2
Kot pisarniška moč
ali blagajničarka, s triletno pisarniško prakso iščem službo. Cenjene ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Nujno rabim«.	41275-2
Mlad trg. pomočnik
špecerijski, želi par mesečno brezplačno zaposlenje v trgovini z mešanim blagom v večjem kraju na deželi. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nastop takoj«.
41274-2
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okolico ter vso iravsko banovino. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in provizija«.	39877-5
Mesto skladiščnika
inkasanta ali kaj sličnega išče mlad inteligent z dobrimi priporočili in jamstvom. Govori sr bo hrvatsko, slovensko in nemško. Dopise pod »Dela voljan« na podr. »Jutra« v Mariboru.	41029-2
Vrtnar
srednje starosti, neomade-ževam, izkušen v vseh ozi-rih, vesten tudi pri drugih delili, se priporoča. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	41130-2
Sobarica
vešča nemščine, z letnimi izpričevali, želi v boljšo hišo. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.	41054-2
Dekle
pridno in pošteno, zanesljivo, tudi samostojno kuha in opravlja vsa hišna dela, želi službo pri manjši družini v Ljubljani. Nastop 1. oktobra. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
41043-2
Absolventinia
trgovskega tečaja, začetnica, želi mesto v kaki pisarni, ali kot blagajničarka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko »Zelo potrebna«.	41137-2
Fotografinja
vajena vseh fotografskih del, išče službo. Nastopi lahko takoj. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Fotografinja«.
41161-2
Postrežnica
išče stalno celodnevno, ali poldnevno zaposlenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41201-2
Nemška gdč.
bi šla v popoldanskih nrah otrokom. Ponudbe pod »Nemka« na oglasni oddelek »Jutra«.	41197-2
Boljše dekle
zmožno vsega gospodinjstva želi službe pri boljši družini do treh oseb v Zagrebu ali okolici. — Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Slovenka«.
Potnika
za prodajo žganja po dramski banovini sprejmem takoj proti proviziji. Ponudbe na veležganjarno Zangger v Celiu.	40341-5
Trgovski potnik
ki uspešno deluje v manu-fakturi na obroke, želi premeniti mesto k tvrdki, ki bi mu nudila lastno motorno kolo ter omogočila obisk daljnih krajev. Uspeh zasiguran. Ponudbe poslati z natančnimi pojasnili pod šifro »Uspešno delo« na ogl. odd. »Jutra«. 40490-5
500 Din tedensko
plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers-sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori	257
Za obisk sadjarjev
iščem spretne provizijske zastopnike v vsakem kraju. Visok zaslužek. Ponudbe na naslov: J. Vi-demšek, Maribor, Korošče-va 36.	40747-3
1200 Din
lahko zasluži z obiskovanjem privatnih strank vsak naš zastopnik z mnogo poznanstva. Delo je lahko in hvaležno. Iščemo zastopnike po vsej dravski banovini, fonudbe na ogl. iddelek »Jutra« pod šifro »1200«.	40748-3
Banovin, zastopstva
se oddajo za razpečevanje patentiranih in nepatenti-ranih pip. kakor tudi raznih les. galant. izdelkov, proti visoki proviziji. Upoštevajo se samo sposobna io solventna zastopstva, katera naj vpošljejo svoje ponudbe z navedbo gotovega jamstva ali verodostojne firme kot reference na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tovaroa lesne galanterije«.	40630-3
100 Din dnevno
zaslužite	pri privatnih strankah.	— Marmorna industrija,	Komenskega ul. št. 17.	39891-3
Prodajalce
iščemo za vse kraje dravske banovine. Dober zaslužek tudi za otroke in ženske. — Vprašajte pri: Centralno mlekarsko društvo, Ljubljana, Turjaški trg 3.	41038-3
Entlanje 1 m 1 Din
predtisk in vse ročno vezenje — Dunajska cesta št. la/IV.	41184-3
Kdor obiskuje
trgovce, gostilne, društva in tovarne, naj prevzame naše lukrativno zastopstvo. Preko 50 prsdmetov, katere kupi vsak in še naroča, se oddaja potom vrednih potnikov. Najvišja provizija. Nikaka kriza. Nobene konkurence. Zahtevajte katalog 226. — Trgovska hiša Schapira, Dunajska cesta št. 36.
41349-3
Radio
trocevnl, kompleten, zelo dober, radi selitve naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40983-9
Za francosko
konverzacijo
iščem mlado in simpatično damo. Cenj. ponudbe pod »Honorar« na oglasni od delek »Jutra«.	41070-4
Pouk v klavirju
natančen, in za četvero-ročno igro se priporoča pianistinja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41200-4
Klavirski pouk
do edini pravilni uspeš ni metodi, nudi se tudi nemška konverzacija in pouk na gosli. Pod tran čo 2-II, desno.
41254-4
Nemščino
in francoščino
poučuje dipl. učiteljica: prevzame tudi korespondenco in prevajanja. — Groharjeva 5.
41342-4
Radio
dvocevni, slušalki, akumulator, anodno baterijo in uro za merjenje napetosti, zamenjam za dobro ohranjeno moško kolo. Poizve e v Gregorčičevi ulici 12.
41.166-9
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška eesta 16. Tel. 33-13
Radio
štiricevni, direktno priklju čen na tok 220 Volt, 3 va lovne dolžine, izboren, z zvočnikom prodam. Samo resni kupci naj se zglase na Viču št. 86 pri Ljublja-41171-9
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija Študentovska ulica št. 9/1 291-1
Osmošolec
inštruira latinščino, francoščino ter vse predmete nižje gimnazije, kakor tu di meščanske šole. Honorar najnižji, event. v hrani ali stanovanju. Uspeh zagotov ljen. Ponudbe prosim na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inštrukcija 4«. 40979-4
Gospa Orthaber
sprejema otroke do šolske dobe
za pouk nemščine ali an gleščine. Tečaji francoščine in nemščine za odrasle Gosposvetska 12, dvorišče 40697-4
Francoščino
poučuj« diplomirana gospa Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40662-4
Francoščino
poučujem otroke, igraje brez knjig — posamezno ali v skupinah. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Najboliša metoda«.
40664-4
Koncesioniraoa
ŠOFERSKA ŠOLA
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12
— Zahtevajte informacije.
38574-4
Christofov učni zavod v Ljubljani
znana najstarejša in nai bolje obiskovana privatna šola, vpisuje le še septembra dnevno na Domobranski cesti št. 7. Vsakoletne javne tekme v stenografiji in strojepisju. Prilika priučenje nemščine in nemške stenografije. Dnevni in večerni tečaji. Šolnina nizka, revni popust. Pouk prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. 38866-4
Camernflcova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. S6 (Jugo - Auto) telefoo 2236. Prva oblast, konceaijonlraca Prospekt 15 zastonj — pl-lite ponj!	851
Klavir poučuje
gospodična na Sv. Petra nasipu št. 57/1. 40393-4
Zastopnik
dobro uveden, išče zastopstvo papirnato ali slične robe za mesto Zagreb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slo-venec«.
41051-3
Zastopnika
za obisk šivilj sprejmem proti visoki proviziji. Naslov pov« oglasni oddelek 41206-2 »Jutra«,	41267-3
Učiteljica
z državnim izpitom, poučuje francoščino in italijanščino, gramatiko, literaturo ter daje konverza-cije. Vprašati od 30. septembra dalje v Celjn. Krekov trg št. 7. 40615 4
Še 1—2 učenca (ke)
sprejmem za klavirski pouk. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Natančna učiteljica«.
41086-4
Nemško konverzacijo in pouk
nndi izobražena gospa po Din 12 od ure. Poljanska cesta 13/11, levo. 41:133-4
Angleško, francosko italijansko, nemško
poučuje diplomirana švi-carka. ki je bila delj časa v Angliji. Franciji in Italiji. Pavla Kovač, Miklošičeva cesta štev. 22/TTT.
41176-4
Italijanščino, klavir
poučujem. — Groharjeva št. 5, tramvalska posta'a pri uri na Rimski cesti.
41351-4
Nemščino poučuje
po uspešni metodi in zmerni ceni nemška dama. — Karlovska cesta št. 18H.
41199-4 »Jutra«]
Gnoj
naprodaj na Sv. Petra cest: št. 61.	41358-6
Pri nas dobite vse
na obroke, od srajce do čevljev. Zahtevajte katalog s preko 60 hišnih predmetov. »Omnia — šapira«, Dunajska 36.
41350-6
Puhasto perje
čisto, fcohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIČ, ZAGREB. Hica 82.	22-6
Premog in drva
prodaja Jezeršak, Vodmat 200
Novo stiskalnico
(prešo) za grozdje, z 2501 velikim košom proda F. Cvek v Kamniku. 40831-6
Pisalna miza
in pisalni stroj
naprodaj v Frankopanski ulici št. 5.	40943-6
Perutnino
vsakovrstne štajerske pitane poularde, piske, race, gosi in purane, sveže zaklane po najnižji ceni nu di A. Ekart, Rače. Cenik brezplačno.	40963-6
Voz z veliko diro
po_ ugodni ceni prodam. — Poizve se v trgovini Ivan Perdan nasledniki, Krekov trg 11.	40775-6
Športni voziček
otroški proda Petan, Maj-strova 16.	40930-6
Narodna noša
nova, za 700 Din naprodaj. Stepanja vas št. 125. Krajec.	40969-6
Stalnega odjemalca
za čajno maslo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalen odjemalec«.	40857-6
Brivci pozor!
Omaro za milo
(Seifkasten) z marmornatimi ploščami, zelo dobro ohranjeno, po zelo nizki ceni prodam. Brivski salon Polanc, Kopitarjeva ulica 1.	40994-6
Bolniški voz
malo rabljen, uporabljiv za sedenje in Iežanje, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40S95-6
Železen štedilnik
železno pečko (gašper) in ročni voziček prodam. — Ogledati v Hrenovi ulici št. 19/L	40675-6
Sode
dobro ohranjene, od 13—39 hI proda Josip Vrtačnik, Vič št. 48.	41169-6
Fotoaparat
Zeiss 10 X 15, nov, poceni proda Zupančič, Hra-nil-niška 4.	' 411654
Vrtnarji!
Prodam večjo množino Dracen 1. 2 in 3-letnih, Pavlin, vrtnarstvo, Ljubljana 7.	41180-6
Drobilec kamenja
prvovrsten, dnevno napravi 50 kub. metrov in
mlin za pesek
prvovrsten in zelo enostaven, 25 kub. metrov dnevno, debel j no peska po poljubnosti. Ugodna prodajna cena v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	41147-3
2 zidana štedilnika
kompletna, za polovično ceno prodam. Vprašati v lokalu Just Piščanec, Pražakova ul. 13.
41104-6
Dvojno okno
kompletno, z vrati za verando 4 X 2 m, dvokrilna vrata in divan naprodaj v Zarnikovi ulici štev. 11.
40778-6
Vinske sode
od 50—800 litrov vsebine proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova uliea št. 21 40850-6
20 transport, sodov
za vino, od 500—800 litrov prodam ali zamenjam za vino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40839-6
Usnjato šolsko < torbico
za 40 Din, dežni plašC za 10—12 letno deklico za 60 Din, damski beige plašč s kožuhom za 260 Din in posteljico za pu-po prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41073-6
Kokos tepih
6 X 1 m, kot nov, zelo ugodno naprodaj. Pojasnila pri hišniku na Dunajski cesti štev. 36.
41095-6
Nagrobni spomenik
lep. ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41100-6
Naprodaj:
3 tapecirani štokerli, f stenska preproga in ste-laža. BIeiweisova 9111.
41051-6
Prima sode
nove, za jabolonik, od 200—2501, bukove, po 130 Din prodaja Gumzej, Celje Breg št. 6, strojno sndar-stvo.	40730-6
Bukovo oglje
10 vagonov prodam franlpo vagon. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« t>od šifro »Oglje«.	' 40489-6
Več starih vrat
naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3. 40639-6
Vinske sode
od 200—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hI do 50 hI prodam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 38445-6
Volno za modroce
zelo poceni prodaja Šega Cankarjevo nabrežje št. 5/1 38659-6
Kolarsko orodje
kompletno, malo rabljeno ter precej vsakovrstnega
suhega lesa
prodam radi moževe smrti Event. tudi oddam delavnico v najem, v zelo prometnem kraju. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Redka prilika«.	40354-6
Marmornat umivalnik
za 350 Din in Kreutzther-malkopališče za suh zrak in paro za 750 Din prodam. Naslov v oglas-nem odd. »Jutra«. 40929-6
Usnjata klub-garnitura
za pisarno ali stanovanje.
divan, 2 fotelja, omara za knjige, pisalna miza, okrogla miza in stol poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek .Tutra.
40828-6
Plinske peči
Pr^metheus. enajstcilinder-ske, 2 komada, malo rab-jene. v brezhibnem stanju, primerne za vsak lokal, zaradi preureditve lokala ugodno naprodaj. — Naslov v ogl. oddelku
Biljard Seifert
kavarniške mize, kreden©« s pultom, stole poceni prodam. Informacije: Komi. sijonar št. 28 pred Slonom.	4104S-6
Dežne plašče
angleški, ki so stali Drs 480, sedaj po 195 Din prodaja tvrdka »Commerce« d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2, I. nadstropje.
11708
Ročni voziček
(eiza) ugodno naprodaj ^ Društveni ulici 27, Ncvi Vodmat.	41257-6
Motorno svetiljko
na karbid za 200 Dia prodam. Izve se v Vevčah 95. D. M. v Polju, pri Tišlerju.
41261-6
Ostanke za moške obleke
in švicarske vezenine prodajamo jutri po zelo ugodnih cenah v agenturni in komisijski trgovini. Igriška ul. 10, za dramskim gledališčem.	41259-6
Mizni štedilnik
skoraj nov poceni naprti daj v Sp. Siški, Cernetnva ulica 31.	41286-6
Starinsko zofo
in fi stolov po nizki cern prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41309-6
Pozor!	Pozor!
Cenj. občinstvu
Dravelj in Zg. Šiške sporočam, da od 20. sept. dalje prodajam goveje meso po 12 Din kg. Za obilen obisk se priporočata Anton In Marija Debeljak.
41317-6
Registrir. blagajno
»National« v dobrem stanju, z enim ali dvema predaloma kupim. Ponudbe rm podružnico »Jutra« v Celju pod značko »JTational«.
41002-7
Krojaške odrezke
siikna stalno kupuje industrija volnenih izdelkov Peter Majdič, Celje. — Po. šljite vzorce z navedbo ce* 40795-6 ' ae in količine. 4075&3
I!
s*«« cu u a m d a k st e sra ^SEaaeaaasEs tm i bsflsbblsebbbbsi
HnBHBRMM

Za: DOM OBRT in INDUSTRIJO
a £
stroji
15 letno jamstvo
ZALOGA:
LUDV. BARAGA Ljubljana
ŠELENBURGOVA UL. 6
TELEFON 29—80
Divji kostanj, želod
po najvišji ceni kupuje V. H. Rohrmann y Ljubljani.
40916-7
Aparat
*a visokcFrenkvenčni tok
išče proti odškodnini na posodo, eventualno kupi Korošec, opera. 40586-7
Na obroke
lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge det oljnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova 1 (pri sodniji).	39917-7
Sode
oljnato in vinske od 100 1 naprej, v dobrem stanjn. b-ez vonja, ponudite takoj tvrd. Peter Setina, Kadeče, Zid. most.	40057-7
Flobertovko
6 mm, na klipzatvorač. kupim. Ponudbe: Marko Kranjec, carinarnica — Skoplje.	41179-7
Jajca in perutnino
kupim v vsaki množini. Iščem dobavitelja, ki bi ml dobavljal jajca in perutnino po primerni ceni. Ponudbe s ceno in množino na oglas. odd. »Jutra« pod »Jaja«.
41105-7
Linolej
rabljen, kupim. Pismene ponudbe prosim na E. Smola, Rožna dolina, cesta XV-15.
41115-7
Velik portal
rabljen, ali velika močna vrata kupim. Naslov v oglas, oddelku Jutra.
41013-7
Fotoaparat
9 X 12, F- 1:4.5 kupim PDnudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Svetlobnost«. 41059-7
Moške obleke
tponošeae, čevlje, pohištvo itd. kupuje A. Drame v Ljubljani, Gallusovo najtežje št. 29.— Dopisnica z.i dostuje, da pridem na dortt.	41030-7
Avto Fiat 509
štirisedežen, izborno ohranjen poceni naprodaj. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Takoj«.
40848-10
Motorno kolo
350 cm-', generalno popravljeno, naprodaj v garaži Lojze, Miklošičeva cesta.
41186-10
Avto za 6000 Din
dvosedežen, lahko uporabljiv kot tovorni, takse prost, dobro ohranjen in v voznem stanju — prodam, ker nujno rabim denar. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41187-10
Avto »Minerva«
šiber motor s 4 cilindri, šestsedežen, ki potroši 16 litrov bencina, kupljen za 230.000 Din in ki je sedaj vreden 120.000 Din. prodam za samo 50.000 Dini vsled odhoda v inozemstvo. Izkoristite priliko in informirajte se pri Bernatoviču na Mestnem trgu št. 5/II.
41234-10
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na naslov: Franc Kaplja, R-adomlje štev. 34.
41243-10
Avto Chevrolet
prodam za 8000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrai.	41356-10
Na kosilo po Din 7
sprejmemo par oseb na Taboru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41143-14
Opoldansko hrano
dobro, nudim boljšim. Ju
ha, pečenka, prikuhe, močna ta jed, kompot, Din 15. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41055-14
Na domačo hrano
izborno, sprejmem 1 ali 2 gospoda. Naslov v otrias. oddelku »Jutra«. 41177-14
Otroka
sprejmem v oskrbo za 300 Din mesečno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sveži zrak«.
41291-14
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano v prometnem industrijskem kraju, z vsem inventarjem in zalogo blaga. katere mesečni čisti donos je 6—8000 Din, od dam v najem za dobo 3 let. Mpseč-na najemnina Din 1000. Potreben kapital Din 100.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sijajen zaslužek«.
40750-17
Najboljši
ŠIVALNI STROJI IN KOLESA
jos. PETELIN C, Ljubljana
ZA VODO Telefon štev. 2913
VODO
Cek. račun 12.005.
Novo hišo
tridružinsko. z lokalom, kletjo, velikim vrtom, vodovodom in električno razsvetljavo prodam za 12.000 Din. Hiša leži na zelo prometnem kraju ob cesti ob rudniku. — Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Na obroke«.	41302-20
Avto-omnibus
»Itala« prodam za, Din 5000. Ogleda se pri špediciji »Balkan«, Maribor. Meljska cesta.
41341-10
Pohištvo
dobro ohranjeno po nizki ceni prodam radi selitve. — Istotam se dobi tudi
stanovanje
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40883-12
Pisalno mizo
dobro ohranjeno. kupim. Žirovnik, Tavčarjeva 6.
41122-7
Lovsko puško
tncevno, v dobrem stanju i. ;>im. Franc Kovač, Čer-TKinelj, Mirna gora.
41036-7
Zobotrebce
krmi je tvrdka Muc, koloni'ale, Vodnikov trg.
41128-7
Hojev med
kupuje tvrdka Muc. koloni jale, Vodnikov trg.
-K 227-7
Kolesa
prodajam na odplačila. — Tovarn 3 koles, Ljubljana, poštni predal 307. 229-11
Moško kolo
srednje ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni od-d"ltk »Jutra« pod šifro »Maksimum 400 Din«.
40949-10
Žensko kolo
itgodno naprodaj v garderobi pri Ftgovcn. 41.270-1.1
Pohištvo
Lepe spalnice 2600 Din, omare 500 Din, postelje 250 Din, kuh. oprave 1100 Din, kuh. kredence 580 Din. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in sprejme se vsakovrstna naročila in popravila samo pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18. Tudi na obroke.
41145-12
Spalnice
trde in mehke ter kuhinjske oprave nudi najceneje Vidmar, Zgornja Šiška.
41219-12
Kompletno jedilnico
lepo. dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Izredna ugodnost«.
41249-12
Pekarijo
na prometnem kraju v mestu ali na deželi vzamem v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pekarija«.	40784-17
Mlin
srednje velik, s stanovanjem in nekoliko posestva vzamem v najem takoj.
41041-17
Vinsko klet
na novo urejeno, na prometni točki, primerno za vinske trgovce, oddam takoj v najem. Cenjene ponudbe je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Industrijski kraj«.
41278-17
2 kompletni postelji
že rabljeni, v dobrc-m stanjn kupim. — Ponudbe na: Majhna slikarska delavnica. Vožarski pot 1. 41328-12
77?
Novo kolo
zamenjam za dober kovček - gramofon ali ga ceno prodam ter daljnogled 4X zamenjam za rolfilm kamero ali ga ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41364-11
Austro Fiat
dvetonski, z avfobusn-o ša-sijo, skoraj nov naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »J u tra«.	40894-10
»Essex«
▼ brezhibnem stanju, vožen 32.000 km, petsedežen, odprt, zelo ugodno naprodaj Pojasnila daje V. Bohinec t Ljubljani, Dunajska cesta št. 21.	40854-10
Osebni avto
v najboljšem stanju zamenjam
za vinski mošt
lTa=!ov pri podruž. Jutra t Celju.	40729-10
Avto Ford
tovorni, jako malo vožen, nosilnost 2OO0 kg, s 6 kolesi, ena kompletna rezer-Ta, prodam zaradi opustit-Te trgovine. Cena zelo nizka. Naprodaj je do 30. septembra, potem se več me proda. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 409S9-10
Ford avto
»ovejše tipe, limuzina, pet~ ftedežen, v najboljšem stanju, prodam poceni ali za-jnpnjam za tovornega Forda nove tipe. nr>=ilne teže do 2000 kg. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41039-10
Zimska suknja
in zimska obleka, vse dobro ohranjeno, za srednje-veliko postavo, po nizki ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 41124-13
Moško suknjo
za močno postavo, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41.143-6
Dva plašča
dekliški in damski. dobro ohranjena poceni naprodaj v Beethovnovi ulici 14T, levo — med 8. in 10. ter 1. in 3. uro.	4123S-13
Zimska suknja
črna, zelo fina, za srednjeveškega gospoda poceni nanrodaj na Sv. Petra cesti št. 8.	41346-13
Brzojavne droge
Doro-ve, smrekove in jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za Mikse-zivno dobavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebot-njak, Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4.
250
Bukovih drv
cepanih kupimo 1 vasron. Ponudbe na naslov: Sever & Komp., Ljubljana.
40853-15
Smrekovih desk
1 vagon, Ua ali lila 20 mm, paralelne, morala 7X7 in 8X8, kupim. Plačam v gotovini. Ponudbe na A. Birk, Nikoličeva 7a Zagreb.	40904-15
Prehrano,
Kdo
sprejme starejšega zdravega upokojenca v stalno oskrbo? Nekaj denarja založi lahko vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Mirni dom«.
41195-14
Posojilo Din 300.000
za dobo več let išče dobro vpeljano industr. podjetje, proti dobrim obrestim in intabulaciji na prvo mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod »Sigurno«.
41062-16
Hipotek, posojila
dolgoročna — na velika imetja in hiše daje Ino-zemna banka. Najmanjši znesek 1,01)0.000 Din, obresti 6—7 %. Odplačilni pogoji izredno ugodni. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg — pod »4351«.	40379-16
Posojilo
10—50.000 Din iščem proti dobrim obrestim, za več let. Varnost zajamčena z večjim posestvom. Ponudbe na oglas.ni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Dobro posojeno«. 40864-16
70.000 Din posojila
iščem na več let, proti dobrim obrestim in sigurni varnosti. Dopise pod »Sigurno« na oglasni zavod Hinko Sax, Maribor.
40416-16
Krojaški mojster
v malem mestu, išče
družabnika
(kompa.njo.na) tudi brez vsakega kapitala, samo da je res dober delavec in po mogočnosti zmožen tudi krojenja. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Krojač«.	40629-16
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Družabnika
s potrebnim kapitalom išče veščak (tujec), specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolno urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. oddelpk »Jutra« ood šifro »Družabnik«.	41135-16
Kdo posodi
podjetni dami 30.000 do 40.000 Din na sigurno mesto. Sprejme se tudi družabnik ali družabnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Za trgovino« 41027-16
Družabnika
poštenega in značajnega gospoda z Din 50.000 ali več sprejme kot tihega družabnika mlad samostojen trgovec. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Trgovec 2931«.
41302-16
Halo!	Halo!
Danes vsi v gostilno k »španu«, kjer dobite na ražen pečenega prašička izborni novodošli dolenjski cviček in sladko Portugalko. Priporoča se Vuko Salamon. 41083-18
Pod Rožnik
v gostilno na Strelišče, na krvavice in dobro vino.	41108 -18
Kdo posodi
5—10.000 Din proti garanciji in visokim obrestim — na odplačilo po dogovoru. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Varnost« 40S37-16
Kompanjonko
z nekaj kapitala sprejmem za prodajo jajc in perutnine na trgu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jajca«, na«.	41106-16
Družabnico
mlado in podjetno sprejme dobro vpeljano tekstilno podjetje v polnem obratu, v svrho povečanja istega. Ženitev nI izključena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tkanina«. 41017-16
S 25.000 Din
bi pristopil kot družabnik v trgovino, strojno pletenje i. dr. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurnost«.
41299-16
Družabnika (co)
s kapitalom 25—30.000 za rentabilno trgovino s sodelovanjem ali brez sprejmem. Ponudbo na oglasni odd. »Jutra« pod »75 Vo dobiček zajamčen«.
41136-16
Posojilo
Samostojen, pošten in zna-čajen trgovec išče 20.000 do 50.000 Din posojila, proti sigurnosti Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Trgovec 431«.
41361-16
Prostoren lokal
za trgovino al: pisarno, na prometnem kraju za november odda Nasl. D. Rovšek, Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 35.	40899-19
Cestni lokal s kletjo
oddam s 1. novembrom v novi palači v Pražakovi ulici za 1500 Din mesečno
Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	40780-19
Lokal v Kranjd
glavnem trgu, na dvorišču oddam za pisarno, skladišče, delavnico, vino-toč ali kaj sličnega. Lokal mer: 8 X 5 m in" je visok 3.20 m, shramba 1.50 X 8 m in drvarnica. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Lokal Kranj«.
40637-19
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št 29/T so s 1% septembrom na razpolago. Poizve se istotam.	35905-19
Pisarne
Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. 1. Reflektanti dobe pojasnila pri upravi. Jutra.	88835-19
Trgovino
oddam tik cerkve in šole samskemu bolj priletnemi: trsrovcu. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina«.	40868-19
Salon za klobuke
v provincijalnem mestu, z inventarjem in blagom radi bolezni naprodaj . Ponudbe pod »Gttnstiger Ver-kauf« na ogla-sni oddelek »Jutra«.	40880-19
Večja tovarna
čevljev v dravski banovini išče v Ljubljani primeren lokal za prodajalno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Centrum mesta«.
41092-19
Poslovni lokal
za špecerijo, po možnosti s stanovanjem, iščem v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »960«.
41096-19
Klet
v Ključavničarski ulici, v pritličju, takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	41089-19
Družinska hiša
lepa, s 5 gobami in lepim vrtom naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40890-20
Trgovski lokal
v centru Jesenic odda A. Mule j, Jesenice, Kre kov trg 2.	41019-19
Papirna trgovina .
in trafika, dobro uvedena^ v prometni ulici Zagreba, poceni naprodaj. Ima pr?d-tiskarijo ter knjige za posoditi. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zagreb« 41050-19
Lepe lokale
odda s 1. novembrom v novi palači v Gajevi ulici Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Re flektanti naj se zglasijo v tajništvu.	41053-19
Dva trgov, lokala
v novi hiši takoj oddam. Stranka, ki prevzame lokale, lahko izkoristi tudi prostor za konja ali avto. Lokali se lahko ogledajo med 12. in 15. uro na Poljanski cesti 79. Za ceno se poizve v pisarni »Triglav«, Miklošičeva cesta 30 — oziroma Pražakova št. 8 41136-19
Skladišče ali klet
za vino, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skladišče«. 41163-19
Pisarno
(eno sobo) s telefonom ali brez, v pritličju na Miklošičevi cesti oddamo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	41182-19
Lokal, ozir. 2 sobi
za pisarno ali slično takoj oddam poleg pošte za 800 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41241-19
Gostilno
z dobro vpeljano trgovino brez konkurence, velik sadonosnik. tri-četrt ure od kolodvora, vse v dobrem stanju, takoj prodam. Vprašati pri Cernjaviču, St. IIj v Slov. gor.	40737-19
Brivski in damski salon
z vsemi aparati, elegantno urejen, v večjem prometnem mestu Primor-ja, z zimskim in poletnim poslom in z mesečnim prometom do Din 14.000 — radi bolezni prodam. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Primorje«.
41231-19
Lokal
pripraven za vsako o1>rt, primeren tudi za pisarno ali zobozdravnika, katerega v tem kraju še ni. oddam v prometnem kraju sredi glav. trga v me«tn na Dolenjskem. Ponudbe pod »Zelo ugodno« ra ogl. odd. »Jutra«. 40865-19
Slaščičarno
na promptnem in brezTto.n-kttrenč.nem kraju Plovenne takoj ugodno prodam. Dopise na pndr. »Jutra« v Mariboru pod »Brez konkurence«.	41005-19
Garažo
z vodo, v centru m"sta poceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41294-19
^-
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehni«. Ljubljana. Mestni trg 25/1 214-20
Stavbne parcele
» lepi Id solnčni legi ob Dunajski cesti naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	261-20
Hišo
z vrtom, v Ljubljani ali kje v bližini kupim. Ponudbe z navedbo lege in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prodam joc. 41058-20
Enodružinsko hišo. z gostilno
S sobami za tujce, z gospodarskim poslopjem in nekaj vrta, na prometnem kraju prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. ____40964-20
Enodružinsko hišico
z vrtom kupim v bližini Maribora. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ilišica Maribor«. 40867-20
Stavbna parcela
tik sokolskega telovadišča ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40671-20
Enostanovanj. hiša
nova, x vrtom poceni naprodaj. Pobrežje pri Mariboru, Tczenska nlica 13. _____ 40738-20
Mlin
za kmečko in trgovsko mletev, naprodaj v mesta pri žel. postaji, v najbolj pfometneim kraju. Ponudbe
na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prometni mlin« 40523-20
Vinograd
z gosposko — popolnoma opreml-jeno hišo s 4 sobami ki kuhinjo, blizu Ljutomera na Strmcu takoj s trgatvijo proda Vršič, Ljutomer, Otni hrib.
40634-20
Amerikanci, Primorci! Pozor!
Naprodaj je popolnoma nova vila z velikim lokalom, v katerem se nahaja dobro idoča delikatesna trgovina in točilnica, z 8 še nezasedenimi sobami, električno razsvetljavo, vodovodom. vrtom, v industrijskem in letoviškem mestu v Sloveniji zaradi odpoto-vanja gospodarja za Din 190.000. Povprašati je pri »Celjski vinari« n« Ljubljanski c. št. 10 v Celju.
40999-20
4-stanovanjska hiša
s kleparsko delavnico in elektriko, sadni vrt, ob glavni cesti zaradi pre-vzetja posestva naprodaj zelo poceni. Potrebno Din 30.000, drugo pozneje. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
40842-20
Malo posestvo
hiši (2 sobi, klet) z vr-tem, kozolec, 4 njive, 2 senožeti, pašnik in gozd za drva, vse blizu hiše, vas Brezie št. 12 pri Begunjah nad Cerknico, prodam za ceno 32.000 Din. Potrebno se poizve pri oskrbniku Janezu Drago-lič, Cerknica št. 259.
40366-20
Hiše, gostilne in posestva
prodam. Pojasnila daje po-sredovaleo v Domžalah. Stobovska c. 7. 40922-20
Krasno graščinsko posestvo
obstoječe iz 270 johov vinograda, sadonosnikov. njiv, travnikov in pretežno gozda, v bližini Maribora, zdrava in mirna lega, z opremljenim tovarniškim poslopjem in lastno električno napravo. Gradič z lepimi stanovanji in poleg tega še 10 stanovanj za delavstvo, živina in vse potrebne prifikline, se fundus instruktus ugodno proda. Dopise pod »Krasno posestvo« na oglasni oddelek »Jntra«.	40749-20
Nova hiša
z 2 dvosobnimi stanovanji, balkonom, vsemi pri-tiklinami, elektriko, vodovodom in parketi, solidno in fino delo, z vrtom, v Rožni dolini ugodno naprodaj za 125.000 Din. — Potrebno 60.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40937-20
Posestvo
srednje veliko, v ravnini ali pribrežno, od Krašnje-Dob do Lazev pod gorami ali v bližini Grosuplia, obstoječe k navadne hiše, ne po pretirani ceni kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Iščem«. 40616-20
Stanovanjska hiša
prikladna za gostilno ali slično, pol ure od kolodvora in cerkve oddaljena, z 2 oraloma zemljišča, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Gelegen-heitskauf« na agenturo Plchler, Ptuj.
41066-20
Kmečko posestvo
z cca. 20 orali plodovi-tih njiv, travnikov, vinograda, sadovnjaka in gozda, s primernimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, z gostilniško koncesijo, ležeče blizu kolodvora na glavni cesti zelo dobro obiskanega kraja, ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Nur Barzahler«.
41064-20
Hišo
hlev in 5 oralov zemlje oddam v najem ali prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Lepi dom«.
41216-20
Večje zemljišče
s hišo, pripravno za večjega obrtnika — Moste, Zaloška cesta, prodam. Franja Snoj, Ljubljana, Prešernova ul. 30.
41208-20
Kmečko posestvo
z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in gozdom, v bližini LJubljane, radi selitve prodam skupno ali pa po parcelah. Kapital ni potreben. Naslov v of?l. odd. »Jutra«. 41139-20
Krasna parcela
za Bežigradom, ob cesti elektrika in vodovod, v izmeri 607 m!, naprodaj takoj. Cena 105 Din kvad. meter. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«.
41154-20
Hišo
v solidnem stanju — v LJubljani ali bllinjl okolici kupim. Direktne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jesen 111«. 41101-20
Hišo v Mariboru
tristanovanjsko in več drugih prostorov, z avto-garažo in hlevom pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam. V hiši je tudi telefon. Zadošča 100.000 Din kapitala. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	41315-20
Enonadstropna vila
v najboljšem stanju, na novo renovirana. s 2 šti-risobnimi stanovanji, sobe za služkinjo, kopalnice, pralnice in drugimi pritiklinami, parket in vodovod v hiši. Velik zelenjadni vrt 2000 m". Vila se nahaja v Zgornji šiški št. 100 (Pavšičeva vila) — naprodaj iz proste roke. Poizve se v Zg. šiški. Vodnikova cesta št. 100. 41323-20
Posestvo
z velikim sadovnjakom, primerno za vrtnarstvo, blizu postaje oddam takoj ali pozneje v najem. Po1asni!a pri Angeli Weiss, Zidani most.
41326-20
oddajo
8 stanovanj
eno- in dvosobnih, v bližini mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 40976-21
Stanovanje
3 manjših sob, kuhinje i balkonom, elektrika, plin, v krasni legi v mestu za 920 Din mesečno odstopim čisti družini, proti povr nitvi stroškov za izvršeno moderno preslikanje in pleskanje — si. novembrom Vprašanja pod »Preslikano« na oglasni oddelek »Jutra« 40986-21
V Stični
pri kolodvoru, v novozgrajeni hiši (1930) takoj odda m petsobno stanovanje s kuhinjo in shrambo, ali 2 stanovanji, prizemno in v I. nadstropju. Lepa prilika posebno za zobozdravnika, ker je ves okraj navezan sedaj na Novo mesto ali Ljubljano. Pojasnila daje lastnik Ivan Eržen v Sti&ni. 40921-21
Trisob. stanovanje
komfortno, v novi palači na Miklošičevi cesti, s kurjavo vrt-d za 2230 Din mesečno oddam s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40782-21
Štirisob. stanovanje
z vsem komfortom, v novi vil: pri Tivoli-ju oddam s 1. novembrom. Informacije v trgovini Zupane, VVol-fova ulica 6. 40711-21
2 stanovanji -
enosobno in trisobno oddam s 1. oktobrom. Poizve v Slomškovi ulici štev. 10, Kodeljevo.	40764-21
Posestvo
majhno in krasno, pri Mariboru po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41006-20
Novo hišo
tristanovanjsko. prodam v Kranju za 155.000 D:n. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	41117-20
Posestvo
z lepim gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, n* prometni točki takoj proda Mirko Bervar. Vodo-vodna cesta.	41-352-20
Hišo
z malim vrtom, na lepem kraju. 10 minut od postaje Medvode prodam za 18.000 Din. Verje 79, pošta Medvode. 41111-20
Lastniki stavbenih parcel
v LJubljani ali okolici, javite svoj naslov kupcu na oglas, oddelek Jutra pod šifro »Lego ln ceno navajam«.	«*t^7-20
Stavbni prostor
ca 15.000 m', na najlepši aolnčni legi blizu tovarn v večjem mestu Gorenjske naprodaj. Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Redka prilika 156«. 41134-20
Stavbne parcele
pod Rožnikom ngod.no naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 41159-20
Tristanovanj. hišo
novo, 5 minut od nove remize in blizu šole v Zg. Šiški prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41190-20
Parcelo
do 3000 kvad. metrov, na periferiji mesta, najraje v Šiški, kupim. — Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Parcela«.
41248-20
Stanovanje
komfortno v visokem pritličju, 3 sobe, kuhinja, pralnica in druge pritikline par minut od tramvaja oddamo za november v Vod-matu, Ciglerjeva ul. 18.
39139-21
Stanovanje
pritlična soba, kuhinja, shramba, drvarnica in pralnica, oddam za oktober. Stepanja vas 119 (Kodelie-vo).	40931-21
Trisob. stanovanje
na Miklošičevi cesti oddam z novembrom.
41217-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam manjši družini v Stož1r.ah št. 103.	41168-21
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje, 2 aH več sob. shrambe, kopalnice in vrta, v novi hiši tik postaje Lavcrca pri Ljubljani oddam s 15. septembrom mirni stranki. Pojasnila daje Alojz Sim-čič, Laverca. 4U906-21
Dvosob. stanovanje
lepo, s kuhinjo in pritiklinami oddam s 1. oktobrom na Jezici štev. S3.
40S32-21
Štirisob. stanovanje
komfortno, pod Ti vol i jem oddam s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40757-21
Enosob. stanovanje
solnčno. s predsobo, pritiklinami in teraso, v Bežigradu, oddam dvema boljšima osebama za oktober. Franja Snoj, Prešernova 30.
41210-21
Dvoje stanovanj
dvosobnih, z vsemi pritiklinami oddam v Sp. šiški. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
41204-21
3-sobno stanovanje
takoj oddam. Rožna dolina. cesta IX, št. 2.
41074-21
Stanovanje
lepo in solnčno. 2 sobi kabinet, kopalnica in pritikline oddam v Ažbe-tovi ul. 28, Podrožnik.
41183-21
Podstrešno
stanovanje
sobe in kuhinje oddam mirni stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. ~ 4117Š-21
Sostanovalko
sprejmem v lepem kraja Slovenije, blizu tiostaje ia mesta. Ugodni pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lep dom«.
40265-23
Trisob. stanovanje
z vsem komfortom, Bežigrad, z novembrom odda Franja Snoj, Prešernova ul. št. 30.	41209-21
Sobo
lepo opremljeno oddam gospodu ali gospodični na Dunajski cesti štev. 1251.
38542-23
Stanovanje
pritlično, komfortno, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in eventuelno kopalnice. parketirano, z elektriko oddam stranki brez otrok. Naslov v oglas, odd. »Jutra«.
41312-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam v Marmontovl ulici 19.
41081-21
Stanovanje
sobe. sobice, shrambe in kuhinje, z vodovodom ter elektriko takoj odda manjši družini čeme v Kranju.	41093-21
1—2-sobno
stanovanje
z vsemi pritiklinami oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-?.
41112-21
2 stanovanji
trisobno za 400 Din in dvosobno za 350 Din, s pritiklinami, sredi mesta Radovljica, kraj Bleda, vodovod, elektrika, gostilne, zdravnik, cerkev blizu, idealno za penzijonista, prvo s 1. oktobrom, drugo pozneje oddam. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stan Radovljica«.
41022-21
Stanovanje
2 _ sob, na severnem delu Ljubljane išče mirna stranka 3 starejših oseb. Pismene ponudbe tia oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sev. del«.	40935-21
Stanovanje
tri, odnosno dvosobno oddam s 1. novembrom, tudi pozneje v vili. Postojnska ulica .12 (Stan in dom) 41121-21
Stanovanje
popolnoma separirano, v vili Cesta na Rožnik, 3 sobe, 2 kabineta, veranda, kopalnica, kuhinja, pritikline s 1. novembrom oddam za mesečno 1200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41056-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in predsobe, v I. nadstropju oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41203-21
Stanovanje
2 sob, kuhinje in drugih pritiklin takoj oddam. Poizve se v št. Vidu št. 56 nad Ljubljano. 41244-21
Dvosob. stanovanje
zračno, z vsemi pritiklinami, vodovodom, elektriko ln vrtom oddam takoj. Ivan Dobnikar, Jezica 91, poleg avtopo-staje »Ruski car«.
41272-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. — Naslov v oglasnem oddelk'i »Jutra«.	4:319-11
Stanovanje
sobe, kuhinje in vseh pritiklin, v Dravljah pole* remize oddam. Izve se na Celovški cesti štev. 117.
41339-21
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam v 'L?. Šiški št. 205 — pole? Gasilnega doma. 41338-21
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam strank; brez otrok na Kav-
škovj cesti 5. 41336-21
Dvosob. stanovanje
s kletjo, shrambo in pritiklinami oddam v bližini nove remize — 5pančev» pot 166. Cena 630 Din.
41335-21
Stanovanje
2 večjih ■ ln 2 manjših, sob, sobe za služkinjo, kuhinje in pritiklin, tik sodnije oddam s 1. novembrom. — Natančne ponudbe z opisom rodbinskih članov na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Za november«.
41301-21
Stanovanja
trisobna, z vsemi modernimi pritiklinami, zelo udobna, odda v najem ali na "odplačevanje Vzajemna za-vaTOvatnica. v Ljubljani. — Istotam se oddasta v najeta
dva lokala.
41334-31
iscejo 1 Stanovanje
sobe in kuhinje išče tričlanska družina. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 40320-21/a
Sobo in kuhinjo
išče drž. uslužbenec (tričlanska družina), ki plača 350 Din. Event. prevzame tudi dolžnosti hišnika, ki bi opravljal tudi man-fša vrtnarska dela. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč gospodariti«.
40652-21/a
Stanovanje
eno ali dvosobno v Sp. Šiški išče zakonski par brez otrok za januar ali februar 1932. Ponudbe na osi. odd. »Jutra« pod šifro »Šiška 1932«. 40945-21a
Dvosob. stanovanje
lepo, suho in zračno išče mirna stranka brez otrok v mestu. Plača do 1200 Din. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »1200«.
40923-21»
Stanovanje
eno ali dvosobno s pritiklinami išče boljša gospa v mestu ali bližnji periferij:. Ponudbe na naslov: Cvetličarna, Sv. Petra cesta 33.	40966-21»


Kdo
bi preskrbel proti na gradi troč lanski družini eno ali dvosobno stanovanje, po možnosti v centru ln z ne previsoko najemnino. Cenjene ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »B. St.«.
41218-21a
Stanovanje
s dvema do tremi sobami tn kopalnico v centru LJubljane lžče zakonski par brez otrok. Po mogočnosti v bližini »Tabora« ali na periferiji . Poizve se pri majorju Mirkovlču, Vojna bolnica.	41098-21a
Stanovanje
1—2-soboo in kuhinj« išče učiteljica (sama). Kletno izključeno. Ponudbe pod »Novi dom 10« oa oglasni cdd. »Jutra«. 41128-21a
Stanovanje
#voeobno 8 kopalnico iščem ■a 1. december. Ponudbe jod »Dve sobic na oglasni odd. »Jutra«. 41046-21a
Stanovanje
S ali 3 sob, s pritiklinami, najraje v stari hiši iščem s 1. oktobrom ali novembrom Naslov naj se takoj odda t oglasnem oddelku Jutra pod šifro »Beden plačnik«.
41246-21/a
Stanovanje
tUrro ali trisobno, v cen tru, iščem za 1. novem kier. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Tričlanska družina«.
41194-21a
Stanovanje
najraje dvosobno, z vsemi pritiklinami Išče za 1. november ali pozneje zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Solidno«.
41247-21a
Stanovanje
S—4 sob iščem z nove-rehrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer«.	41269-21/a
Stanovanje
s hlevom ln šupo v bližini kolodvora iščem. — Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Kolodvor«.
41264-21a
Stanovanje
3—3 sob in pritiklin. iščem Tonudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod »Za takoj«.
41307-21/a
Stanovanje
sobo s štedilnikom ali s kuhinjo, v ceni do 200 Din iščeta zakonca v mestu. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.	41344-21/a
Stanovanje
! tlj 3 sob, kopalnice ra pritiklin, išče družinski par. Pocndbe na oglas, oddelek »Jntra« pod mačk« »Inženjereka družina«.
41345-21/a
Stanovanje
1 aH 2 sob in kuhinje tščem za oktober ali november. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Miroljubno«. 41330-21/a
Samsko stanovanje
enosobno ali sobo ln kuhinlo išče gospodična. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Državna uradnica«.
41324-21a
Stanovanje
tvo event. trosobno, s p-itiklinami išče mirna štiričlanska stranka. — Ponudbe s ceno na ogl. fcdd. »Jutra« pod šifro »O. Sch.«.
41321-21a
tH^aičui stanvvanfa
Dijakinje
po nizki ceni sprejmem v oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40762-22
Za dijake, dijakinje
srednješolce, posebno ino-zemce zelo dobra penzija v fini rodbini. Priključitev k rodbini, pouk v nemškem jeziku, klavir na razpolago. Dopise na Mar-garethe Niezkv, Graz, Ni-bslimgeng. 38/11. 40595-22
V Zagrebu
sprejmem na stanovanje t rs« oskrbo dijake in dijakinje. Na razpolago kopalnica in klavir. Cena zmer-Zagreb, Lorkovičeva ulica št. 12, vrata 5. — Ogledati med 1. in 3. uro. _ _40838-?2
Dijaka
Msm boljših staršev, sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40765-22
Graz
Fin« rodbina nasproti univerz« odda 2 sobi z dobro prehrane dvema vi-sokošol-cema ia dobrih rodbin. — Leneček, Glatis-Straese l/II 41173-22
Sobo za dijaka
■ polno oskrbo, pri katerem bi pa tudi stanoval njegov Inštruktor. Iščem za takoj pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »Trgovska akademika«.	41069-22
2 dijaka ali dijakinji
sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.	41131-22
2 dijakinji
»31 gospodični sprejmem po niski ceni t hrano na stanovanje na Poljanski cesti it. 17/1.	41138-22
Dijakinjo
sprejmem na stanovanj« in brano blizu poljanske gimnazije. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 41193-22

oddajo Prazno sobo
v«liko io mirno, v soLnčni lezi, v novi hiši v mestu oddam samo boljši strank« za 500 Din mesečno. So uooraba kopalnice in centralna kurjava. Vprašanja pod »1, november 500« na oglasni oddelek »Jutra«.
40985-23
Opremljeno sobo
solnčno, strogo separirano, popolnoma v svoji etaži, blizu tehnike oddam s 1 novembrom le boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41011-23
Lepo sobo
v centru mesta takoj od dam eni ali dvema gospodičnama. Naslov v oglas, oddelku »Ju-tra«. 40047-23
Opremljeno sobico
oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40952-23
Separirano sobo
oddam za ubožnioo, Zavrti — Sketova ulica štev. 5, podpritličje.	40967-23
Dve sobi
opremljeni ali prazmi, v stranskem poslopju — in
par opremljenih sob
z ali brez hrane odda bo tel »Bellevue«. 40776-23
Damo ali gospoda
sprejmem v vso oskrbo v lepo solnčno sobo z balkonom in posebnim vhodom. Skrbna postrežba, lepa lega in razgled. — Pri Vrtači, Kutarjeva ul. 4a/I — stranski vhod. 40785-23
2 gospodičnama
po ugodni ceni oddam le po in solnčno sobo s teraso, i vso oskrbo. — Pri Vrtači, Rutarjeva nI. 4a/I (stranska vrata). 40787-23
V podstrešno sobico
v vili po nizki ceni sprej mem gospodično, samo ali kot sostanovalko, z vso oskrbo ali brez. Pri Vrtači Rutarjeva ulica št. 4a/I — stranski vhod. 40786-23
Gospoda aH gdč.
za stalno sprejmem v čedno opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v centru mesta. Več po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40773-23
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40368-23
Lepo sobo
oddam s 1. oktobrom samo boljšemu in solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40503-23
2 lepi prazni sobi
pripravni za pisarno ali zdravnika, na Miklošičevi cesti oddam. Pismen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »1000«.
40511-23
Sobo
s posebnim vhodom, elektriko in zajuterkom oddam po nizki ceni stalnemu gospodu. Šinkovec, Vič št. 148. po cesti oa Brdo, na levo v prvo ulico, tretja hiša levo.	40934-23
Opremljen kabinet
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 40932-23
Opremljeno sobo
oddam v bližini tobačne tovarne solidnemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40968-23
Opremljeno sobo
lepo, sredi mesta oddam s 1. oktobrom 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40889-23
Lepo sobo
parketira.no, separirano, v sredini mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40791-23
Opremljeno sobo
z elektriko, oddam s 1. oktobrom 3 gospodoma. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41174-23
Opremljeno sobo
centru mesta oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40891-53
Več oprem, sob
s posebnim vhodom ln malo sobo s štedilnikom taV«« orfrfam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
41113-23
Čisto, lepo sobo
opremljeno, v bližini »Zvezde«, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41076-23
Prijazno sobo
čisto, separirano, z električno razsvetljavo, razgled na ulico, v centru mesta, tramvajsko križišče. oddam solidnemu, stalnemu gospodu takoj ali s 1. oktobrom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
41077-23
Opremljeno sobo
oddam. Večna pot 17.
41153-23
Gospodično
sprejmem na hrano tn stanovanje v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41078-23
Dijaka
t tw oskrbo za KO Din sprejmem na stanovanje v lepo in solnčno sobo z elektriko. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 41308.22
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem v vso oskrbo. Nemščina ln klavir v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. _41079-22
Sostanovalca
s hrano takoj sprejmem v čisto sobo z elektr. razsvetljavo. — Poizve m na Sv. Jakoba trgu štev. 5/U med 10. in 13. aro.
41206-33
Dve prazni sobi
oddam za pisarno ali solidni stranki. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41091-23
Opremljeno sobo
lepo, z dvema posteljama oddam samo dvema boljšima tn solidnima osebama v bližini univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41094-23
Sostanovalko
sprejmem po nizki ceni Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	41116-23
Elegantno sobo
takoj poceni oddam ves dan odsotnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 41097-23
Sobo
novoopreml j eno ln lepo, z elektriko ter posebnim vhodom oddam na Mirju, Lepi pot št. 10.
41060-23
Sobico
lepo, zračno, v novi hiši, oddam za 1. oktober. Celovška 44/1, desno.
41120-23
Prazno sobo
parketirano, s poseb. vbodom oddam 1. oktobra blizu tovarne »Saturnus«. — Vprašati med 13. in 14. uro. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41146-20
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, tik kolodvora oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41281-23
Sostanovalca
s bra-no ali brez sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/11, levo. 41297-23
Sobo
lepo opremljeno takoj oddam v Rožni ulici štev. 19.
41300-23
iščejo Študent medicine
išče a 1. oktobrom blizu centra sobo s poseb. vhodom. Ponudbe prosi na ogla«, oddelek »Jutra« pod šilr« »Sremac«. 40966-23/a
Sobico
zelo mirno ln snažno, v centru ali bližnji periferiji Išče gospodična ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna sobica«.
41325-23S
Majhno sobico
išče solidna, skoraj vedno odsotna gospodična. Naslov se poizve v mlekarni na Rimski cesti 13. 41347-23/a
Sobo ali kabinet
zračen in snažen, najraje v bližini Dunajske c«6te proti Bežigrada, išč« mirna in solidna, ves dan odsotna gospodična. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Proti Bežigradu«.
40709-23/a
Opremljeno sobo
tibo in mirno, separirano, na Aleksandrovi c., Knaf-Ijevi, Beethovnovi ali Gledališki ulici išč« gospod z 10. oktobrom. Pismene ponudbe na naslov: A. P., Francoski institut, Narodni dom.	40759-23/a
Opremljeno sobo
prijaz.no, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41181-23
Sobo
event. s hrano oddam dvema boljšima gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41198-23
Opremljeno sobo
lepo, v pritličju novejše vile blizu Sv. Krištofa oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 41211-23
Lepo mesečno sobo
s posebnim vhodom, v centru mesta (Gradišče) od-dajn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41157-23
2 skupni mes. sobi
opremljeni, v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41158-23
Sobo z 2 posteljama
oddam 2 gospodoma, event. dijakoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41189-23
Opremljeno sobo
v centru oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41236-33
Sobo
s separatnim vhodom, blizu bolnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41235-23
Sostanovalca
sprejmem v veliko zračno sobo na Starem trgu št. 22-1.	41214-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje, eventuelno tudi na hrano. Trnovo, Mivka št. 28.	41212-23
Sobo
z dobro domačo hrano, v centru mesta oddam g 15. oktobrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41230-23
Več gospodov
aH dijakov sprejme na stanovanje in hrano Jurjav-čič, Mestni trg štev. 11/11.
41240-23
Opremljeno sobo
posebnim vbodom in elektriko oddam solidnemu gospodu Pred škofijo 20/ni.
41253-23
Sostanovalko
sprejmem v prijazno sobico Hrenovi ulici štev. 18.
41271-23
Lepo prazno sobo
posebnim vbodom, v HI. nadstropju v Tavčarjevi ul. takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41265-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno, z 2 poste -Hama, posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1. oktobrom. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	41260-23
Gospode in gdč.
sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Sv. Petra cesta št. 81.
41263-23
Sobo
posebnim vhodom, s hrano ali brez, z 1 ali 2 posteljama oddam. — Sd. Šiška, čemetova ul. št. 31.	41287-23
Prazno sobo
strogo separrrano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41290-23
Separirano sobo
'epo opremljeno za 2 osebi.
elektriko, v nritliS.ru oddam s 1. oktobrom v Žitnikov? ulici St. 17 — cesta v Rožno dolino. 41585-23
Opremlleno sobo
r. ali br*z foto-temnic« oddam stalno nameSčen-i osebi Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«.	41306-23
Čedno sobo
s prostim vhodom iščem ea 1. oktober. Cenjen« dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »1904«.	40973-23a
Separirane sobe
z elektriko iščem s 1. oktobrom v Sp. Šiški ali za Bežigrad-om. Ponudbe pod »445« na oglas, oddelek ■Jutra«.	40919-23a
Opremljeno sobo
priprosto, z električno razsvetljavo, po možnosti s posebnim vhodom, eventuelno tudi s štedilnikom, Išče cel dan odsotna gospodična. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Uradnica«.
41215-23a
Gospodična
ki Je v stalni službi ln čez dan odsotna, Išče za 1. oktober majhno sobo s popolnoma separira-nim vhodom v sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Tabor«.	41085-23a
Sobo
z vso oskrbo, do četrt ure od glavnega kolodvora, Išče s 1. oktobrom mlad ln soliden gospod. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Soba 30«.
41107-23/a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41110-23
Sobo
opremljeno, s souporabo kopalnice Iščem. — Ponudbe na oeiasni* oddelek »Jutra« pod značko »Kopalnica«. 41015-23/a
Akademik
išče od 15. oktobra dalje mirno sobico z vse oskrbo. Naslov: A. Gr-movšek, Stari trg 5/1.
41063-23/a
Dva visokošolca
iščeta stanovanje, po možnosti s posebnim vhodom. Pripravljena sta prevzeti eventuelno tudi instru-kcijo srednješolca v hiši v odškodnino za stanovanj«. 'Prijave na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošolca«.
41044-23a
Snažno sobo
strogo separirano iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Železničar«.
41196-23/a
Opremljeno sobo
po nepretiraoi ceni, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna
gospodična«. 41205-23/a

Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno ta diskretno koncesijonl tani Zavod za sklepanje
7.ak"nnv »Rezor« Zagreb, pošta 3. — Informacije to prospekt« pošilja proti vpo-• "i! mostni znamki ca 10 Din.	313-24
Prazno sobo
oddam zakonskemu para brez otrok, ali 2 gospodoma. — naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41311-23
Opremljeno sobo
oddam 3 osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
4134&S3
Sostanovalko
ki ima svojo posteljo, poceni sprejmem v Zg. SiŠki št. 99 — nasproti remize.
41337-23
Opremljeno sobo
zračno, t elektriko, oddam boljšemu gospodu v Zele«-nikarievi ulici 10. Ljubljana VH.	41334-33
Opremljeno sobo
separirano oddam v Zeleni jami. Ljubljanska ulica 39.
41327-23
Sobo
s posebnim vhodom, srednje veliko, suho tn čisto, skoro v centru, oddam. V ponudbi Je navesti dan in uro ogleda sobe. Ponudbe na oerl. odd. »Jutra« pod šifro »Prilika«.
41313-23
Dve prazni sobi ln eno ooremljeno
! vsem komfortom oddam v Kapiteljski ulici Štev. 3.
41359-23
Milan 31
AVo	obnovitev, pro-
sim razglednice dam. Prisrin« Animira 9?.
"M306-24
Ločenec
ne po tvoji krivdi, dobro situiran trgovec v najboljših letih, simpatičen, želi poznanstvo s sebi primerno družico. Cen j. dopise na pofjruinico »Jntra« ' Maribora pod »Harmonija 41010-24
S. O. S.
4 mladi dri. uslužbenci, odrezani od civSiraaega sveta, kličejo SOS. Katera od cenj. gospodičeo zadnje znak, naj blagovoli na pomoč pod šifro A B C D na oglasni oddelek »Jutra« Diskrecija častna zadeva.
40606-34
Kateri inteligentni gospod
bi imel veselje z mlado gospodično iz boljše hiše hrvatsko korespondirati Ponudbe pod »Jesen 777« na podr. »Jutra« v Mari boru.	40643-34
Osamljen gospod
24 let star, idealen, lepe zunanjosti, kateremu se dandanašnjo življenje pro-tivi, želi spoznati gospodično, ki vrne vero prave ljubezni. Cenjene ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Veleposestnikov sin«.	40845-24
Poroke vozi
v elegantnem, sedemsedež-nem avta po zelo nizkih cenah taksij it. 456! Za daljše izlete še poseben popust! Obrnite 6« na: Avtotaksa, Einspielerjeva 23, Ljubljana, Bežigrad.
40746-34
Boljša dama
srednjih let, želi dopisovati z inteligentom dobrega srca, v svrho razvedrila — pod šifro »Značaj 22« na oglasni oddelek »Jutra«.
41164-24
Mlad, inteligenten bolnik
z dežele, se obrača na čutečo dušo s prošnjo, da bi mu darovala rabljeno posteljno perilo, ki ga tako zelo potrebuje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Do smrti hvaležen«.
41162 34
3 gospodične
žele znanja s tremi 21—30 let starimi gospodi — za skupno povečanje plesnih vaj. Slika zaželjena, ki se diskretnim potom vrne. — Dopise sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Oktober«.
40666-34
Dve prazni sobi
takoj oddam ob Ljubljanici št. 31 — Kodeljevo.
41357-33
Prazno sobo
takoj ali pozneje odda Mirko Bervar, Vodovodna cesta.	41353-23
Mlada gospodična
želi korespopdirati z gospodom v nemščini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemščina E«.
41320-34
Poziv!
Dotlčnt, kt ml Je danes pisal anonimno dopisnico Je naprošen, da pošlje svoj naslov proti visoki nagradi. Franc Zlatar, mesar, Ljubljana, Pleterinlkova ulica.
41322-24
Simpatična brinetka
prijetne zunanjosti Išče prijatelja, ki bi J t pomagal z malim posojilom iz denarne zadrege. Cenj. ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Protiuslu-ga«.	41343-24
Dober profesijonist
29 let star, ki st Je ku-pU v Ljubljani veliko parcelo ter si prihranil gotovo vsoto denarja, žeU znanja z gospodično aH vdovo z nekaj gotovine, da bi mu pomagala pri nameravani gradnji vile. Slika zaželjena. Tajnost zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost«.
41144-24
Gospod
ki se j« vozil 9. t. ». tz Ljubljane ob 13.45 v Celje in šel na planine, pošilja gospodični, ki je spregovorila v vlaku par besed, mnogo poadravor. 40495-24
Dedek
"Mem govoriti z Vami. Ako mogoče takoj. Pozdrav.	41049-34
Črnec
Dvignite pismo v ogl. odd. Jutra« pod šifro »Črnec«.
41042-24
Rk>
Zakaj IMTS1B slišati vedno le od Tebe kaj neprijetnega?	41040-34
Katarina!
Hvala! Zadnjič iskal zaman! V mislih vedno pri Tebi Tvoj!	41037-34
Gospodična
visoka, blondlnka, dobra gospodinja, 33 let stara, želi znanja z gospodom v svrho ženitve. Ponudbe s sliko na ogl. oddel. »Jutra« pod »Dobra gospodinja 1898«.
41191-24
Dve gospodjice
nepoznate u Ljubljani, traže dva Inteligentna srospodlna radi posečl-vanla plesne škole. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Ples«.
41213-24
Obrtnik
stalnt državni službi tn dobro plačo, se želi radi slabeea poznanstva seznaniti tem ootom s srčkano gospodično ne-omadeževane ore^eVlos.tl staro do 24 let. Prednost 'malo Slvllje-pevke. — Premoženle dobrodošlo Cenlene dopise s sllfc^ »oglati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sodoma sreča«.	41232-24
BL125

Klavirji!
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve ktotovne fabrikate Bftsendorfer. 8teinway, F8r •ter. H6Itt Stingl original U so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno ie sodni izvedene« tn biv« oči tet j »Glasbene Matice«
AIFOV7 RRf;7NIK
Aleksandrova cesta št. 7 Velikanska izbira vseb
glasbi io strun. Najcenejša izposojevalnica!
293-26
Klavir
zelo lep, skoraj v brezhib nem stanju za 4600 Din proda Jos. Heybal, Kam nik, Šutna 34. 40951-26
Koncertni klavir
znamke »Ehrbar« radi pomanjkanja prostora zelo poceni prodam, event. tu dt na dvakratno plačilo Dopise oa podruž. »Jutra« v Celja pod »Ehrbar«.
40726-2«
Klavirji in pianini
najboljših svetovnih tvrdk po znižanih cenah v zalogi. Izbira preigranib kla virjev. Na ugodna meseč na odplačila! Posojilo! — V s« popravila in uglaševa nje strokovnjaško! — M Ropaš, Celje. 38852-26
Klavir
dobro ohranjen, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v ogL odd. »Jutra« 41088-26
Gramofon
avtomatičen, skoraj nov, za gostilne, zelo poceni prodam. Zupančič, Hra-nllnlška cesta št. 4.
41152-26
Gramofon
znamke His Mastres, pohištveni komad, s 25 umetn. ploščami, vse popolnoma novo, vredno 5500 Din, takoj prodam za 3000 Din. Naslov oglas, oddelku Jutra.
41084-26
Klavir
>o HTzki ceni naprodaj v Zeleni jami, Tovarniška ul št. 34.	41282-26
Vdova
srednjih let, z lepim posestvom, čedne zunanjosti, želi poročiti železniškega ali drž. uslužbenca, v starosti 40—50 let. Vdovci niso izključeni. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nadaljna sreča«. 40902-35
Uradnik
X dobro plačo in pravico do pokojnine, kristjan, 35 let star, s lastnim lepe urejenim stanovanjem m losestvom želi resnega : nanja radi ženitve. Dota ni potrebna, samo mila, zvesta soproga, dobra gospodinja. Pisma s polnim naslovom pod šifro »Plemenit karakter« aa oglas, odd. »Jutra«. 40779-25
Poročila bi se
ker sama ne morem voditi svojega gospodarstva. — Iščem soproga, ki želi gospodariti in ki bi mi z dobrim gospodarjenjem povečal imetje. Sem izborna gospodinja, mlada, krist-anka iz posestniške obi-telji. Od svojega zakonskega druga ne želim bogastva, samo značaj tn dobro srce. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Sretao brak« na oglasni odd. »Jutra«. 40783-25
Kuharica
srednjih let se želi poročiti z boljšim delavcem ali obrtnikom, vdovci niso izključeni. Ponudbe pod značko »Kuharica na Gorenjskem« na oglasni oddelek »Jutra«. 40678-25
Gospodična
srednješolsko izobrazbo, neoporečne preteklosti, simpatična, premožna, dobra gospodinja, želi spoznati v svrho ienitve solidnega državnega uradnika. Vdovci z enim otrokom niso izključeni. Ne-anonimne dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobrosrčna«. 40877-35
Zavarovalni
zastopnik
vdovec, brez otrok, z Din 3000 Din mesečne plače, bi se oženil z gospodično ali vdovo, staro od 40 do 60 let. Pisma je poslati na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Resna že-nitev«.	41001-25
Znanja želim
zaradi ženitve g starejšo gospodično ali vdovo. Potrebno nekaj kapitala. Dopise na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Trgovec dobri poziciji«. 41004-25
Šivilja obrtnica
nekaj gotovine in lastnim stanovanjem se želi seznaniti v svrbo ženitve z boljšim gospodom 35—50 let starim. Prednost ima i« dri. nastavljene!. Ponudbe na podr. »Jutra« v Maribora pod šifro »Miljana«.
40735-25
Za sestrično
neomadeževan« • preteklosti, iščem resnega gospoda v drž. služba. 33—40 let starega — v svrho ženitve. Samo resne ponudb« pod šifro »Blondinka 3« na ogl. oddelek »Jutra«. 40901-25
Samostolen uradnik
48 let star, mirnega, treznega ln poštenega Tna*a1a, želi poznanstva v svrho ženitve s pridno In simpatično gospodično, ki se čuti osam-llena ln od nlkoear odvisna. 811ka zaželjena ki se na zahtevo vrne Tj« resne neanonlmne dootse le poslati na okI. odd. »Jntra« pod šifro »Jesen 300«.
41243-25
Mladenič
bodoči posestnik, Miz« mesu, želi v svrbo ženitve znanja s pridno, 30—22 let starim kmetskim dekletom, ki ima do 50.000 Din go^ to vi ne. Ponudbe, 6« mogoče s sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod ii£ro »Tajno naključje«. 40833-25
Gospodična
ki poseduje lepo posestvo v predmestju Ljubljane — želi poročiti drž. uslužben ca ali obrtnika, starega od 35—45 let, z nekaj premo ženja. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 100.000«. 41172-25
Državni uradnik
28 let star, želi znanja v svrho ženitve s sim patično, dobro situtra-no gospodično. - Vdove brez otrok niso izključene. Dopise samo s sliko je pc«lati na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »2028«.	41090-25
Vdovo ali dekle
v starosti 30—50 let, gotovino 30—50.000 Din iščem za povečanje trgovine. Ženltev osigura-na. Sem mlad in dobro situiran trgovec. Cenj ponudbe prosim na ogl oddelek Jutra pod šifro »Poroka«.	41052-25
Katera mladenka
najraje z dežele, s primernim premoženjem, želi poročiti mladeniča posestnika čedne zunanjosti. Slika za željena. Ponudbe g polnim na-slov-om poslati na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Sreča bodočnosti«.
41031-25
Dama - posestnica
v Ljubljani, želi poročiti starejšega gospoda, izobraženca, prijetne zunanjosti, srčne kulture, dobrega položaja in nekaj kapitala, v svrho sogospodarstva in solastništva posesti. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dom in srce«.
41118-25
Samostojen obrtnik
premoženjem želi svrho ženitve znanja gospodično, trgovsko na-obraženo ali samostojno šiviljo, ki ima primemo gotovino. Ponud be s sliko na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Pomoč pri obrtu«.
41192-25
Za sorodnico
neomadeževane preteklosti, iščem resnega gospoda v drž. službi, starega 31—38 let — v svrho ženitve. Samo resne ponudbe pod ■Primorka blondinka« na oglasni oddelek »Jutra«.
40897-25
SiiKUi
4 kure (pegice)
pleme, naprodaj t Ko-cenovi uiiei št. U — pot Rožno dolino. Ogledati mod 12. in 3. uro. 40350-27
temenske srebrno-dlakaste lisice,
prvovrstne, zelo dobro negovane, najodličnejše pasme, radi okoloosti za Din 20.000 naprodaj. Mlad par za 10.000 Din. Živali so v bavarski gorski farmi v preskrbi. Vprašati do 28. septembra pri Seitzu na Bledu, Hotel Toplice.
40909-27
Zajce
člnčlla, belgljce In mlade pse prodam. Naslov ogL odd. »Jutra«.
41141-27
Krasnega p^a
(Seidenpintsch), prodam. Ogledati si ga od 8. do 14. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«.	41224-6
Nemška doga
(pes) čistokrven, z rodovnikom, 2 leti star naprodaj Eterna«, Zal-oeka cesta 6.
41229-27
Mlado opico
udomačeno, poceni prodam. Vprašati pri Pran Terzan. arttsta, Mestni trg 5-HL	41233-27
Mlade pse
volčje pasme prodam. — Sv. Petra cesta št. 81.
41262-27

Zlata verižica
s križcem se je Izgubila. Pošten najditelj je naprošen, da Jo odda proti nagradi t ogL oddelku »Jutra«.	41273-28
eva glace rokavica
črna, se je izgubila v nedeljo popoldne. Najditelj je naprošen, da Jo odda proti nagradi v ogl. odd. »Jutra«.
41332-28
Prst
(humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič. Dunajska cesta št. 38 v LJubljani.	260-30
Cepljene trte
selekcij onirane na podlagah Rip. Port., Goethe 9, Sol. X Rip. 1616, Telekl 8 B In Kober BB ln okoreniniene divjake, tudi sadna drevesca ima na razpolago Uprava posestev Guldo pl. Pongratz, Dornava, MoškanJcL 39126-30
Vsakovrstne ure
zlatnino Itd. popravljam po znižanih cenah ln z večletnim Jamstvom. — Ravnikar, urar, Dunajska c. 31, Bavarski dvor.
41068-30
Zimske suknje
(plašči), celi ostanki od metrov 2.60 do 2.85, fino češko blago, prejšnja cena Din 960, sedaj celi ostanek za Din 265, se dobi pri Commerce d. d., Ljubljana — Tavčarjeva ulica, prvo nadstropje.
11700
Ključavničarsko delavnico
prodam ali dam v najem pod ugodnimi pogoji. Eventuelno sprej mem družabnika po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prodam«.	41284-30
Posteljne mreže
Izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen skega ul. 34 (nasproti šole na Ledini). Spreje maj o se vsa popravila.
41316-30

V Kamniku
bo dne 19. oktobra 1931 dopoldne pri sodišču
dražba meščan, hiše
s korporacijsko pravico in krajevno gostilniško pravico. Natančnejša pojasnila daje interesentom pisar na dr. Janežiča Konrada. odvetnika v Kamniku
40953-32
informatif*
Preklic
Preklicujem in obžalujem kot neresnične žaljivke in govorice, ki sem jih razna šal o gospe Vrbovnik iz Bakovnika, ter se zahvaljujem njej in g. Vrhovui-ku. da sta odstopila od tožbe. Sever Avgust, klepar, Mlaka pri Kamniku. Ljubljana, 16. septembra 1931.	40638-31
Svarim
vsakogar, ki bi razširjal neresnično govorico, da sem ponaredil podpis predsednika Lasa, ker bom modnim potom zasledoval. Naj se prepriča pri predsedniku. Kokalj Ivan, invalid, Trbovlje.	41282-31
Suhe fige
prvovrstne dalmatinske io
figino marmelado
po povzetju franko dom 5 kg zabojček fig 50 Din, 5 kg zabojček marmelade 75 Din nudi Petar Vrsalo-vid, p. Selca, otok Brač.
4081-4-34
Jabolka
Kanada, zlate renet«, kakor tudi druge žlahtne vt-ste ^ kupujemo vagonske količine samo franko meja Postojna ali Prevalje. P« nudbe na podružnico Jutra Celju pod »Milano«.
40836-34
Prima jabolka
;*> Din 2.75 in grozdje po '5in 3.75 kg franko vsaka postaja Slovenije, po povzetja od 13 kg naprej pošilja Postržin, Krško. Vagonsk« množine mnogo ceneje. — Uoštaa jabolka najceneje.	40417-34
Jabolk
štajerskih, za gospodarstvo (Wirtschaftsapf<3) in za prešanje, kislih in zdravih veo vagonov po najnižji ceni za oddati. Tvrdka Jos. Kashnir, Turški vrh, pošta Zavrče pri Ptuju.
40876-34
Grozdje
po D?n 3 kg, po 5 ™ 10 kg razpošilja Igo Baloh. Maribor.	40849-34
Pletilne stroje
10/80 ln 10/100 proda Pers sons, Ljubljana, poštni predal 307.	230-29
Čudo tehnike!
Patentirana novost! Pisalni stroj, težak 1.50 kg. Pisati se raak nauči v pol ure! Cena 550 Din. Generalnega zastopnika s kapitalom iščemo. Zastopniki dobe visoko provizijo! Ponudbe na naslov; »Novita«, Zagreb, Eica 52.	292-29
Motor za žaganje drv
zamenjam za subs bukova drva. Ponudbe na ekspozituro »Jutra«, Ljubljana VII pod šifro »Nov«. 40819-29
Stroji!
Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne, po najnižji ceni, in sicer:
8-40 po Din 650__, 8-50 po
Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolit« si osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za vaš« porabo tako za izdelovanj« noga vic. kakor vseh dragih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vajt. Celje.	40052-29
Šivalne in pletilne stroje
popravlja in renovira Emil Klobčaver, speci jal ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 47.	302-29
Pletilni stroj
št. 10'100, skoro nov, s štirimi nitovodl prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	41071-29
Bencin motor
cirkularno žago, voz in mlatllnico, vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	41140-29
Pletilni stroj
št. 10/80, 1 Šivalni stroj finterlak) — prodam. — Naslov v ogL oddelku »Jutra«.	41150-29
Mizarske stroje
kupi Andrej Fajfar, mizar, Podbrezje, Gorenjsko.	41020-29
Parni stroj
polstabilnl, 40—60 HP, rabljen, v dobrem stanju, kurjen z drvmi — kupim. Ravnotako kupim polnojaremnlk. rabljen, v dobrem stan i u Ponudbe na Jakov Mir-kovtč, lnd., Bos. Petrova«.	41276-29
Bencln-motor
toječ, S HP proda Fran Kristan, mehanična delavnica, Dunajska cesta št. M 41339-39
Električni generator
64 KWA, 400/231 Volt. na peto6ti, 50 perijod, skoro popolnoma nov, radi nabave večjega proda Fr. Kotnik. Verd, pošta Vrhnika.	41032-29
Šivalni stroj
Singer za čevljarje, dobro ohranjen, naprodaj. Magda-lenska ul. 19, vrata 2, Maribor.	41030-29
Filatelisti
ki žele zamenjavati znamke potom krožnih pošiljk, ■naj javijo naslove na: Zoranka Cucek, Ljubljana. Rožna ulica 29. "41239-39
Gobe
sveže in suhe kupujem stalno v vsa-kl množini. Zahtevajte pojasnila. Po najnižji ceni pa razpoši ljam prvovrstna
namizna jabolka
Peter Setina, Radeče Zidani most.	231-33
Kislo zelje
novo. prvovrstno rezano, in cele glavice za sarmo,
v sodčkih v vsaki množini po najnižji ceni. po naročilu dobavlja Gustav Er-klavec, Kodeljevo št. 10, Ljubljana. Telefon št. 25-91 294-23
Krompir
beli, debeli (Schnee.floken) kupujte trgovci od na-s kmetov iz Libelič na Koroškem, zel. postaja Dravo-grad-Meža, da ga dobite iz prvih rok. kar je za nas in za Vas ugodnejše. Na razpolago je dobrih" 40 vagonov. D-opise na naslov Henrik Zechaar, Libeliče. Koroško.	4100S-33
Suhe gobe
kupuj« vedno v vsaki množini ter plačuje po najvišji dnevni ceni firma: J. Ku-šlan, Kranj (Slovenija).
37S57-33
Krompir
beli in roža, vse vrste fižola, orehe in vse ostale zemeljske sadeže kupujem. Pismene ponudbe na B. Hajdin, Zagreb, Vlaška 44, telef. int. št-. 70-68.	41160-33
Krompir
beli, jedilni, v vagon-skih množinah po dnevnih cenah in osebnem prevzemu oddaja Ignac Lovrenčič, trgovec. Kri-žovci pri Ljutomera.
41021-33
Zelje kislo
prvovrstno ter sveže v glavah po najnižji ceni vsako BM-ožino v sodih in vagonih dobavlja M. Abram, Mnste, MaTenčiče-va 3, Ljubljana. 41127-33
Moški in ženske
zajamčeno ozdravite kapa-vioo — novo za 104, staro pa za 184 Din. Zdravila pofflja potom povzetja I>r. Julius Berger, Zagreb. Medvedgradska ulica 40/11 40678-40
Preselitev Pisarna franc. Unije
(French Line) zastopnik Ivan Kraker, se bo preselila 6 L oktobrom na Ma-sarvkovo cesto štev. 14 — "palača Grafike, nasproti izhoda glavnega kolodvora.	40507-37
Razpis
Mestna elektrarna v Brežicah sprejme v uk vajenca. Prošnje je vlagati do 5. oktobra t. 1. na mestno občino Brežice. Prednost imajo ->ni z nekaj razredi meščanske ali druge srednje šole.	41018-37
Koroat! NijnoveJa dolinska pate tn« železna celo praktična sloiljiva postelja • tapeciranim madracom —
EraKtična za viaka bižttr otele, za potujoče oso« be in nočne služb«. Sta« ne Dia'	RazpoiM
ljam pojtoa ia ielezoi« com po povzetja^
Lesena »luilnrka patral^ na zelo praktična sloiljiva poštela ■ tapecira-; nrm madracom. — Stane Di.
PofMra paTentn« posle!« sloiljiva praktična s* tourute. vojake tn a icriialne koloaije. Stafi«
Dia J5S._»
leiante aa
pralti««« m)
•edecic. Sta-D" IMU-.
Po tem »mam ftrfo čo* haoo perje k t po Di« is— to belo tfo«te kf po Dia t!0— tn aui k* po Dia
BROZOVTČ. ZAGSEB J&« «2» m.
Ležalne stote
140, p« poncet ja 258
Spalne foteije
Dfal
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska ulica 36, vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna.
70
Vsakovrstno zlato
kupuje oo najvišjih eena*
Černe — juvelir
LJubljana, Wolfova nliea S.
77
patent, divams, garniture, modroce, postajne mreže, žeJezne rložljivai postelje is tapetniške dalk« oudš cijtaaejtj
Rudolf Radovan
tapetnik
Mestei trg štev. 13> Cenjenim damam
se priporočam za moderniziranje klobukov po najnovejših modelih, 'preoblikovanje 28 Din. Salon »La femme Chic«, Ljubljana — Šelenbtrrgova ulica »t. 6/T.
290
Ženske
ne togujte
ako ram Isoetan« perioda! Ne imejte nerabni Pišite nam samo in od ram pošljemo od tisoi dam stalno z reeeljem io sigurnostjo
uporabljani	178
Periodolin
to tekom one ur« bo
»t« rešeni vseh afcrbi ia strahu! Nikak« raz očaraoj« — kot mnogi tisoči drugih dam, bost« tudi vi sadovoljnl. Overovi j BiH) ki sajam Seno neškodljivo nikdar odpovedajoč« vedstve ia 90 D&l, m močne na ture ta v zastarelih slučajih močnejši periodolin sa 150 ta 180 Din. Izključna razpo-Siljatev p« laboratorija W. H. OLXVIDT, Praga-VrSovic« XIIL Ruska 12, V. Pošt pred. 18.
Najboljše violine
strune, eitre, tambuwce, gi-tare ter sploh vsa glasbil« ia potrebščine v velikanski izbiri
ALFONZ BREZNIK
lapriseženi strokovnjak Ljubljana Aleksandrova cesta it. T.
11658
^orm.
lopamoti pmmdi
Hiša v Kamniku
z gostilno, mizarsko delavnico in korporacijskimi pravicami bo prodana na javni dražbi dne 19. oktobra 1931 ob 9. uri 30 minut. Hiša ima velik vrt ter leži ob glavni cesti v Kamniku. — Natančnejše informacije daje dr. žvokelj, advokat v Kamniku. 11699
Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din.

233/8
čokolado
O. Hanstein:
AH j@ kriva?
Roman
Ne! Vendarle je bilo prav tako. Ravno zdaj ji bo to v tolažbo. Zdaj bo vsaj vedela, kie je njen dom. Ali ji ne bi še enkrat brzo-javil? Pomisliti je. Čez tri ure je odhajal vlak proti Berlinu. Zdaj je bilo njegovo mesto pri njej!
Naglo ja prevozil razdaljo, ki ga je še ločila od gradu. Bil je prepričan, da mu oče ne bo branil potovanja, če mu pokaže to pismo. In najboljše je bilo, da takoj po pogrebu pripelje Gudulo k svojim roditeljem.
Pred gradom ga je čakal grofov komorni sluga.
»Gospod grof prosijo, da bi prišli k njim. V svoji sobi so,«
Eberhard se je nehote zdrznil. Kaj neki ima oče do njega? Ali je morda v časopisu že bral, da je Wellhorn mrtev?
Stopil je v sobo in se ustrašil. Očetov obraz je bil bled m bolestno razoran.
»Oče — kaj je?«
»Ubogi sniko.^
»Ali veš, da je "VVellhorn umrl? Takoj moram h Guduli.« •
»Ce bi bilo samo to.«
Eberhard je prebledel.
»Kaj pa še, oče?«
Grof ga je potegnil k sebi.
»Dragi dečko, časih naloži usoda človeku težko breme. Prosim te — saj mi je samemu težko najti pravo besedo, a vendar, menda si mož, ki se boš znal vdati v neizogibnost.«
»Za Boga, oče, kaj se je zgodilo?«
»Nekaj zelo žalostnega je v časopisu.«
»Oče, zaklinjam te ...«
»Miruj, sinko. Vem, da te bo bolelo, globoko te bo ranilo v srce
—	a kaj hočeš, človeku je usojeno, da mora prenesti svojo mero razočaranj.«
»Ne muči me, oče ...«
»Beri sam iin ostani mož.«
Dal mu je časopis. Z burno utripajočim srcem je sede! Eberhard v očetov naslanjač. Stari grof je sedel njemu nasproti, tako skrušen in žalosten, kakor da se je v tej kratki uri postaral za dvajset let.
Eberhard je bral:
»Ukradena oporoka gospoda Wel!horna! — Dedična milijonov
—	tatica!«
Crke so se mu zameglile pred očmi, a posiilil se je, da jejjral dalje. Senzacija je bila razmazana z vso brezobzirnostjo lakomne-ga poročevalca. Oporoka ukradena! Briljantni nakit neizmerne
vrednosti ukraden! Ključi pisalne mize in železne blagajne ukradeni, med tem, ko je ležal v sosednji sobi mrtvi krušni oče na mrtvaškem odru! Odločnosti kriminalnega komisarja Zessma se je bilo posrečilo, da je storilki takoj dokazal njeno dejanje. Gospodična Gudula Wellhornova, prav za prav hči potepuhinje in beračice, je bila že vse priznala in je sedela zdaj v preiskovalnem zaporu!
Eberhard je planil pokoncu.
»Ne, ne! To ni res! To ne more biti res!«
»Na žalost bo vendarle res. če ne vse, pa vsaj marsikaj. Če bi ne biia zaprta, ne bi smeli tako pisati, o njej.«
»Gudula! Moja Gudula! Za tem se mora skrivati strašna lopovščina! Vem, da ni zmožna tega. Takoj moram v Berlin.«
Grof je resno odvrnil:
»Dragi dečko, razumem te popolnoma in čutim s teboj. Razumem tudi tvojo željo, da se takoj odpelješ v Berlin. To utegne biti najboljše. Mati je tako slabih živcev. Kar vesel sem, da ni videla časopisa — kdo ve, kakšne bi bile posledice. Zato je najbolje, da ostaneš nekaj dni v Berlinu; med tem ji bom po kapljicah povedal strašno novico. A zdaj nekaj drugega. Kakor veš, sem ti davi izreke! svoj pristanek. To sem storil v trdnem prepričanju, da je ime tvoje neveste res neomadeževano. Ne boš se čudil, da zdaj prekli-čem svojo besedo. Prav za prav mi tega niti treba ni, saj vem, da se moj Sin ne bi hotel poročiti s sleparko.«
Eberhard, ki se je bil med tem pomiril, ga je trdno pogledal.
»Oče, z vso trdno gotovostjo, ki mi jo daje ljubezen, vem, da je Gudula nedolžna. Drugi, ki ji zavidajo njeno dediščino, so najbrže uprizorili ta zločin im zvalili sum na Gudulo. V Berlinu bom skušal dognati, kako je vsa stvar. Ne moreš mi braniti, da ne bi naprosil enega izmed najboljših odvetnikov, naj razjasni ta slučaj. Ce se na koncu koncev — in o tem sem popolnoma prepričan — izkaže Gu-dulina nedolžnost, tedaj vem, da je moj oče preveč pravičen mož, da ji ne bi spet odprl svojega naročja in mi pomagal popraviti strašne krivice, ki se ji godi...«
Njegov trdni glas je zadrhtel.
»Če bi se pa prepričal, da je res tega si skoraj ne upam izreči, ker se mi zdi nemogoče...«
Vzravnal se je.
»Tudi jaz se zavedam, kaj sem dolžan svoji časti in časti svojega imena.«
Grof mu je stisnil roko m resno odvrnil:
»Vem, sin, in zato ti zaupam. Srečno pot.«
Eberhard je odšel. Bilo mu je, kakor da bi sanjal. Hitro je zmetal najpotrebnejše v svoj mali potni kovčeg; slugi je bil že prej naročil, naj bo vse pripravljeno. Ne da bi se poslovil od matere, je sedel v avtomobil im se odpeljal.
Na travnike 'in na zrcalno gladino jezera je sijalo solnce še vedno tako svetlo kakor prej; a v njegovem srcu se je bilo stemnilo.
Ne misliti! Samo -ne misliti!
Vlak je pripeljal. Mladi grof je skočil v prazen oddelek in pola so zletela mimo njegovih oči.
Gudula! Gudula!
Med tem so bili Gudulo Wellhornovo res prepeljali v preisko-. valni zapor. Komisar Zessin jo je bil snoči sam pripeljal. Ves čas ni bila izpregovorila besede. Še enkrat je bila stopila v mrtvaško sobo, kjer je ležal stari VVellhorn, in se zgrudila ob njegovi krsti. Po tem nemem, brezsolznem slovesu je bila vstala in pogledala komisarja. Strogi uradnik je nehote pobesil pogled pred temi žalostnimi, resnimi, obtožujočimi očmi.
Ali so bile to oči tatice?
Zmajal je z glavo. Očividno je igrala drzno, spretno komedijo. Položil ji je roko na komolec, a Gudula je odskočila kakor pred kačo. V predsobju sta stali spletična in služkinja s smrtno prestrašenima obrazoma. Gudula je rekla z globokim, brezzvočnim
glasom:
»Ti gospodje me pošiljajo v zapor, ker misijo, da sem ukradla oporoko gospoda Wellhorna. Ker boste itak vse zvedeli, vam rajši sama povem. Razume se, da tega nisem storila.«
Komisar Zessin ji je segel v besedo.
»Opustite, prosim, vsako izjavo. Utegnila bi pomeniti vplivanje na priče.«
»Prav. Samo še nekaj. Tisti ljudje, ki so pahnili mene v nesrečo, bi utegnili osumiti tudi vas. Zato vam samo rečem, da sem preipit-*čana o poštenju vas vseh in vem, da ste zvesto služili mojemu pokojnemu očetu. Pravni zastopnik, ki si ga bom poiskala, bo na razpolago tudi vam.«
Zessin ji je iznova segel v besedo.
»Prosim.«
Spletična je glasno jokaje pristopila in poljubila Guduli roko, Komisar jo je nejevoljno odrinil.
»Za take reči ni časa.«
Odprl je vrata in Gudula je visoko vzravnana odšla pred njim na ulico, ne meneč se za radovedneže, ki so se zgrinjali okoli avtomobila. Zategnila si je žalni pajčolan okoli obraza, stopila v voz in sedla v kot. Komisar se je prisede! k njej. Čutil je, kako se je umikala vsakemu najmanjšemu dotiku z njim, in to ga je delalo še bolj jeznega.
»Domišljavka! Sčasoma se bo že zmehčala!«
Nobeden izmed njiju ni več izpregovoril besede. Tudi v jetniš-nici, ko je stopila v svojo celico, ni izgubila svoje hladne zbranosti. Šele ko so zunaj zarožljali ključi in je slišala, kako sta paznik in komisar odšla, so jo zapustile moči. Glasno jokaje se je vrgla na trdo ležišče in zaihtela od krčevite bolesti.
Ko je zvečer paznica pogledala k njej, je še vedno nezavestna ležala na kolenih.
r
Človek s pozitivnim dilem ve,
da samo sistematska telesna kultura ustvarja veliko življenjsko energijo, kt je predpogoj vsakega uspešnega delovanja v poklicu, športu in društvenem življenju. Zato so dnevne masaže s »4711« zelo koristne. One trajno oživi Ijajo organizem in dvigajo duševno in telesno vztrajnost. Delotvorno nego vašega pojava podpirajo ona velekotistna sredstva, k: vsebujejo vonj in jakost »4711«, te žlahtne in zdrave kolonjske vode. Posebno obeležje vseh »4711« izdelkov je kakovost in zanesljivost — lastnosti, na katerih temelji njih svetovni sloves.
»4711« se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih zaprtih steklenicah z modro-zlato etiketo. Da ne dobite potvoib, zavrnite odločno odprto steklenico!
Sau de o (ogne
• ■ a
f 1NOVA KOZA OBRAZA. Z uporab*
' spohalnvga medicin, biološkega (.re-parata dr. Domine & Cie., Pari*, »Artrigsut SpeCial Venus« postane ibra« v 10—14 doeb pomlajen. Ugubijo s? ia vedno rt« gube, madeži, pege, boboljice. maščoba n groba koža. — Obrat postane lelen. svež in mebek, kakw pri	—
majhnem otroka. Garnitura stane 92 dinarjev.
LEPA OKROGLA IN POLNA PRSA
so okras vsake dame. Ce prav to prsa še tako jako takržljana Id višeča, dobila bodo t uporabo »Lait de Judo« tavidno bujnost, okrog [ost in trdnost v najkrajšem časa. — Stane 85 Din.
RAVNO OR2ANJE TELESA se doseže t nositvijo »Saša Gerad»h»l-terja«. Pospešuje normalno dihanje 1» pravilno delovanje pljuč. V 14 dneh se pripogDjen ln grbast hrbet-oopolnoma poravna. Stane 52 Din.
CENTIFOL1A, feozmetiikt tavod, Zagreb, Jurišičeva &
Zahtevajte brezplačne Ilustrirane eenikel IV
Mladostna
-'31
Zavidajo Vam Vaš smehljaj ?
Erasmic Savon Dentifrice povzroča trajno in sijajno beloto zob in izpopolnjuje z dovršeno lepoto Vaš smehljaj v zavist Vaših znancev. In še nekaj —• nežni privlačni vonj povzdigne dražest VaSe osebe.
Mali oglasi v „JUTRU"
imajo siguren uspeh'
Sodi
večja množina, novi in renovirani mali za transport in veliki za klet se poceni prodajo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. _11669
——M——BBI) JMMfii|JJUllUiUBJ
L1ITZ-" PCčl
po izdatno znižanih cenah stalno na za'ogi
samo
ERASMIC
SAVON. DENTIFRICE
*ESD 182-075
the ERASMIC COMPANV UMITEOi LONDON. INCIANG,
Trgovski lokal v Ptuju
prikladen za manufakturo ali specerijo, s stanovanjem in skladišči, damo takoj v najem.
Ponudbe pod »Geschaftslokal« na agenturo Pich-ler v Ptuju.	11697
Ing. Gnzelj
Ljubljana-šiška Beljaška ulica št. 4.
LASTNA LIVARNA IN TOV AKNA ZA »EMAJL« LUTZOVE PECI za galvanično ponikla-nje in izdelavo emaj-tiranih predmetov kar kor: hišne številke, občinske in nradne napise itd. Sprejmejo se zastopniki!
Tel. 3252 Lotzove peči 243
MeGai sta (Vas!
Zabavajte se z glasbo, ki je najcenejše razvedrilo! Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik, katerega Vam takoj pošlje
^tr^evhki dom Stermectii,
itev. SkC
Enovrstna ročna harmonika 265 Din, dvovrstna 878 Din, trovrstna 970 Din, dalje velika izbira ustnih hammnil ^ 3, 5, 8.50, 10 Din, violin 142, 315, 545 Din, gitar 240, 270, bisernic 158, mandolin, tamburic, citer, flavt, klarinetov'
in drugih glasbil.
Na zalogi tudi gramofoni in gramofonske plošče.
pri
(Pfaff Šivalne streh ZZZV'1'L Gasite p«
garancijo, kupite ugodno tudi na obroke	Mamico, m to f« Pf^ff /
tprdc;	(DoQ, £i ubijati a, Bavčarjeva ul. 3f ' S^"4"*"
Poduk v vezenju brezplačen!
JCrani in SXovo mesto
Podnk v vezenin brezplačen:
v F.
Čuden
Ljubljana Prešernova ul. 1
Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebmina
11441
-iznovrstne knjigo veške potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, sukanec itd. Vam nudim po najnižjih cenah
i NA DEBELO!	NA DROBNO!
A. JANEŽIČ
LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA
________ / V v
Mil, V;
/.I

'«1 l' "'I 'A '!>!

'i,"-1, r
''livl i y.....-ij
■•Ji! )
BOTOT
milozazobe
praktičen »r» dolgo trajan
DOBER KVALITET JE PRIHRANEK
Generalno zastopstvo in en gros skladišče \rIado Turk, Ljubljana, Streliška ulica 24. — Telefon 2304.
Turisti s Lovci Smučarji
vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi
»KAM O« gojzerji
Zahtevajte cenik od »KARO« industr. Maribor, Koroška cesta 19 Za vse večje kraje oddamo zastopstvo ali samoprodajo.
Prodaja blaga t konknrzii.
V konkurzni zadevi Žitnik Franje, trgovke v Medvodah štev. 18, se proda na javni sodni dražbi
dne 24* septembra I93I ob 9. uri
vsa zaloga raznega manufakturnega, galanterijskega in špecerijskega blaga, inventar trgovine in pohištvo, ki se nahaja v stanovanju iste hiše, ter zlatnina.
Po možnosti se bo vsa zaloga trgovine s pripadajočim inventarjem prodala hkrati. Zato pridejo v prvi vrsti v poštev ponudniki glede cele zaloge in inventarja, nato ponudniki glede posameznih partij blaga in če tudi teh ne bo, ponudniki glede posameznih predmetov.
Natančnejše informacije daje podpisani upravitelj tečajnega sklada, pri katerem se je tudi v poslovnih urah zglasiti zaradi ogleda trgovine in zaloge, ki se pa zamorejo ogledati tucii med 8. in 9. uro pred dražbo.
DR. JOSIP JAŠKE,
advokat v Ljubljani, Miklošičeva cesta 18.
PERJE
kokošie, purie. gosje, I*
. . .	t V
naravno in s stroiem
čiščeno, dobavlja v vsaki
množim
E. VAM CAKOVEC

Telefon številka 59, 4, 3, 60
PRESELITEV !
Pisarna
FRANCOSKE LINIJE (FRENCH LINE)
HAVRE - NEW YORK
zastopnik
IVAN KRAKER
se preseli DNE 1. OKTOBA t I. iz Kolodvorske ulice štev. 35 na
MASARYK0V0 CESTO št. 14
nasproti izhoda glavnega kolodvora
Vlastelinstvo šestine pri Zagrebu sprejme tako]
oskrbni
verziranega v vseh panogah gospodarstva, izbornega vrtnarja, energičnega in treznega, oženjenega. žena bi bila lahko nastavljena kot majerica.	* 11601
Mnogim boleznim
je glavni krivec bogato obložena miza. dobro kosilo, kjer učini človek pogreške. Njegov želodec, črevesje, jetra in srce trpe radi tega.
ALPINACČAJ
pomore, da Dimajo te pogreške težjih posledic. Oku?a zelo dobrega, se pije »ALP1NAC« po jedi ali na večer, predno ležete spat, namesto kave ali običajnega čaja. Dobiva se v lekarnah in drogerijah.	11577-2
Depo: TRIFOLIUM-drogerija — Beograd.
kamnoseški mojster
Ljubljana
Resljeva cesta štev. 30
priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita, plošče za * grobnice, mar- * mornate plošče za mobilije po najnižjih cenah
287
češke
kameninaste cevi
CIHLA&, Ljubljana, Dunajska cesta 69
116G3
Dražba
Dne 5. oktobra t. 1. se vrši na ZGORNJI L02NICI pri Žalcu na licu mesta ob 9* uri dopoldne dražba lepega
posestva, in sicer:
1.	opekarne v polnem obratu z letno kapaciteto 800.000 opek. Cenilna vrednost Din 779.478.—, vadij Din 77.947.80 in najmanjši ponudek Din 451.925.—.
2.	Lepo arondiranega kmetskega posestva z velikimi stavbami itd. Cenilna vrednost Din 598.822.55, vadij Din 59.882.25 in najmanjši ponudek Din 339.900.
3.	Vile v Žalcu. Cenilna vrednost Din 195.320.—, vadij Din 19.532.— in najmanjši ponudek Din 98.280.—.	11585
Si mmeringer
tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov
WIen XI.
Avstrija
Žerjavi in
transportne
naprave
Zastopstvo:
Inženjerska pisarna Julius Breitvvieser
Zagreb,
Frankopanska 8
161
KSILOLITNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
nI mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag, polaga
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA. Dunaiska c. 56 2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL

Generalno
ZASTOPSTVO
za Jugoslavijo aparati za sviranje
JULESPHON
za gostilne, kina in kavarne, z avtomatom na pol dinarja in opremo za citre oddan: o resni tvrdki takoj.
Patent. Ponudbe pod »Odmah« na Pn-blicitas d. d. Zagreb, Illca 9. 11612
Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki
frank o. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta
in otroštev. 4.
m
s skladiščem in stanovanjem, ob glavni cesti, na Lelo prometnem kraju, ODDAM.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11679
Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo
prvo sprefemnico za barvanje in kemično
snaženje
pri krojaču A. PREZELJ, Vošnjakova ulica 4 ("prej Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste sna-žena in barvana oblačila.	10569
Postrežba točna!
A. PREZELJ, krojač.
Cene solidne! A. WAGNER, barvar.
Je-li
Vaš
w O S
srd ?
Zakaj si grenite življenje zaradi nelepega nosu? Z mojim patentiranim aparatom za oblikovanje nosu »ORTHODOR«
dosežete popoln	nos' kot knv>
preokret in polep-	bel, širok, dolg,
šanje izraza v ob-	kratek, sedlast,
razu. S preparatom	yBH top, gomoijast nos
»Orthodor« odstra- \|||i} ^ jML',' JjBitd. »Orthodor« se nite zanesljivo in	'	da prilagoditi vša-
naglo vsak skažen ^^K-^^feaS?^' ki obliki in velikosti. — Uspeh in neškodljivost zajamčena. Aparat je izredno prikladen tako za dame kakor za gospode in otroke. Pri otrocih se doseže uspeh že po nekaj dneh. Zdravniki so odlično ocenili ta preparat. — Cena 90 Din. — Originalne preparate SCHRoDER & SCHENKE razpošilja po povzetju aii proti plačilu v naprej samo depo za Jugoslavijo:
»OMNIA«, oddelek 1/6, Zagreb, Draškoviceva 27.
11466
P Vin 221/30 — 125.
Prostovoljna sodna dražba v št. Vidu nad Ljubljano.
V nedeljo, dne 20. septembra ob dveh popoldne bo na licu mesta v Št. Vidu prodana
hiša št. 16 v št. Vidu,
takozvana Fernadova hiša, stoječa sredi vasi ob državni cesti, pripravna zlasti za obrt, in k tej hiši spadajoči vrt z dvema šu-pama in kozolcem. Vrt se razdeli na
štiri stavbne parcele.
Izklicna cena za hišo je 80.000 Din, za posamezne stavbne parcele pa po 18.000 Din. Kupnina se plača v obrokih. Dražba
se vrši v vsakem vremenu.
%
Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču.
Okrajno sodišče v Ljubljani
odd. vm., dne 1. septembra 1931.	11338
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi £ Ljubljani.