20 LET JLA CELJSKI TEDNIK Leto XI. štev. 48 Celje, 22. decembra 1961 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSK1 TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO ARMADA, to je LJUDSTVO Pred dvajsetimi leti, ko je fašistični vojaški stroj prodiral in zmagoval, ko je skoraj vsa Ev- ropa ječala v suženjskih sponah najmračnejšega zatiralca, v teh viharnih in usodnih dneh se je rodila Jugoslovanska ljudska armada. Prva proletarska brigada, ki je bila ustanov- ljena 22. decembra 19il v Sandžaku, je začetek naše ljudsk3 armade. Od tistega časa naprej je JLA neprestano rastla, v bojih razvijala svojo lastno taktiko vojskovanja in s svojim politič- nim in vojaškim delovanjem netila plamen upo- ra v najbolj utrjenih sovražnikovih oporiščih na naših tleh. Zgodovina vojn in vojsk ne pozna pred JLA podobnega primera. Juioslovanska ljudska ar- mada je zrasla iz partizanskih odredov, ki so se porajali kot oborožene organizacije upornega ljudstva. Razvila in razširila se je naša ljudska vojska popolnoma iz lastnih lis, nastala je iz ljud- stva. Niso bile akademije tiste, ki so nastajo- čim divizijam, korpusom 1,n celotni armadi daja- le vodstveni kader, boj je z neposredno prakso rojeval komandante. Nista bila pisani zakon in policijska sila tista, ki bi zagotovila mobiliza- cijo množic za odločilni boj. Poziv Partije je b.l močnejši, notranji klic svobodoljubnih množic je bil učinkovitejši in samonikel, iz sovražnikovih rok izpuljeno orožje je bilo dragocenejše. Boj jugoslovanskih ljudstev je rodil novo obo- roženo silo, ki je bila klasičnim armadam podob- na le toliko, kolikor je uporabljala klasično orož- je in v kolikor je osvojila klasične organizacijske oblike in naslove. Drugače pa je bila to od sa- mega začetka le oborožena pest narodnega telesa. Njena rast je bila tako prirodna in nevsiljsna, kot je bil priroden in nevsiljen razvoj ljudske oblasti, kot je bila iz globokih teženj ljudstev ro- jena nova jugoslovanska skupnost v boju pre- kaljenega bratstva in enotnosti. V štiriletni borbi je nastala taka ljudska voj- ska, ki je mogla na domačih tleh obračunati do kraja s sovražnikom in ki je v naslednjem tre- nutku postala neomajen obrambni zid nove so- cialistične domovine delovnih ljudi. Danes, dvajset let po ustanovitvi prve prole- tarske brigade, ni vsebina naše JLA prav nič drugačna. Značaj naše vojske je prav takšen kot je bil takrat. Ozko povezana z našimi skupnimi napori je JLA hkrati braniteljica naših sociali- stičnih pridobitev in graditeljica naše ekonom- ske moči. JLA je po vojni zgradila nešteto ob- jektov in kar je še dragocenejše: JLA je šola, v kateri rastejo strokovno sposobni in družbeno zavedni kadri. Zato je letošnji jubilej JLA praznik vseh ju- goslovanskih ljudstev. Pripadniki JLA so vse leto praznovali z nami 20. obletnico vstaje ravno tako kot mi te dni mi vsi praznujemo z njimi ob njihovem prazniku. Toda ali moremo govoriti z besedami mi in oni? Ne! Armada, naša ljudska vojska je ljudstvo samo, to smo mi vsi. JLA niso le sočasne garnizije po naši domovini. Kot so se jugoslovanski narodi v štiriletni borbi v celoti dvignili v upor in izvojevali socialistično revolu- cijo, tako je vsa jugoslovanska skupnost pri- pravljena v naslednjem trenutku postati armada neustrašenih borcev pri obrambi naših sociali- stičnih meja. JLA ni sredstvo za rožljanje v se- danjem mednarodnem vzdušju blokovske nape- tosti. Narobe. S tem da je oborožena sila juio- slovanskih narodov le stražar naše neodvisnosti, je hkrati stražar miru. Ta sila pa ni zgolj v orož- ju in vojni tehniki, temveč je v nas vseh globoko zakoreninjena. Imenuje se svobodoljubnost in socialistična zavest. Volivci razpravljajo TE DNI POTEKAJO V CELJSKI OBCINI ZBORI VOLIVCEV, NA KATERIH RAZPRAVLJAJO O ZELO VAZNIH VPRAŠANJIH NADALJNJEGA RAZVOJA OBCINE. — RAZPRAVE SO ŽI- VAHNE, VENDAR V MNOGO PREOZKEM KROGU. — POLI- TIČNE ORGANIZACIJE NISO POVSOD DOVOLJ AKTIVNE. — ODGOVORI ODBORNIKOV BI LAHKO BILI BOLJ KONKRET- NI Te dni se občani celjske občine zbirajo na zborih volivcev, na ka- terih razpravljajo o zelo važnih vprašanjih bodočega gospodar- skega in družbenega razvoja v celjski komuni. Celjski občani na zborih odločajo o najvažnejših nalogah, ki naj imajo prednost pri sestavi novega gospodarske- ga načrta. To pa zaradi obilice potreb ni tako lahko, zlasti kadar gre za investicije, katerih učinek je za posamezne predele manj ne- posreden kot za druga. Take od- ločitve terjajo mnogo zavesti in tehtnega razmišljanja, da ozke, lokalne in na oko zelo življenjske potrebe ne zameglijo pogleda na najvažnejše probleme občine kot celote. Marsikje so občani v svojih o- žjih mejah že med letom ugoto- vili mnoge potrebe, marsikje pa so bile le-te prenesene še iz prejšnjih let. Številne potrebe, ki jih je vedno več, kot jih je moč uresničiti, so občani na trezen na- čin pretehtali in se odločevali za najvažnejše. Toda povsod ni hilo tako. Zlasti ne tam, kjer je bila udeležba na zborih volivcev šibka in kjer se politične organizacije v predpri- pravah niso izkazale. Tako so na primer v Gaberju, kjer je bilo, mimogrede povedano, zelo malo ljudi, zelo težko načenjali pogla- vitne probleme in to zato, ker so se ustavljali pri drobnarijah, ki bi jih morali reševati hišni sveti. Na zboru Pod gradom so po za- gotoviiiii tamKajsnjin poiiucnih funkcionarjev dobili zelo dobra in zadovoljiva pojasnila na števil- ne probleme in predloge. Pred- sednik občine tov. Rupret je tadivar II (Omer- za, Žuntar, Mlinaric, Breznikar) 8:08.2. 3. Vojna pošta 1693/23 (To- palovič, Žderič, Lctič, Novic) 8:46.8, 4. Vojna pošta 1693/K, 8:47.8, 5. Vojna pošta 1693 K 8:57.8 itd. V drugi skupini moških tekmo- valcev so se ekipe zvrstile po temle vrstnem redu: 1. UROP Šoštanj (Fricelj, Vohar, Ivanovič, Vidic) 10:42.2, 2. UROP Celje- Otok (Rakita. Grabar, Andričič, Balažič) 11:02.4, 3. Gradiš Šo- štanj 11:33.6, 4. UROP Štore 11:53.0, 5. UROP Celje-Dolgo po- lje 14:29.5 itd. Dvakrat AD Kladivar Spodaj — med otvoritvenim go- vorom majorja Franca Fajdige, zfforaj — zmagovalna ekipa celj- skega Kladivarja pred ciljem Se naprej mrzlo vreme s sne- gom do nižin. Med 22. in 24. de- cembrom bodo spet padavine in potem bo postalo postopno to- pleje. e CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 22. decembra 1961 PREDANOST IN ZNANJE lastnosti komunista v ČETRTEK POPOLDNE SE JE SESTAL OBČINSKI KOMITE ZKS ŠMARSKE OBCINE TER OBRAVNAVAL ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA. V RAZPRAVI JE SODE- LOVAL TUDI SEKRETAR OK ZKS CELJE FRANC SIMO- NlC. O letošnjem delu organizacija. Zveze komunistov na Smarskem je podal analizo sekretar občin- skega komiteja ZKS ing. Andrej Marine. Svojstveni pogoji na Smarskem se kažejo tudi v delu komunistov. Morda je v tem vzrok, da včasih občinski komite ni mo- gel delovati kolektivno, temveč je dosti nalog moral izvrševati petčlanski sekretariat samostoj- no, kar ni najboljše. Posamezni člani komiteja so večkrat imeli premalo neposrednega stika z ne- katerimi osnovnimi organizacija- mi. Hkrati pa ugotavljajo, da je komite delal prizadevno in uspeš- no. Posebno aktivna je bila komi- sija za idejno-politično vzgojo. Večerna politična šola, ki deluje v Rogaški Slatini, je uspešna ob- lika izobraževanja, ki je kadrom na Smarskem zelo potrebna. Zdaj nameravajo odpreti še nov odde- lek. V seminarjih pa bodo poma- gali izobraževati ljudi iz kmetij- stva, prosvete in gostinstva. Posamezni člani občinskega ko- miteja so z različnimi dolžnostmi dostikrat preobremenjeni. To je težavno, toda do neke mere tudi razumljivo, ker v podeželski ob- čini primanjkuje sposobnih ka- drov. Prizadevajo si, da bi razši- rili vrste organizacije, toda letos je bilo sprejetih nekoliko manj članov kot lani. Ob sprejemanju bi bilo potrebno misliti predvsem na mlade ljudi iz proizvodnje, ki imajo pogoje za to. Letos so spre- jeli največ članov v gospodarskih organizacijah, kjer so osnovali tu- di 6 novih osnovnih organizacij ZKS. Potrebno pa bi bilo samo- stojne organizacije ustanoviti po- vsod v podjetjih in ustanovah, kjer so za to pogoji. Komunisti naj čutijo neposred- no odgovornost za življenje v svo- jih gospodarskih organizacijah ali ustanovah; to pa bodo najlaže pokazali tedaj, če bodo delovali v osnovni organizaciji, ki se bo temeljito ukvarjala s problemati- ko podjetja odnosno ustanove. Krajevni komiteji bi bili primer- na oblika, ki bi povezovali ko- muniste vseh osnovnih organiza- cij v kraju. O tem na Smarskem že razmišljajo in verjetno bodo poleg strokovnih aktivov komu- nistov, ki zdaj delujejo pri pro- svetnih delavcih in kmetij cih, o- snovali tudi potrebne krajevne komiteje odnosno krajevne akti- ve. Vprašanje proizvodnje, vpra- šanje delitve čistega dohodka in osebnega dohodka, to so vpraša- nja, o katerih se morajo pogovar- jati komunisti v svojih podjetjih. Na Smarskem ni kričečih prime- rov nepravilnosti, kot so se po- javljale kje drugje. Nedvomno pa ni pravilno, da so n. pr. v Slatin- skem domu čisti dohodek delili, tako da za sklade za obnovo od- pade le 8 odstotkov, za osebne pa 92 odstotkov. Proizvodnja in rast osebnih dohodkov, to sta pojava, ki naj rasteta v zdravem soraz- merju. Prav je to, da so v rogaški steklarni porasli osebni dohodki, ki so bili najnižji. Tudi med spod- njo in gornjo mejo osebnih do- hodkov morajo biti zdrava in u- strezna razmerja. Na Smarskem pripravljajo združitev kmetijskih zadrug in kmetijskega gospodarstva. Pove- čujejo socialistično proizvodnjo v kmetijstvu. Ob vsem gospodar- skem preobraževanju, v rasti ob- čine, utrjevanju temeljnih gospo- darskih zvrsti, je nedvomno, zelo pomembna vloga komunistpv. Ob vsem tem pa ni dovolj samo pre- danost, potrebno je dosti znanja, široka razgledanost, kajti samo z znanjem lahko dokazujemo tisti družbeni prav, za katerega se še vedno revolucionarno bijemo. Prav tega pa se na Smarskem do- bro zavedajo, zato je vzgoja lju- di tudi tisto odločilno vprašanje, ki ga skušajo čimbolj ustrezno re- ševati med množicami. V delu ko- munistov na Smarskem je veliko uspehov, toda tudi nekaj pomanj- kljivosti, ki pa so prav tako od- sev nenehnega dela. Potrebno je tudi, da bo komunist pravi tova- riš svojemu sodelavcu, kaiti ne zavzemamo se samo za višjo pro- izvodnjo, vzporedno gradimo tudi boljše odnose med ljudmi. 11- s Končano je zasedanje velmož Vzhoda in Zahoda, SEV in NA- TO. Z obeh strani pa se kljub ekstremnim pokazateljem spora jasno sliši nedvomna potreba po pogajanjih. Tako je generalni se- kretar NATO Dirk Stikker into- niral redno zasedanje parla- mentarcev severnoatlantskega pa- kta v modus vivendi z Vzho- dom. Ta modus vivendi mora biti vzpostavljen s pogajanji, kajti ta hip si nobena stran ne želi voj- ne in si tudi ne more dovoliti jedrske vojne. Toda zazdaj še ni bil storjen korak, ki bi ta modus vivendi približal ali omogočal. ZDA se re- ida niso vdale nemškemu priti- $ku glede tega, da bi iz NATO naredile četrto atomsko silo, so pa sicer močno podprle Adenau- erja in Schrbderja v njunih ne- popustljivih stališčih glede Ber- lina in Vzhodne Nemčije. Disakord v NATO so pomenile tudi izjave generala Norstada, vr- hovnega komandanta sil NATO. Ta je zahteval okrepitev atlant- ske vojske in njene borbene pri- pravljenosti, povzdigoval baltiš- ko poveljstvo kot velik napredek NATO sil, čeprav je to v bistvu velikanski privilegij Nemcem, o- betal velike manevre v Grčiji ali Turčiji in. povečanje jedrskega personala in izboljšanje njegove razporeditve. Jedrski udarec lah- ko zada sovražniku NATO, zad- nja leta pa že tudi sama Zahod- na Nemčija, čeprav sama ni in ne bo gospodar tega orožja. No, Nor- stadovim sugestijam so se pridru- žili še sklepi ali vsaj priporočila o skupnem programu in skup- nem finansiranju prodiranja v vesoljstva. Vse to seveda ne po- meni, da so Nemci dosegli tisto, kar si najbolj žele, vendar pa tu- di ne vzbuja posebnega upanja, če bo končno le prišlo do poga- janj med Vzhodom in Zahodom. Zato so poskrbeli tudi Rv^i, ki so zasedanju NATO pakta takore- koč položili zahtevo po izročitvi šefa stalnega vojaškega sveta NATO pakta zahodno nemškega generala Heusingerja. Heusinger je zaradi lahne sence, ki ga je oplazila v zadnjem oficirskem puču zoper Hitlerja, takoj po po- razu Nemčije izplaval na povr- šje in ob ustanovitvi Bundesive- hra za novo nemško vojsko pred- stavljal vse tradicije tistega šta- ba, ki je do 1. 1941 izdelal že dva načrta za totalno ofenzivo na sve- tovni mir z namenom, da bi Nem- čija dosegla svetovno zmago. Da je to res, se vidi tudi iz njegove nedavne izjave, ki jo je dal gle- de tega, da je močna oborožena Nemčija potrebna za evropsko varnost. Kljub vsemu pa se je zaklju- ček pariškega zasedanja glasil, da je treba vse storiti za osnovo po- gajanj, obnoviti stike in doseči neko rešitev. Seveda niso pozabi- li prizadejati stereotipne formu- le, da bodo zahodne sile vse stori- le za ohranitev svojih pravic in izpolnitev svojih obveznosti. Malo drugačen jezik so govo- rili na zboru SEV, kjer sta manj- kali Kitajska in Albanija. V glav- nem je razgovor tekel o medna- rodni delitvi dela in zvišanju produktivnosti, medtem ko je bila politična stran naslonjena na be- sedilo XXII. kongresa. Zanimivo je francosko stališče. De Gaulle si pri tem želi najbrž čim več pridobiti za ponovno a- firmacijo Francije v mednarod- nem svetu. Francija je zoper to, da bi NATO bil četrta atomsko sila, ker ima sama atomsko bom- bo, zato je tudi zoper pogajanja z Vzhodom, ker ima de Gaulle občutek, da bi pri takih pogaja- njih pomenila kljub atomski bombi med zahodnimi tremi naj- manj, manj kot Zahodna Nem- čija, ki bi samo na videz ne bila navzoča. Zato je v Parizu ponoo- no pogrela misel o atomskem di- rektoriju treh. Medtem teče čas, do pogajanj pa ne pride. Kaj je tista '^pamet- na osnova*", na katero naj pri- stane SZ? Možnost, da se Nemči- ja združi tako, da bi bili za SZ izgubljeni položaji pridobljeni v drugi svetovni vojni? Vsekakor je situacija tako napeta, prestiž Za- hoda, SZ in posebej Adenauerje- ve politike tako na kocki, da se to ne more spremeniti v modus vivendi brez pogajanj, brez ne- ke adaptacije. Zdaj čas res ne po- meni počitek, ampak orodje, ka- kor je dejal Kenndy. T. O. VELIK USPEH revije pionirske dejavnosti POVEJ, ZAPOJ, ZAIGRAJ" Tik pred zaključkom velike pi- onirske akcije pod geslom »-Moj kraj včeraj, danes in jutri« sta Okrajni odbor Jugoslovanskih pi- onirskih iger ter celjsko Olepše- valno in turistično društvo pri- pravila uspelo revijo pionirske dejavnosti, na kateri je v torek, 19. t. m. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma nastopilo nad dve sto pionirjev iz najrazličnej- ših krajev celjskega okraja. Po resnem uvodu, ki ga je dal godalni orkester celjske Glasbene šole pod vodstvom prof. Dušana Sancina z Andersonovo Simfoni- eto, so se v naslednjih petindvaj- setih točkah zvrstili še cicibani iz vrtca Anice Cernejeve ter par- tizanskega društva iz Gaberja, mladi pevci prve osnovne šole v Celju, mala risarka, gilasbeniki, pesniki, recitatorji, telovadci, lju- bitelji ritmičnih vaj in folklore. Skratka, na odru se nam je kot na filmskem traku razvijalo tisto pisano življenje in delo, ki ga otroci doživljajo v svojem pro- stem času, v pionirskih odredih in njihovih krožkih, v društvih, glasbenih šolah in podobno. K u- speli akademiji, ki si jo je po- poldne ogledalo več sto šolskih otrok in ki je tudi zvečer priva- bila v dvorano veliko hvaležnih poslušalcev in gledalcev, so pri- pomogli vsi nastopajoči. Vsaka točka je po svoje pomenila vrhu- nec in užitek ter plačilo za delo. Zato vsem, ki so nastopali in vsem, ki so vadili otroke za ta nastop in onim, ki so žrtvovali veliko dragocenega časa za orga- nizacijo revije — iskrene čestitr ke. Za otroke je to bil velik praz- nik, zlasti za one, ki so prišli iz oddaljenih krajev in ki sicer ni- majo priložnosti, da bi sodelovali na takih prireditvah. Kot skrom- no zahvalo za sodelovanje so prav vsi prejeli vrečke s sladkarija- mi ter nekatere najbolj značilne prospekte, iki sta jih podarila Celjska turistična zveza in celj- sko Olepševalno in turistično društvo. -mb Dosti dela jih čaka Konec tedna je turistično dru- štvo v Žalcu polagalo obračun enoletnega dela. Društvo se je zlasti letos zavzemalo, da bi Ža- lec dobil lep zunanji videz. Zato so popravili nekaj zidov, uredili avtobusno čakalnico in dali ob- čini več koristnih predlogov. Upravni odbor društva je po- zval tudi gospodarske organi- zacije, da postanejo njegovi ko- lektivni člani. Med prvimi se je temu vabilu odzval kolektiv Hmezada. Načrtov za prihodnje leto je obilo, saj morajo dokončno ure- diti zelenico sredi Žalca, urediti - — - pokopališče z mrliško vežo, pa tudi majhno gostišče v gradu Plevna. JLA 1961—1961 V dnevih do praznika Jugoslo- vanske ljudske armade je bila v Iirostorih Okrajne zadružne zveze v Celju odprta razstava »Jugoslo- vanska ljudska armada 1941— 1961«. Razstava je imela veliko obiskovalcev; prikazala pa je na- stanek, razvoj in delež ljudske armade pri graditvi novih druž- benih odnosov ter čuvanju prido- bitev ljudske revolucije. Med najboljšimi Pred dnevi je bila v Špitaliču redna redna letna skupščina tamošnje strel- ske družine. Razveseljivo je dejstvo, da se je pregleda dela udeležilo nad 80 odstotkov vseh članov, pa čeprav je področje te družine zelo obsežno in ra- zmetano po okoliških hribih. Sicer pa dolga vrsta dejstev govori, ki uvršča- jo lo družino po dejavnosti med naj- boljše v celjskem okraju. Družina ima vsega skupaj 122 članov in pionirjev, kar je skoraj četrtina vseh prebivalcev Špitaliča. V minulem obdobju so se izkazali z izredno pestro dejavnostjo, ki jo potr- jujejo tudi naslednji podatki: v ok- viru družine dela sedem oddelkov, od tega dva članska, dva mladinska, dva pionirska ter en ženski. Medtem, ko so člani te družine v 1960. letu sodelovali na desetih prireditvah, so letos zabe- ležili že 3'5 nastopov svojih ekip; od tega 19 v občini in 14 v okrajnem meri- lu. Posebno lepe rezultate so dosegli pionirji, ki so ponavadi zavzemali prva mesta. Lepo kvaliteto pa so zebeležile tudi ženske. Zanimivo je, da je družina razpola- gala za treninge in tekmovanja le s 30.000 dinarji, kar pomeni, da je v pov- prečju odpadlo vsak mesec na enega člana po 18 din, oziroma na tekmoval- no ekipo (53 nastopov) v vsem letu le okoli 800 dinarjev. Skromno, ali ne! V tej zvezi se odpira vprašanje skr- bi Občinskega strelskega odbora za dru- žine izven industrijskih središč. Strel- ska družina v Špitaliču je prejela od Občinskega strelskega odbora le 15.000 dinarjev dotacije, pa čeprav je mora- la prav ta družina večkrat zastopati občino na okrajnih tekmovanjih. In še ta dotacija je bila namensko uporablje- na za gradnjo strelišča za malokaliber- sko puško. Da bi dobili manjkajoča sredstva, so se člani te družine lotili z udarniškim delom popravila neke ce- ste ter gradnje manjšega mostu. Strelsko družino v Špitaliču bi v re- snici lahko postavili za vzgled dela in prizadevnosti, zato pa so njeni člani o- stali razočarani, ker se njihovega ob- čnega zbora ni udeležil niti en pred- stavnik Občinskega strelskega odbora. DOMOVINI Petek, 1$. decembra V MALI GALERIJI v Ljubljani so ▼ počastitev dneva JLA odprli razstaTO partizanske grafike. Na njej je zbranih 29 najboljših del 14 slovenskih grafikov iz vojnega časa. Sobota, 16. decembra ZVEZNI Izvršni svet je sprejel osnu- tek zveznega družbenega plana za 19*2. leto. Nedelja, 1?. decembra v LJUBLJANI so odprli umetno dr«a- lišče, oziroma pravcati drsalni stadioa. Ponedeljek, 18. decembra ZARADI visokega snega je promet na mnogih cestah v državi zelo otežkočen. To še zlasti velja za nekatere predele Srbije ter Bosne in Hercegovine. Torek, 19. decembra NA ZASEDANJU Ljudiske sknpščiae Slovenije so med drugim potrdili reso- lucijo o vlogi in nalogah gimnazije t našem vzgojno-izobraževalnem sistem«. Sreda, 20. decembra ZVEZA prijateljev mladine v Ljublja- ni bo v dneh novoletnega praznovanja organizirala posebne prevoze otrok v Ljubljano. i PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO Množične organizacije v konji- ški občini se že pripravljajo na letošnje praznovanje novoletne jelke. Glavno nalogo pri obdari- tvi predšolskih in šolskih otrok so prevzela podjetja, politične or- ganizacije pa bodo skrbele za u- strezne programe. Tudi Socialistična zveza Komaj zaključujemo z enim obdobjem Jugoslovan- skih pionirskih iger, znanim pod imenom »-Moj kraj vče- raj, danes in jutri« že zače- njamo z novo aktivnostjo, ki bo posvečena telesni kulturi najmljaših. Tako stoji pred nami >*Leto telesne kulture mladih«. Gre za akcijo, ki naj, bi n^ imela kampatnjsikega znača- ja, temveč naj bi pomenila začetek sistematičnega ob- ravnavanja in reševanja vseh problemov in težav, ki se pojavljajo pri telesnovzgoj- nem udejstvovanju pionirjev bodisi v šolah ali partizan- skih in športnih društvih, stanovanjskih skupnostih ter v vseh ostalih organizacijah, Čeprav bosta pobudnika te akcije predvsem Zveza pri- jateljev mladine ter Zveze za telesno kulturo, pa to ni samo naloga teh dveh orga- nizacij, temveč naloga vseh družbenih in političnih sil- nic. Trenutno stoji pred po- litičnimi organizacijami, zla-, sti pa občinskimi odbori So- \ cialistične zveze naloga, da pomagajo pri formiranju ustreznih odborov, ki bodo na območju komune vodili in usmerjali celotno akcijo. Prav tako bo treba dati nekaj spod- bud pri sestavljanju kon- kretnih programov, ki jih naj osvojijo predvsem osnov- ne enote, to je pionirski od- redi, telesnovzgojna in šport- na društva, taborniki, Počit- niška zveza, planinci in dru- gi. Po načrtu, naj bi osnovne organizacije sestavile svoje programe dela najpozneje do 15. januarja. V njih naj bi podrobno, a zelo konkret- no obravnavale naloge, ki jih bodo reševale in izvaja- le v posameznih obdobjih Jugoslovanskih pionirskih iger v prihodnjem letu. Kot je znano bomo v tej aktiv- nosti razlikovali štiri obdpb- ja: zimsko (do 1. IV.), spo- mladansko (do 1. VI.), poletno (do I. IX.) ter zaključno ali jesensko (do 29. XI.). Časa za formiranje občin- skih odborov Jugoslovanskih pionirskih iger za prihodnje leto, časa za aktivizacijo vseh osnovnih enot ni dosti, kajti ] zima se nam ponuja v naj- ' večjem obsegu. Zato se bo * treba že zdaj pogovoriti o prireditvah, tečajih in tek- movanjih, ki j iti bodo osnov- ne in druge enote pripravile v zimskem času. Tu gre za, smučarske šole začetnikov, za »J smučarske tečaje, za sanka- ške prireditve, smučarska tekmovanja, pa tudi drsalna in ostala. Program Jugoslovanskih pionirskih iger za prihodnje leto pa naj ne ostane samo stvar in naloga prizadetih organizacij, temveč tudi predmet obravnave na se- jah, oziroma plenumih ob- činskih odborov Socialistič- ne zveze. Socialistična zveza se mora s tem programom ne samo seznaniti, temveč ga tudi osvojiti in podpreti na vsakem koraku. -mb SREČANJE V VIROVITICI Te dni se je celjski Delavski oder vrnil s prav gotovo največ- jega gostovanja — tako po kilo- metrih kot po času — v svoji zgo- dovini. S Cankarjevo dramo »Hla pec Jernej in njegova pravica« ter Linhartovo veseloigro »To ve- seli dan ali Matiček se ženi« so bili namreč — skupaj s predstav- nikoma celjske občine in organi- zacije — tri dni gostje gledališča v Virovitici, v sosednji republiki Hrvatski. Daleč so se napotili, da bi utrdili vez, ki veže obe gleda- lišči in zdaj jim ni žal ne časa in ne sredstev, ki so jih za to namenili. »Bilo je enkratno, nepozabno doživetje«, je dejal nekdo ob slovesu. Pravzaprav se je ideja o go- stovanju v Virovitici rodila že na letošnjih amaterskih letnih igrah v Dobrni, ko so Celjani povabili v goste gledališče tega prijetne- ga mesta blizu madžarske meje. Po navadi ostane pri takih rečeh le pri besedah, tokrat pa ni bilo tako. Po številnih pripravah, skr- beh in nestrpnosti so pretekli pe- tek dopoldne vendarle odpotovali. V Virovitici nas je sprejel mrak megla in veter, ki je rezal do kosti, pa smo na to kaj kmalu pozabili. Ze po prvem stisku rok s člani virovitiškega gledališča. ki so se zbrali na postaji, se je v nas vselil prijeten občutek, da smo med svojimi ljudmi, da smo doma. Obisk v gledališču je to še enkrat potrdil in prva noč v Virovitici nam je zavoljo tega prinesla še več miru in pokoja, kot ostale. ' Soboto smo pričeli z vajo, jo nadaljevali s predstavo »Hlapca Jerneja«, zaključili pa smo jo s tovariškim večerom, prašičkom na ražnju, s pesmijo in obljubo, da se še srečamo. Publika je »Hlapca Jerneja« z navdušenjem sprejela. Mimogrede — Jaro Ze- linka je naslovno vlogo odigral kot še nikoli. Led je bil prebit in odpadel je strah zaradi našega jezika. »Srečni smo, da vas lahko po- zdravimo v našem malem mestu', je dejal direktor gledališča. »Sreč- ni smo tembolj, ker se je to zgo- dilo v času velikega jubileja, ko hkrati s proslavljanjem obletni- ce revolucije praznujemo tudi za- četek tiste vezi med našimi naro- di, ki nas veže zdaj. Veliko Slo- vencev je preživelo skupaj z na- mi najtežje dni naše zgodovine, bodimo zato torej skupaj tudi zdaj, ko je gorje za nami. Naj se sodelovanje med nami še utrju- je...« Naslednji dan je predsednik ob- čine v Virovitici te besede še raz- širil: »Daleč narazen sta naši mesti in zelo se razlikujeta. Kljub temu pa želimo, da bi se sodelovanje, ki smo ga začeli na kulturnem področju, razširilo še na ostale dejavnosti. Izmenjali bi izkušnje, pomagali tam, kjer bi pomoč prav prišla i n nadaljevala tisto, kar smo začeli med vojno. To je na- ša želja in z njo vas pozdravlja- mo ...« In ko je zvečer po Linhartovi veseloigri »Ta veseli dan ali Ma- tiček se ženi« padla zavesa in ko so naši godci pred zastorom ob navdušenem ploskanju domači- nov igrali skladbo za skladbo, smo vedeli, da so te besede res- nične. Iskrene so bile in prav ta- ko je bilo iskreno tudi naše po- vabilo, naj pridejo v Celje, ki jih bo poskušalo sprejeti tako kot je Virovitica nas. Izmenjali smo darila, simbolič- na so bila, v resnici pa smo dali in izmenjali mnogo več. Lepe misli, želje in iskrene obljube. In ko smo pred odhodom vlaka še zadnjikrat stisnili roke in se po- slovili s pesmijo na ustih, je bil« vsem lepo. Prav zares, bilo je enkratno, nepozabno doživetje. Opisati ga — je nemogoče, treba je le do- živeti. CELJSKI TEDNIK STEV. 48 — 22. decembra 1961 BESEDA UPRAVLJALCEV VSE SE DA NAPRAVITI v zadnjem času je tudi v celj- »kem okraju izredno zanimiva i^azprava okoli razponov osebnih dohodkov. Zato je prav, da se javnost seznani, kako se rešuje to vprašanje. Prav pa je tudi za- voljo tega, da bi z dobrimi pri- meri opozorili vsa tista podjetja in posameznike, ki so pozabili na pravilna merila. Kako so ta problem rešili v Že- lezarni Store, nam pojasnjuje razgovor, ki smo ga imeli s pred- sednikom delavskega sveta Vik- torjem Opako: Železarna Store je eden naj- večjih kolektivov v celjskem okraju, hkrati pa podjetje, za katerega so značilni izredno tež- ki delovni pogoji. Razen tega je proizvodnja odvisna še od mno- gih primitivnih naprav, kar zah- teva od delavcev več fizičnega napora, je dejal tovariš Opaka. Proizvodnost narašča iz leta v leto. Razumljivo, da s tem tudi osebni dohodki. Delavski svet je na svoji zadnji seji analiziral de- lovanje novega pravilnika o ob- likovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. Ta pravilnik je T veljavi že od prvega julija le- tošnjega leta. Po zaslugi novega pravilnika se je proizvodnja v obračunskem pogledu povečala v tretjem tromesečju za 8,4 odstot- kov v primerjavi z istim razdob^ jem lanskega leta, produktivnost po količini za 5.8 po vrednosti pa za 25,9 odstotkov. V primer« javi z istim obdobjem pretekle- ga leta so osebni dohodki nara- sli za 18, dočim se je število nad- ur zmanjšalo za 61 odstotkov. Še in še bi lahko našteval po- kazatelje, ki dokazujejo dobro gospodarjenje, je dejal tovariš Opaka. Na osnovi te analize je delavski svet na predlog sindi- kalne organizacije, nadalje orga- nizacije Zveze komunistov ter uprave podjetja sklenil nasled- nje: Po prvotni oceni je veljalo najniže ocenjeno delovno mesto 100 točk, najvišje pa 840, torej razmerje 1:8.4. Zdaj sta prišla na dan dva predloga za popravek razmerja delovnih mest, in sicer oba v korist niže ocenjenih. Po prvem predlogu naj bi najnižje ocenjeno delovno mesto veljalo 110, oziroma 120 točk. Delavski svet je po daljši razpravi sprejel predlog, da se sprejme inačica, ki predvideva startno osnovo 120 točk. Po tej varianti bo zajetih 523 delavcev, ki bodo odslej ime- li večje osebne dohodke, kot pa so jih prejemali do sedaj. Drugi predlog, ki ga je pred enim me- secem iznesel sindikatu in poli- tičnim organizacijam glavni di- rektor, pa se glasi, da naj bi vo- dilnim uslužbencem znižali šte- vilo točk za pet odstotkov. Tako bi najviše ocenjeno delovno me- sto veljalo 800 točk in ne več 840. Tudi ta predlog je bil sprejet nadvse ugodno. Tako je zdaj raz- merje delovnih mest, ocenjeno v točkah 120:800, ali 1:5.7 (prej 1:8.4). Sklad za osebne dohodke se ustvarja v ekonomskih enotah iz dveh naslovov: iz proizvodnje in presežnega planiranega dohodka. Ker pa povišanje števila točk pri najniže ocenjenih delovnih me- stih po sklepu delavskega sveta ne sme porušiti razmerja med sredstvi za sklade ter sredstvi za osebne dohodke, je razumljivo, da bodo vsi tisti člani delovnega kolektiva, ki zasedajo više oce- njena delovna mesta, prispevali za kritje povišanja osebnih do- hodkov onim, ki imajo najnižje prejemke. Delavski svet in kolektiv štor- skih železarjev sta prepričana, je v razgovoru še dejal tovariš Opaka, da razmerja med osebni- mi dohodki in pa višine osebnih dohodkov ne morejo biti pro- blem, kjer vladajo zdravi notra- nji odnosi in kjer spoštujejo na- čela naše ureditve. Prav je, da o tem izrečejo svo- jo sodbo kolektivi. Naloga poli- tičnih organizacij in ostalih pa je, da kolektivom pomagajo pri reševanju teh vprašanj in da, čc je treba, obsodijo primere, pri katerih se nehote vsiljuje vpra- šanje politične morale. Slike iz življenja JLA Življenje pripadnikov JLA je po- dobno življenju v kolektivih in velikih družinah. Dokler traja služba, učenje vojaških veščin, so delovni kolektiv. Ko pa te ure prenehajo so pripadniki JLA de- ležni vsega, kar potrebuje mlad človek. Nekateri se posvetijo kul- turnemu udejstvovanju, drugi šfortu (slika desno), mnogi gredo v mesto ali počnejo kar jim je najbolj všeč. Ko mine ura pouka, sedejo v gruče in pokadijo cigareto, se pogo- vorijo in uženejo kakšno šalo... Kadar pa pridejo trenutki preizkušnje osvojenega znanja na va- jah in manevrih, takrat gre zares. Kot v vojni... Zato so naposled v JLA, da bi lahko, če bo treba, uspešno branili domovino. O varnosti pri delu so razpravljali ' Posebna komisija Občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konji- cah je pred kratkim analizirala rezultate akcije v tednu varnosti. Podatki kažejo, da je celotna ak- cija dobila dogti širši obseg kot prejšnja leta. Skoraj v vseh pod- jetjih so v tednu varnosti organi samoupravljanja razpravljali o službi varnosti pri delu. V neka- terih večjih podjetjih, kot v Ko- nusu, pa so to nalogo prenesli na delavske svete ekonomskih enot. V zimskih mesecih bodo v tem podjetju pripravili še več preda- vanj, na katerih bodo obravnavali delovno zaščito, pomen pravilne prehrane in vpliv alkohola na zdravje oziroma delo. V Lesno industrijskem podjetju je delavski svet sklenil, da bodo v zimskem času pripravili semi- nar za oddelkovodje, skupinovo- dje, mojstre in preddelavce, na katerem jih bodo seznanili z vse- mi nalogami higiensko tehnične zaščite. Pozneje bodo imeli podo- ben seminar še za ostale delavce. Podobne programe so pripravili tudi v nekaterih drugih podjetjih. Komisija za higiensko tehnično zaščito je med tednom varnosti pregledala večino podjetij. Ugo- tovila je, da je zaščitna služba ze- lo slabo uvedena v manjših go- spodarskih organizacijah. Razen podjetij pa je letošnja akcija tedna varnosti zajela tudi promet ter požarno varnost. V. L. Razgledni stolp na Boču Komur so znane konture pa- nonskega Triglava na robu seve- rovzhodne Slovenije, ima raz- gledni stolp na Boču za neločljiv del tega mogočnega hriba, boga- tega z gozdovi na vseh straneh, na južni strani pa še posebej z vinsko trto. Razgledni stolp, s ka- terega seže oko do Savinjskih Alp in Julijcev, do Pece in Plešivca, zajame vse Pohorje, Obsoteljsko in Zagorje, je bil od leta 1931 mi- kaven, za orientacijo in pouk pri- meren in ugoden turistični ob- jekt, ki je vabil tisoče šolskih o- trok, izletnikov, planincev in tu- ristov na zanimive sprehode v goste boške bukove in hojine ho~ ste. Med vojno so ga Nemci po- žgali, ker je partizanom imenitno služil kot opazovalnica, po osvo- boditvi ga je PD Poljčane obno- vilo, toda boška hoja ni kaj ob- stojen les in tako so morali letos dostop nanj prepovedati vsem, ie gozdarjem, gozdnim in lovskim čuvajem. Ze nekaj let tečejo pogovori o tem, kdo bo tisti, ki bo za stolp prevzel odgovornost. Poljčansko planinsko društvo je gospodarsko prešibko za to, stolp pa stoji na meji dveh občin, bistriške in šmarske, in dveh okrajev, mari- borskega in celjskega. Zato je SZDL obeh občin sklicala na Bo- ču posvetovanje o obnovi stolpa. Na posvetovanje so prišli zastop- niki obeh občin, SZDL, GG Mari- bor in Celje, PD Celje in PD Poljčane. Sklep posvetovanja je bil, da poseben iniciativni odbor prevzame odgovornost za zbira- nje sredstev. Stolp z železno kon- strukcijo, kot jo ima stolp na Ro- gli, bi stal blizu 10 milijonov din, te stroške bi si delili obe občini oziroma njih gospodarske orga- nizacije. Spričo turističnega po- mena, ki ga razgledni stolp ne- dvomno ima, pričakuje iniciativ- ni odbor, da mu bodo šli prizade- ti činitelji v obeh občinah in o- krajih na roke. Navzlic vsemu - pravočasno Na eni izmed zadnjih sej je zbor proizvajalcev konjiške obči- ne razpravljal o sestavljanju pra- vilnikov o delitvi čistega in oseb- nih dohodkov v gospodarskih or- ganizacijah. Iz poročila je bilo očitno, da so gospodarske organi- zacije že začele z njihovo izdela- vo, vendar so jih potrdili le v ne- katerih podjetjih. Tam, kjer so s tem delom začeli že v sredini leta, je šlo precej laže, kot pa v onih, kjer so odlašali na zadnje me- sece. Sedanji podatki kažejo, da bodo pravilniki povsod pravočas- no izdelani, težko pa je reči, kakšni bodo. Se največ težav v tem pogledu je v kmetijstvu, kjer so z delom v precejšnjem zaostan- ku. Člani zbora proizvajalcev so razpravljali tudi o doseganju in izplačevanju osebnih dohodkov v desetih mesecih letošnjega leta. Analize ne kažejo večjih odsto- panj, kajti v večini podjetij iz- plačujejo še kar po starih tarif- nih pravilnikih. Zbor proizvajal- cev pa je navzlic temu dal gospo- darskim organizacijam več pripo- ročil, v katerih jih opozarja na nekatere napotke in podobno. Najvišje razmerje med izplačani- mi osebnimi dohodki v občini je bilo 1:6,2. Varnost pri delu Izboljšati SO Ugotovili na seji Gbčinsicega c(!kora v Lasicem Na seji ljudskega odbora v La- škem, ki so jo posvetili zgolj vprašanju tehnično varnostne za- ščite, so izstopala predvsem na- slednja vprašanja: Tehnični varnostni zaščiti so v podjetjih občine Laško v pretek- lih letih posvečali več ali manj na vsakem delovnem mestu vso skrb in pozornost in zato upora- bili tudi velik del razpoložljivih sredstev, le žal, da vsa prizade- vanja v tej smeri niso dosegla za- željenega učinka. Še vedno se do- gajajo nesreče in obolenja, kate- rih bi se lahko izognili, njihova posledica pa se odraža v izgubi delovnih dni in seveda tudi na- rodnega dohodka. Se pomembnej- še pa je, da iz dneva v dan število delovnih invalidov raste, kar bre- meni družbeno skupnost. Stanje je prilično nezadovoljivo predvsem v rudniku Laško, kjer se je v preteklih 9 mesecih dvig- nil odstotek bolnih celo na 9,5 od- stotkov. Posledica tega je bila, da je podjetje moralo odvesti okoli 5 milijonov dinarjev. Izguba na- rodnega dohodka in pripadajoči- mi dajatvami pa znaša preko 70 milijonov dinarjev. Podobni pri- meri se dogajajo tudi v ostalih podjetjih, le da so številke manj- še. Vse to narekuje sindikalnim podružnicam in HTZ komisijam, da bodo v tej smeri napravile še več kot doslej. Predvsem pa se čuti potreba po prevzgoji zapo- slenih, da bi varnost pri delu bolj upoštevali. K. T. Iz naših podjetij v nekem podjetju so prepričani, da je taka delavnica lepo ure- jena in da se nekdo lahko v njej dobro počuti Tako so v nekem našem podjetj i stanovali delavci. Nikogar od vodilnih ni bilo sram, da je pri njih tako stanje DELITEV DOHODKA IN DRUŽBENI VPLIV Delitev dohodka ima pose- ben pomen zlasti zavoljo te- ga, ker novi instrumenti o- mogočajo delovnim kolekti- vom, da sami razpolagajo z dosti večjim delom družbe- nega proizvoda, kot je to bil primer v prejšnjem obdobju. Razen tega proizvajalci sami določajo osnove in merila za delitev čistega dohodka in zlasti še za delitev osebnih dohodkov zaposlenih. V družbenem razvoju na sploh, pa tudi pri nas ne po- znamo primera, ki bi lahko služil za zgled tako svobodne delitve dohodka po sociali- stičnem načelu — delitev do- hodka po delu. V bistvu gre za delitev, ki jo opravljajo delavci sami ne samo kot ustvarjalci vrednosti in viška vrednosti, temveč tudi kot upravljalci vseh sredstev. To hkrati pomeni, da prehajamo na tak način delitve dohod- ka, kjer ves kolektiv odloča ne samo o učinku posamez- nega delavca, temveč tudi o skupnem rezultatu podjetja. S tem uveljavljamo tudi po- vsem novo vlogo delovnih kolektivov, vlogo, v kateri postajajo koristniki dela družbenega proizvoda, ki ga s svojim delom ustvarjajo, a s svojo odločitvijo razdelju- jejo. Glede na to, da govorimo o delu družbenega proizvoda, ki je bil ustvarjen na družbe- nih sredstvih za proizvodnjo, dobiva tudi notranja delitev dohodka v podjetju družbeni značaj. Kolektiv kot celota, ali pa razdeljen v manjše skupine, kot so ekonomske enote, opravlja z razdelitvijo dohodka ustrezno družbeno nalogo. Ko razdeljuje čisti dohodek na osebne dohodke ter sklade podjetja, istočasno odloča o razširjeni reproduk- ciji družbenih sredstev za proizvodnjo, za kar je zlasti zainteresirana širša skupnost, predvsehi komuna. To pa tu- di pomeni, da predstavlja de- litev dohodka, utemeljena na socialističnem načelu — vsa- kemu po njegovem delu — stalen proces medsebojnega vsklajevanja med delavci in podjetjem (skladi podjetja ter osebni dohodki) ter prav tako odnosov med samimi delavci (višina osebnih do- hodkov). Za izvrševanje teh nalog pa je potrebno ne sa- mo strokovno znanje, tem- več tudi socialistična zavest. In zlasti pri utrjevanju soci- alistične zavesti proizvajal- cev, morajo pomembno vlo- go odigrati družbeno politič- ni čintelji, ki so dolžni opo- zarjati delavce na pravice in naloge pri delitvi. Ta pomoč pa se mora zrcaliti v tem, da lahko proizvajalci sami in samostojno ter hkrati zave- stno odločajo o delitvi dohod- ka, ne da bi pri tem zamajali pravilno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Pomoč pri strokovni vzgoji kadrov se mora kazati v tem, da se pri metodi delitve do- hodka uveljavljajo tiste os- nove in tista merila, ki naj- bolj ustrezajo specifičnim po- gojem in organizaciji dela v vsakem podjetju. Družbeni vpliv na notra- njo delitev dohodka je po- verjen predstavniškim orga- nom, zlasti pa občinskim zbo- rom proizvajalcem. Ta vpliv je zagotovljen že v zakonitih določilih o delu zborov pro- izvajalcev, istočasno pa se ta vpliv kaže v obliki kontrole nad delovnimi kolektivi, da z delitvijo dohodka zagotovi- jo tudi najboljše gospodarje- nje. IZ NAŠIH KOMUN Načrti za prihodnje leto Pred dnevi sta se v Šoštanju sestala oba zbora občinskega ljudskega odbora, ki sta poleg nekaterih odlokov obravnavala tudi vprašanja izgradnje in fi- nansiranja objektov, ki jih na- meravajo zgraditi na področju občine v prihodnjem letu. Tako • predvideva program in- vesticijskih del predvsem nadalj- njo izgradnjo Vrtnarije, ki pa bo odvisna v prvi vrsti od potreb trga in uspehov, ki jih bo poka- zal sedanji objekt. Na področju z.drastva vključu- je program dograditev Zdravst- venega doma v Velenju, skup- nost komun pa naj bi prispevala sredstva tudi za ureditev Planike in sanatorija v Topolšici. Razen tega bodo izvršili nekatera manj- ša popravila v Domu počitka v Šaleku. V šolstvu predvideva program nezmanjšani tempo gradenj, pri čemer bo treba dokončnti šolo v Šmartnem ob Paki. zaključiti pa tudi erradnjo osemletke v Vele- nju. Poleg tega bodo pričeli te- meljito obnavljati II. osemletko v Šoštanju. V tem okviru bodo posvetili posebno skrb tudi ure- ditvi otroških vrtcev, izboljšanju niihove funkcionalnosti ter zgra- ditvi novega otroškega vrtca v Velenju, kjer bi ustanovili so- cialno varstveni center. Program zajema naposled po- dročje prometa in predvideva v tem smislu pričetek gradnje ce- ste proti Topolšici, nadaljevanje regulacije Pake in gradnjo ceste Velenje—Šoštanj. Ker je zlasti pamanjkljiva preskrba z benci- nom, bodo sporazumno s Petro- lom pristopili h gradnji bencin- ske črpalke v Velenju. Kakor tu, bodo vložili precejš- nja sredstva tudi v obnovo Je- zera kot pomembnega turistične- ga objekta in v ureditev kopali- šča kot njegovega neločljivega dela. Investicijski program gradenj predvideva pričetek gradnje vo- dovoda za Šaleško dolino, na kul- kutrnoprosvetnem področju pa pomoč pri postavitvi relejne te- levizijske postaje na Uršlji gori in gradnjo kinodvorane v Vele- nju. * Skupne investicijske potrebe bi znašale preko 60 Omilijonov di- narjev, od tega bi bili družbeni skladi, formirani v občini, okrog 300 milijonov din. Iz tega sledi, da bi morale gospodarske orga- nizacije sodelovati s sredstvi v višini 300 milijonov dinarjev, kar bi bilo okrog 50 odstotkov pred- videnih skladov skupne porabe gospodarskih organizacij. V tem programu pa seveda ni- so zajeti vsi objekti, ki naj bi jih v prihodnjem letu pričeli graditi oziroma jih zgradili v šo- štanjski občini. Zato sta oba zbo- ra razpravljala o enotnem na- črtu in prioriteti gradenj. 9 mesecev 1347 zadev Delo občinskega sodnika za prekrške je zelo odgovorno. Po- znati mora predpise iz raznih področij, ker brez poznavanja predpisov o svoji pristojnosti ne more pravilno presojati v posa- meznih zadevah in tudi ne uspešno delati. Vestno delo sod- nika za prekrške se pozitivno odraža pri državljanih, kajti na- loga sodnika za prekrške ni v tem^ da šablonsko izreka kazni, ampak je njegova dolžnost, da državljana pouči, kakšne škod- ljive posledice ima prekršek zanj in za vso družbo, in nastopa v tem pogledu kot vzgojitelj, Od nje^a se zahteva vedno večja razgledanost, razsodnost in pred- vsem tudi objektivnpst. Pristojnost sodnika za prekr- ške raste iz leta v leto. Pred leti je bil sodnik za prekrške pristo- jen za primere, za katere je bila predvidena najvišja kazen do 20.000 din, danes pa celo za pre- krške, kjer je kazen do 100.000 dinarjev ali zapor do 30 dni. Po- raslo pa je tudi število zadev, ki jih je dobil v svojo pristoj- nost. Tudi ljudski odbor spreje- ma lokalne predpise in odloke, ki predvidevajo zoper kršilce sankcije. Večja pa je tudi aktiv- nost in pristojnost (pa tudi ka- drovska zasedba) inšpekcijskih služb ter drugih organov ljud- skega odbora. Zato je razumlji- vo poraslo število zadev, ki jih obravnava občinski sodnik za prekrške. V devetih mesecih letošniega leta je sodnik za prekrške žalske občine rešil 134? zadev. Od tega je izrekel kazen v 1214 primerili, v 28 primerih je predlog za ka- znovanje zavrnil, v 90 primerih je postopek ustavil, 15 zadev pa je odstopil drugim organom v rešitev. Od predlogov za kazno- vanje je večina prispela od no- staj Ljudske milice (921), občin- ski organi ter inšpekcijske služ- be so jih podali 369, ostale pa okrajni in drugi organi. V sk'ad za socialne ustanove je bilo vpla- čanih 1,090.000 din denarnih kazni, v sklad za ceste pa 1 mi- lijon 143.000 din kazni. Letos so zlasti porasli prekrški zorer predpise o prijavi ianju bi- vališča, prekrški predpisov o osebnih izkaznicah, o iflvnem cestnem prometu, o voznikih mo- tornih vozil, o varstvu javnih. cest, o /'Nravstvenem nadzorstvu nad živili in kršitve predpisov t ljudskega odbora. Sornzmerno največ je prekrškov cestno pro- metnih predpisov, zorer katere ^ se je kaznovalna podtika precej postrila. Tako je bil zoper vi-, njene voznike motornih vozil, ki i so storili tež»e prekrške, poleg denarne kazni v nekaterih pri- merih izrečen tudi varstveni nkrep začasnega odvzema vozni- škega dovolienia za dnho 1 do 3 mesecev. Nekoliko večje je šte- vilo kršiteljev javnega reda in mira, število mladoletnih kršite- ljev zakonov je tudi nekoliko večji. Zapažanja sodnika za prekrške in nekatere pojave pa bi bilo potrebno v vzgojnem pogledu zelo koristno obravnavati v raz- nih družbenih organizacijah: t aktivih LMS, združenju šoferjev, organih družbenega upravljanja, SZDL itd. Tako bi bil boj zoper kršitelje predpisov bolj množi- čen in bolj uspešen v preventiv- nem pogledu, J. G. POMARAKČE SO TU Izkoristimo njih prirodno vred- nost, ne bo nam žal. Posebno ka- dar bomo imeli v hiši gosta, mu bomo lahko ponudile domači li- ker, za katerega smo potrebovale le: pomarančne olupke, 1 kg slad- korja in 11 slivovke ali žganja. 1 kg sladkorja polijemo s pol litra vode in pustimo zavreti. O- hlajeno skuhamo, raztopino zme- šamo z žganjem (ali slivovko) in vse skupaj vlijemo v kozarec s širokim vratom, kamor smo prej dali drobno zrezane pomarančne olupke. Kozarec zavežemo in pu- stimo stati 10 dni, nakar prece- dimo, nalijemo v steklenice, za- mašimo in hranimo v hladnem prostoru — vsaj kakšnih 10 dni. Pri tem ne smemo pozabiti, da je pomarančam treba olupiti le vrhnjo rumeno kožico. PEREČA RAZMERJA Pri Zavodu za zaposlovanje de- lavcev v Celju je posebna služba za usmerjanje mladine v poklice, ki je v mesecu aprilu letos iz- vršil anketo o izbiri poklica med mladino na osnovnih šolah. Od 1221 anketiranih je imelo zago- tovljeno učno mesto 145. Učna mesta je iskalo 280, za zaposlitev v industriji se je izreklo 109, v kmetijstvu 122. neodločenih 17, za nadaljnje šolanje pa 547. Te številke govore, da bi na- tančnejši pregled o potrebah po kadrih v različnih službah, in poklicih ob sodelovanju pK)klicne svetovalnice mladini in staršem olajšal izbiro poklica in vrsto na- daljnjega šolanja. Razvojni pro- grami gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov s perspektiv- nim gledanjem na potrebo delov- nih mest bodo rešitev te naloge izdatno pospešili. -nik Silva Raičenko: Administracija v čakalnici Pretekli petek dopoldne se je na kirurškem oddelku celj- ske bolnišnice pripetil pri- mer, ob katerem nikakor ne moremo kritizirati niti zdrav- stvenega osebja niti ustano- ve, pač pa samo opozoriti nanj, z edinim namenom, da bi pripomogli k morebitni spremembi ustaljenega admi- nistrativnega sistema pri sprejemanju otrok v ordina- cijo. Tega dne je bila čakalnica, kakor po navaai, poma. foi- na je Diia Ijuai m zatohlega zraKa, znaeunega maione ^a vse naše čaKauuce, ki bole- hajo na slaoi ventuaciji. To- da to navsezadnje m stvar zdravstvemn ustanov, mar- več v prvi vrsti stvar po- manjkljivih projektov, pa tu- di stvar ljudi, ki sem zaha- jajo. Tako se je med množico čakajočih znašlo tudi dvoje otrok (kar je prav gotovo vsakdanji pojav), od katerih je bil prvi star kakih štiri- najst mesecev in drugi ka- kiii pet let. Medtem ko je šlo v prvem primeru zgolj za pregled prsta, je bil drugi primer po vsej verjetnosti težji — otroku je bilo nam- reč slabo in ga je morala mati od časa do časa peljati iz čakalnice. Toda konec kon- cev niso bistvene okohščine, zaradi katerih je bilo treba oba otroka pripeljati sem, bi- stveno je predvsem to, da je za njiju velja enakopraven princip tiste administrativne zakonitosti, ki pravi — kdor prej pride, prej melje, pred- nost ima samo tisti, ki je na vrsti. (O izrednih primerih seveda ne govorimo.) Tak sistem poslovanja je sicer docela razumljiv, po- polnoma upravičen in edino , možen, saj bi vsakršen dru- gačen sistem pomenil navad- no anarhijo, vendar se zdi, da ga kljub temu le ne mo- remo, niti ne moramo izva- jati tako dosledno, togo, da ne rečem, birokratsko, ka- kor kakšne zelo stroge pred- pise, zlasti ne v takih prime- rih, ko dejansko mmamo o- praviti z mislečimi ljudmi, ki bi jim lahko dopovedali, da so sicer otroci, da pa jim ta njihov položaj vendarle ne dopušča nikakršne izjemno- sti. Vsekakor ni mogoče ni- česar posploševati in na pod- lagi enega samega primera zaključevati, da bi bila to morda splošna praksa. Toda ker je že bilo slišati pripom- bo, da »povzroča prihajanje v ordinacijo preko vrste zmešnjavo s kartotekami kar je brez dvoma res in tembolj res, kolikor več ljudi bi se posluževalo te poti, je treba dodati, da v tem ni za- dosten razlog, s katerim bi lahko utemeljili tak primer, saj bi se bilo mogoče takšni »zmešnjavi« zelo preprosto izogniti. Kar zadeva zdravni- ka, s tem v zvezi kirurga, mu je pač verjetno popolnoma vseeno, kakšni pacienti si sle- dijo, ker si namreč vselej sle- dijo tisti, ki so v čakalnici in vselej podvržen golemu na- ključju. / Po vsem tem bi morda ka- ; zalo odpraviti tudi neke mo- , rebitne administrativne od- nose do otrok in dosledneje uveljaviti (pač v okviru mož- nosti, ki jo dopušča teža po- sameznih primerov) tisti od- nos, ki izraža več razumeva- nja in ki ie v veljavi pone- kod drugod. D. Hribar i Petdeset let zakona Pred dnevi sta prazno- vala Jože in Karolina Vrunč iz Celja petdeset- letnico zakona. Petde- set let skupnega življe- nja je vsekakor pomem- ben življenjski jubilej. Zlatoporočenca lahko postavimo za primer medsebojnega razume- vanja, globokega čuta dolžnosti do družine in družbe. V njunem zako- nu se jima je rodilo de- vet otrok, ki sta jih lepo vzgojila in pripeljala do samostojnega življenja. Umrla je samo najsta- rejša hči, medtem ko so bili ostali otroci na ju- bileini dan navzoči ob svojih vzornih starših. Pa ne samo oni. Zlato- poročenca imata devet vnukov in osem vnu- kinj. Oba sta še vedno pri dobrem zdravju, d^ bi jima ne mogli priso- diti njunih let. Pa ne da bi jima bilo v življenju mehko postla- no? To najmanj. Oče Vrunč je bil 35 let dela- i vec v Cinkarni in to na ^ najtežjem delovnem m?- stu pri pečeh, poprej pa že tri le- ta pri težkem delu v mestnem mlinu. Kaj naj rečemo o mami? Dovolj je, če se spomnimo na njuno številno družino. Zlatoporočencema v imenu na- ših bralcev iskreno čestitamo! RAZUMEVANJE DO VSEH ki filma ne morejs razume!! Nebo se je oranžasto modra prepletalo z oblaki, sence ljudi so prehajale ena v drugo, vrsta kostanjev je umirajoče šepetala v prihajajočo noč. Neznano ču- stvo je tiho in skoraj čisto tuje delalo hitre korake za sencami. Drevored se je polagoma izpra- znil, lahno pošumevanje vetra mi je kdaj pa kdaj zaneslo pra- men las na obbraz. Nehote sem si jih pobliže ogledala. Nekaj dre- motno lenega, nekaj čudno po- znanega sem videla na njih. O- zrla sem se in ko sem zagledala pod vitkimi gležnji mosju valo- vanje razburjene reke, sem -se spomnila, da sem jih nekje že videla. Toda ne svetle, presvetle za žalost, ki bi jih upepelila, kot je rekel nekdo, videla sem jih temne, čisto nepredirno temne, take, kot je viharna noč brez zvezd. Bilo je vroče poletno popoldne in večer je s ploho olajšal temne izbruhe poletne vročine. Luči v dvorani so ugasnile, reklame so težo filmskega sveta. Toda žele- ti si nekaj, je vedno lepo. Kadar se skrile za imeni glavnih juna- kov in na platnu je za hip pobli- snilo japonsko ima. In potem whi- sky, ameriški padalci in nekje da- leč za eksplozijami bomb ob vro- čih nogah kaktusov človek, ki ljubi rože, otoanost in mladost Japonke Sabini, dekleta z večno žalostnim večerom v očeh, z jo- kom vojnih sirgt in stokom umr- lega vojaka. Nenadoma se v dvo- rani prižgo luči in nadvse «-fra- jerski« mladenič z umazanim žve- čilnim gumijem med zobmi se z zategnjeno spodnjo ustnico obrne k ne vem komu: >-Ti, takale pun- čka, kaj? Ja, vojna, vojna. Ta ti prinese vse. Whisky, punčke in slavo.« In ko gredo ljudje proti izhodu, v množici le zagledam ne- koga, ki ga rotim z očmi, naj ne misli tako kot jimaški »žvečilni gumi«. V odgovor se v modrih očeh za hipec ustavijo svetli kri- stalčki in se čez trenutek zatr- kljajo po licu. Potem se dvorana izprazni in sprejme me hudo- mušno lice reklam, sprejme me množica izzivajDčih pogledov in tisti nekdo s kristalčki v očeh me prime za roko: -Oprosti jim Vsi niso enaki. Film je za vse najlepše razvedrilo. Film je nebo, na katerega zvezde gledaš z ob- čudovanjem, do njih pa ne sežeš nikoli. In roke mladih fantov in deklet so prešibke, da bi nosile z razumevanjem čast in slavo filmskih ateljejev, njihove roke so premajhne, da bi zajele vso težo filmskega sveta. Toda žele- ti si nekaj, je vedno lepo. Kadar ti mladost poje v koraku, kadar ti mladost prinese želje, se ji ne ustavljaj. In tako mladost vidiš v filmu. Neugnana je in skoraj pretirano moderna, je pa podoba vzhajajočemu soncu, ki zaide zgodaj, prezgodaj, da ne bi ta- krat, ko vzhaja, podalo rok lepoti in sreči. Zato jim oprosti. Film pojmujejo kot nekaj, kar je napi- sano, pa tistega ne znajo pre- brati. Glej, mesec je p-avkar vzšel. Ali veš, kakšna je njegova druga stran? Vidiš, tudi oni fil- ma ne morejo, nočejo poznati z druge strani.' Vse, kar sem slišala, mi je os- talo v spominu. Nisem bila pi- jana, toda mislila sem, da se mi je zmešalo, ko sem prišla domov. Ko sem zaspala, pa se mi je sa- njalo o kaktusih in ameriških pa- dakih in ravno, ko so me posa- dili za mizo in me silili z whisky- jem, sem se zbudila. Pa.tudi ti- sti dan je prešel, le Sabini je o- stala. Večkrat pom^silm nanjo, na neznanca s kristalčki v očeh in na večer, ko mi je sredi vese- lih reklamnih napisov jiasul z otroškimi rokami v srce razume- vanje do vseh, ki filma ne more- jo razumetL S. R. Uspešno sodelovanje v Žalcu Občinski odbor Rdečega križa v Žalcu je letos s pomočjo kra- jevnih organizacij RK in pionir- skih odredov izvedel akcijo zbi- ranja sadja. Tako so osnovne šole Andraž, Št. Ilj pri Velenju, Ponikva pri Žalcu. Velika Pirešica, Cotovlje in Griže s pomočjo pioniriev zbrale in odposlale okrog 1000 kg jabolk. Jabolka so lepo zapakira- li v mlečne sode, jih opremili s spremnimi pismi in poslali pio- nirjem osnovne šole Vodice pri Šibeniku v LR Hrvatski, ki šteje okrog 800 učencev. Nemalo pa so se začudili, ko so te dni prejeli od pionirjev te šole izdatno pošiljko smokev in mandljev. Južno sadje bo Občin- ski odbor RK v Žalcu razdelil navedenim šolam, tako kot so prispevale jabolka. Redko sadje bo pionirskim odredom še po- sebno dobrodošlo za darilo ob Novoletni jelki. Hkrati s pošilj- ko so nekateri pionirski odredi že prejeli tudi pozdrave in pisma pionirjev tamkajšnje šole. J.G. Iz školjkinega smeha je rasla tvoja bolečina, in rojstvo vetra na večer je bila tvoja prva smrt. Ciprese so pokleknile k tvojim nogam in ti sklenile dlani z bledim žafranom mesečeve ljubezni. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Gozdnem gospodarstvu Celje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L knjigovodlo v obratovnem knjigovodstvu 2. več verziranih lesnih manipulantov Pogoj: ustrezna strokovna izobrazba s prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ali po dogovoru. Ponudbe pošljite najkasneje do 25. 12. 1961 na naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska cesta 13. GODBA - PLES - NOVOLETNI TELEVIZIJSKI PROGRAM DOMAČE KOLINE Veselo boste silvestrovali v dvorani gostinskega podjetja »GABERJE« CELJE Mariborska cesta 79 Rezervacije sprejemamo do 27. 12. 1961 v pisarni podjetja Vabi kolektiv! Splošno gradbeno podjetje »Gradnja« 2alec RAZPISUJE javno dražbo za razprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 3 motorna kolesa 1 moped - colibri 7 koles Dražba bo dne 25. 12. 1961 ob 9 pri Upravi podjetja. Prednost ima socialistični sektor. Svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo v letu 1962 mnogo delovnih uspehov. RAZPIS Trgovsko podjetje »TOBAK« Celje sprejme v honorarno zaposliteT po 4 ure dnevno v dopoldanskem času 1. referenta galanterije 2. finančnega knjigovodjo Pogoj pod 1: poznanje galanterijskega blaga in vodenje kartoteke, pod 2: praksa v finančnem knjigovodstvu. Osebni dohodki po dogovoru. Nastop službe takoj ali po sporazu- mu. Ponudbe poslati do 5. januarja 1962. IZ ŽIVLJENJA NA VASI Boljša kmetijska politika Pred dnevi se Je v Žalcu sestal občinski odbor Socialistič- ^ ne zveze. Na seji, ki sta se Je udeležila tudi sekretar okraj- nega komiteja Zveze komunistov Franc Simonlč in predsed- nik okrajnega odbora Socialistične zveze Franc LubeJ so razpravljali o kmetijstvu in nalogah Socialistične zveze pri hitrejšem razvoju in napredku naše vasi. Ker pa postaja to vprašanje vse bolj aktualno, so se odločili, da bodo v krat- kem pripravili široke razprave o nadaljnji politiki v kmetij- stvu tudi po vseh krajevnih organizacijah Socialistične zveze B»l£d(e občine. Povzemamo nekaj misli s plenuma: Hiter razvoj proizvajalnih sil T industriji Je omogočal zaposle- nim v tej panogi prav tako hiter dvig življenjskega standarda. Na Taci pa so se proizvajalne sile po- časneje razvijale in prišel Je čas, ko drobnolastniška proizvodnja res nima nobene perspektive več. Boljšo in cenejšo proizvodnjo, več tržnih viškov, hitrejše izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev kmetijskih proizvajalcev pa bo mogoče doseči le z industrijskim načinom proizvodnje v kmetij- stvu. Ta cilj pa naj bo naloga vseh članov Socialistične zveze in ne le tistih, ki delajo v kmetij- stvu. V žalski občini so v letošnjem letu zabeležili precejšnje poveča- nje površin v socialističnem sek- torju — približno 537 hektarjev. Ce povemo še to, da se je s tem •dstotek površin v socialističnem sektorju povečal od devet na tri- najst odstotkov, razumemo, da o tem uspehu v Žalcu s ponosom govorijo. Perspektivni plan obči- ne predvideva, da naj bi bilo do leta 1965 v družbenem sektorju 29 odstotkov vseh površin. To pa Je tako velika naloga, da bi bilo — kljub letošnjim uspehom — ne- smiselno pričakovati, da bi Jo ob sedanjih pogojih v polni meri iz- polnili. Priliv zemlje v socialistič- ni sektor bi lahko pospešili pred- vsem z večjim nadzorom pri iz- vajanju zakona o minimalnih a- grotehničnih ukrepih, s pravilno davčno politiko, z doslednim iz- vajanjem predpisov o tuji delovni sili in ne nazadnje tudi z reše- vanjem vprašanja polproletarcev in njihove zemlje. Zlasti slednje Je v žalski občini še dokaj velik problem. Se vedno je v komuni skoraj dva tisoč hektarov zemlje, ki Je last družin, katerih družin- ski člani so zaposleni v industriji in drugod. Njihova zemlja ni pol- no izkoriščena, pa tudi delovna storilnost takih ljudi v gospodar- ski organizaciji ne more biti taka kot bi bila, če bi se z zaključkom dela v podjetju tudi v resnici za- ključil njihov delovni dan. Podobno Je tudi z doslednejšim izvajanjem predpisov o tuji de- lovni sili in načelu, naj ima kmet toliko zemlje, kolikor Je lahko ob- dela s svojimi družinskimi člani. V žalski občini ostane vsako leto precej obiralcev hmelja. Le-ti se zaposlijo v tovarnah in ustano- vah, stanujejo pa pri nekdanjih sezonskih delodajalcih — proizva- jalcih hmelja. Marsikdaj pri njih v popoldanskem času delajo za stanovanje in hrano in prav zato dela na delovnem mestu ne o- pravljajo tako kot bi ga lahko. Ce bi delovni kolektivi gospodar- skih organizacij pravilneje kot so sprejemali novo delovno silo in če bi z delavci, ki pa so hkrati tudi lastniki večjih ali manjših povr- šin zemlje pričeli smotrneje reše- vati to vprašanje, bi lahko socia- listični sektor zemlje v kmetij- stvu že v kratkem povečali. Osnova za uvajanje sodobnih proizvodnih procesov v kmetij- stvo so le velike in strnjene po- vršine zemlje. Kmetijska gospo- darstva, kakršna pa so pri nas sedaj, delajo še vedno na velepo- sestniški način, in njihove povr- šine so premajhne in prerazdrob- Ijene, da bi bilo smotrno uvajati specializirano proizvodnjo. Zato pri združitvi kmetijskih gospo- darstev v agrokombinat ne gre samo za združevanje zemlje, tem- več predvsem za kvalitetnejši na- čin proizvodnje. O teh in še številnih drugih vprašanjih — med njimi pred- vsem o kooperaciji — bodo zdaj začeli razpravljati v krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Ob pomoči vseh članov Sociali- stične zveze, pa tudi drugih druž- benih činiteljev, kmetijstvo čez čas morda le ne bo več tako pe- reče kot Je doslej. Srečno vožnjo! Ko sem zadnjič v Kozjem sre- čal avtobusnega šoferja Ivana Aubrechta, ki že preko trideset let vozi avtobus, je z druge stra- ni pripeljal svoj avtobus njegov poklicni tovariš Vlado iSotošsk, ki tudi ni od muh. Njega je tež- ko zgrešiti: mož je orjak in teh- ta okrog 126 kg, kar pomeni, da je verjetno najtežji celjski šo- fer. Pa ne samo to. Tudi on že dolgo vrsto let sedi za krmilom. S svojim zelenkastim avtobusom pleše preko kozjanskih klancev že celih 22 let, kar ni malo. Pra- vi, da je doslej njegov valček bil skoraj brez spodrsljajev. Pot- niki ga imajo radi, ker je velikan dobrodušen in prijazen. Poglejte, mladenič ob njem je normalno raščen, prej večji kot manjši od povprečja! Prijazno se pomenku- jeta o voznem redu, toda fant je stopil celo rahlo na prste. »■Gre in mislim, da pojde tudi vnaprej!« se je široko nasmejal, upapm, da ne bom še kmalu spregel in bom še avtobusu dolgo kos! Kozjansko pa imam rad, saj sem ob Veterniku zrasel.« In ozrl se je proti strmi kopi, porasli z bukovjem, ki se je poznojesen- sko temnilo. In zazdelo se rni je, da je nekaj podobnega med nji- ma: goratost! Močan mož je in odporen. Povedali so mi, kako si je slekel suknjič, podvihal sraj- co sredi zime, ko so se drugi pot- niki zavijali v plašče, in ve'^°lo vodil avtobus po Kozjanskih ovin- kih in klancih. Srečno vožnjo, tovariš Lado! O srečDih prcbiTakib KI NE SLIŠIJO IN NE VIDIJO... Ta zgodba ni iz zakotne hribovske vasice, kjer snež- ni zameti in volkovi plašijo ljudi, da bi šli zvečer zdo- ma. Ne, to je zgodba iz le- pega, prijetnega naselja z asfaltnimi cestami. To naselje leži sredi boga- tih, ravnih in širnih nasadov zelenega savinjskega zlata skozenj vodi široka promet- na tranzitna cesta, ki ga de- li v dve polovici. V njem biva tisoč šest sto krepkih in ži- vahnih prebivalcev. Naselje leži blizu Celja, nedaleč ob njem bistra Savinja, ki pole- ti osvežuje te srečne prebi- valce. Celo ponarodela pesem pop je o tem lepem naselju in savinjskim fantom bi mar- sikdaj zmanjkalo prijetnih viž, če ne bi bilo nje in nje- nega lepega refrena o dekle- tu in praproti. To lepo, bogato zeleno po- lje obdajajo prijetni griči, ki se na zapadni strani objema- jo s slovitimi partizanskimi Dobrovljami. Da, to polje, to lepo ravno polje in ta lepa rpesem se marsikdaj prav nič ne skla- data z ljudmi, ki včasih no- čejo videti in slišati o tem, kako bi še povečali vrednost lepotam svojega naselja. V najmanjši slovenski va- sici menda ni tako trdovrat- nih >*glušcev in slepcev-^! Pred dnevi se je društvo, ki naj bi varovalo in večalo lepote tega naselja odločilo, da pomladi zasedbo upravne- ga odbora tega društva in je priredilo občni zbor. Nemalo je bilo plakatov na vseh re- klamnih deskah, v trgovi- nah, na občini in v banki. Celo kiruireklama jih je va- bila in bilo bi dobro srame- žljivo zamolčati, da so preko 450 vabil poslali s pošto. Prireditelji so pričakovali »^naval*". Petintrideset odras- lih in petnajst šoloobveznih mladincev je bil rezultat ve- like reklame. Da, to ni bilo v hribovski vasici, to ni bilo v zasneže- nih gorah, to je bilo v lepem naselju, sredi ravnega polja, bilo je tam, kjer srečni pre- bivalci nočejo slišati niti vi- deti kaj se okoli njih doga- ja. Postenu kokoš Kokoš, ki je znesla to jajce, ki ga vidimo na sliki, je prav goto- vo imela dobre in poštene misli. Glas gospodinj, ki ugotavljajo, da so ti »sadeži« predragi, je prišel do nje. V dokaz, da je pa žival mnogokrat bolj poštena kot člo- vek, je kokoška »Čopka« položila v gnezdo to nenavadno jajce, ki velja za dvoje jajc z navadno obliko, ki pa kljub temu imajo ceno 35 dinarjev! Da-ca Ugoden čas za izobraževanje ^ na vasi Pozimi, čeprav je dostikrat ne- prijetno mrzlo in ostro brije kri- vec okrog oglov, je najbolj ugo- den čas za izobraževanje na vasi. Takrat se zganejo v vseh organi- zacijah in društvih, kjer hočejo delati. Tudi organizacije RK na Smarskem so ponekod pričele s tečaji za vaško mladino. Pravkar •ta stekla tečaja na Vinskem vr- hu pri Slivnici in Šentvidu pri Grobelnem, v kratkem pa prične- jo tudi v Lesičnem in Šmarju pri Jelšah. Za tečaje se zanimajo tu- di v nekaterih drugih šmarskih krajih, toda vprašanje sredstev vsepovsod ne morejo ugodno raz- vozi jati. Pred dnevi je občinski odbor RK obravnaval na svoji seji tudi to. Kolikor bodo mogli, bodo vse- kakor pomagali povsod. V pretek- lem mesecu so pokrenili protial- klDO ekkcijo. S posebno vnemo so priporočali uporabo sokovni- kov, ki so jih posredovali na te- ren. Sadni sokovi naj zamenjajo neprimerno šmamico. Uspeh bi bil že v tem, če bi starši sokove nudili vsaj otrokom, namesto da jih nekateri celo v ranem otro- štvu že zastrupljajo z alkoholom. Ponekod so kmečki ljudje kljub velikemu napredku še zelo nepo- učeni. To je opaziti tudi pri delu šolskih mlečnih kuhinj. Tudi na Virštanju, kjer so v zadnjem de- setletju izrazito napredovali, so nekateri starši izjavili, da otrok letos, ko je toliko sadja, v šoli ne potrebuje malice. Jabolko ali kos kruha s i>olnomastrum mlekom, to ni vseeno! S krepko malico po- večujemo otrokovo učno zmog- ljivost, tega ne bi smeli pozablja- ti. V šolah bi radi izboljševali malice, s tem da bi nakupili še marmelado, kakao ali podobno. toda zato je prav, da starši pri- spevajo mesečno vsaj skromen znesek do 200 din. Pa je nekate- rim to tako težko! Plačati liter vina v gostilni, kar je dražje, a manj potrebno, pa marsdkateremu od tistih ni težko. Narobe delajo tisti, ki ne privoščijo lastnemu otroku, da bi v šoli dobro in okusno malical, a takih je na Smarskem še precej. Na občnih zborih osnovnih or- ganizacij RK, ki bodo potekali do 15. januarja, se bodo pogovorili tudi o tem. Prav pa bi bilo, da bi se za problematiko poleg RK še bolj pozanimale tudi organizacije SZDL, ki danes predstavljajo naj- močnejšo javrv) tribuno občanov. Le s skupnim delom bomo hitre- je odstranjevali ovire, ki so te- žavna dediščina n^danje zaosta- losti pa Smarskem. s. Za ljubitelje živali Kot vsako jesen, tako nam je tudi letos Društvo rejcev malih domačih živali pripravilo zanimi- vo razstavo. Le-ta je bila v pre- t^em mesecu na vrtu Uniona, odkoder se je to pot izjemoma sll- ialo petje petelinov, ki je privab- ljalo starejše in mlajše ljubitelje živali. Posebno slednji so bili te razstave veseli, saj so imeli pri- ložnost videti več vrst perutnine in zajcev. Zat» so priložnost iz- koristili ier si razstavljene živali niso ogledali le z očmi, temveč tudi z nežnim dotikom rok. SilvestrovaDje za knjižaico v Bistrici ob Sotli so letos vne- to pripravljajo na silvestrovanji. To je pri njih že tradicija. Pre- senetljivo pa je letos to, da na- meravajo čisti dobiček dati knjiž- nici, ki v kraju dobro deluje. Ne- dvomno bodo s prispevkom, ki vsekakor ne bo majhen, okrepili svojo knjižnico, ki ima okrog ti- soč knjig. Lepo pa je tudi to, da bo njihova knjižnica delovala v okviru osrednje občinske knjiž- nice. Silviestrovali bodo v svojem lepem za'^'''.ižnem domu. Monopol nad prostori Zgodilo se je v Lučah, pa mi kdo verjame ali ne. Mla- dina se je zbrala v dvorani, da bi se pogovorila o svojem bodočem delu. Ze od nekdaj se borijo za prostor in njiho- va aktivnost je marslkiaj odvisna od te »-stanovanjske« stiske. >*Pa se bomo vendar- le lahko enkrat v redu po- menili«, so dejali in posedli po stolih. Pa je prišel od ne- kod vplivni, mladi mož in vrgel mlade ljudi na cestn. »■Da niso zaželeni«, je dejal in fantje in dekleta so bili spet tam kot pred dnevi. Pre- senečeni so obstali na ulici in premišljevali o odločnih besedah odločnega moža, ki je bil še sam pred kratkim predsednik Ljudske mladine. Pa so se ujezili in ta dogo- dek opisali na redni letni konferenci Ludske mladine mozirske občine. Tam pa smo zvedeli, da takole »-metanje na cesto-« ni dogodek ki bi se pripetil sa- mo v Lučah. Tudi v Celju, Laškem in ponekod drugod jih je nekaj. Tu gre pred- vsem za prostore, ki j''h u- pravljajo nekatera prosvet- na, gasilska in druga društ- va. Dvorane so polne le en- krat, dvakrat na teden, pa jih vendarle tako ljubosumno varujejo, kot da bi se v njih vsak dan dogajali pomembni dogodki. Socialistična zveza, organizacije pa marsikdaj ni- majo prostora niti za redne sestanke, kaj iele za preda- vanja in prireditve. Kaj bi res ne moglo biti tudi tu ma- lo več sodelovanja! Klubsko življenje v Zrečah s pomočjo Ljudske tehnike so v Zrečah dobili klubsko sobo že pr-od T>Hhii^no Iptnm dni. Soba je res zelo lepo urejena. V njej je televizijski sprejemnik m radio, mize za šah in tudi knjižnica, ki pa je odprta samo v četrtek. Posvetovanje o tem, kakšno naj bi bilo klubsko življenje, je bilo že lani. Doslej pa so od predlogov ure- sničili le to, da lahko Zrečani Si^uxctj vsaK dan gledajo televi- zijske prenose. Iz tega vidimo, da klubsko živ- ljenje v Zrečah ne gre tako kot bi moralo. Res je težko začeti. To- da lahko bi vendar poskusili. Tudi v Resniku in na Skomarju so si uredili v šoli prostor, kjer imajo televizijski sprejemnik, ki so si ga sami ali pa z drugo po- močjo kupili. V teh dveh vaseh, ki sta visoko na Pohorju je za- nimanje še večje. Vsak večer se kmetje in otroci zberejo ob tele- vizijskem sprejemniku, malo po- kramljajo in gledajo televizijski spored. Skomarjani in Resničanl so zelo ponosni na televizijo. Do- bro bi bilo, če bi pritegnili oba učitelja, da bi se seznanila s klub- skim žvljenjem in ga prenesla v svoje vasi. Cez teden bd tudi tu lahko ljudje gledali svoj »revi- zor«, kakor nekateri imenujejo televizijski sprejemnik. Seveda pa je treba najti neko- ga, ki bo začel Upam, da ga bo- do kmalu našli. K. Z. Smoter je tovarištvo starejši ljudje radi misli- jo, da se hoče mladina pred- vsem zabavati in da ji je glavni namen TO doseči. To- da nepristranski opazova- lec bo opazil, da goji pet- najstletnik globoko v svoji notranjosti druge, vsega stx>- štovanja vredne želje. Prvi in nemara tudi najpogostnej- ši vzrok njegovih težav je želja, da bi bil ljubljen, spo- štovan in v svojem okolju upoštevan. Kaj lahko stori pameten in potrpežljiv odrasel človek, da bi pomagal takim mla- dostnikom, ki bi se iz biolo- ških vzrokov radi iznebili va- jeti? Na pol še otroci, na pol že odrasli — stoje na pragu življenja, polni vizij in hre- penenja, da bi se uveljavili. Ali je mogoče najti meto- do, s katero bi se znašli z mladimi na isti ravni in upo- rabili posebnosti njihove sta- rostne stopnje v prid našim medsebojnim odnosom? Smoter je tovarištvo, pra- vi pisatelj Barrie. Mladini kliče, naj to tovarištvo po- gumno zahteva. Ali pa so jim ga starši in vzgojitelji zmožni dati? In kako naj to dosežejo? Nemara vodi do smotra zmožnost, da se vživimo v mladostnikove misli in čust- va. To je temelj za razume- vanje sočloveka; druga zna- čilnost je globoko spoštova- nje človekove osebnosti, ne glede na starost in položaj — tretja značilnost pa trdna vera v socialno vrednost na- še kulture in tradicije. V Kombinat v Šentjurju Pred dnevi je Občinski ljudski odbor v Šentjurju sklenil, da na območju šentjurske občine usta- novijo velik kmetijski kombinat. Le-ta bo zajel vsa kmetijska go- spodarstva v občini, priključili pa mu bodo tudi kmetijsko zadrugo. Kombinat v Šentjurju se bo u- kvarjal v glavnem z živinorejo, sadjarstvom in Jagodičevjem. Ži- vinoreja bo glavna smer proiz- vodnje in poljedelstvo bodo raz- vili le v toliko, da bo živinorejo pravilno dopolnjevala. Za začetek bo imel kombinat okoli tisoč hek- tarov površin, program razvoja pa predvideva še precejšnje po- večanje. Izpolnitev obsežnih načrtov bo veljala precej denarja. V Šentjur- ju menijo, da bi morali dobiti kredita za okrog 850 milijonov di- narjev. Predvidevajo, da bodo s temi sredstvi zgradili veliko far- mo za gojenje bekonov, gojili ri- bez na 158 hektarih zemlje, mi- slijo pa tudi na 50 hektarov velik plantažni sadovnjak, ki naj bi bil na območju Ponikve. Načrt pred- videva, da bi v Šentjurju zgra- dili tudi večjo klavnico s hladil- nico. Ta točka načrta Je nedvom- no najbolj zanimiva, zakaj tudi v načrtih za kombinat, ki naj bi združeval zemljo celjske in žal- ske občine, govorijo o novi klav- nici. Bomo v celjskem okraju to- rej imeli dve ali samo eno? KULTURA IN PROSVETA Celjski okraj v revolucionarni borbi in socialistični izgradnji (Potujoča razstava) Celjski muzej je začel kmalu po osvoboditvi zbirati gradivo iz NOB. 2e za 10-letnico OF je bilo možno postaviti Oddelek NOB v Celju, kar je bilo tedaj pionirsko edlo med vsemi slovenskimi mu- zeji. Na žalost so bili takoj v za- ečtku razstavni prostori omejeni, saj je bila na voljo le ena večja dvorana, ki se danes služi zasil- no svojemu namenu. Gradivo se je kopičilo in kar je zlasti važno, paralelno se je le-to rasikvolo in publiciralo. Mirno lahko trdimo, da ni važnejšega razdobja in do- godka, ki bi ne bil dokumentarno izprična. izsledki pa so publicira- ni bodisi v lokalnem časopisju, bodisi v zbornikih ali strokovnih in samostojnih publikacijah. Ta- ko nas je zatekla 20. obletnica o- svoboditve. Delo NOB odelka je tekom let pri- dobilo poplobljen pomen tako po vse bini in bsežni dokumentacji, f^radivo pa se je razrastlo v veličino, ki prerašča razmeroma ozke okvirje mnzejskepa oddelka. Kaj rodno, če je tako bogato f!radivo iz celjskesa območja sprožilo tdeio nstvarrtve samouboge pare« Jana Piszcvka od njegovih otro- ških do dandanašnjih dni. »To sem jaze, pripoveduje Jan. »Ro- dil sem se pod nesrečno zvezdo. Moj oče je bil damski krojač. Tam sem spoznal prvo žensko v svojem življenju. Predvsem pa sem v skavtskih letih najraje trobil na trobento. Moj prvi na- stop je bil polomija. V zadnjih razredih srednje šole sem začel poučevati druge dijake in dija- kinje. Tedaj sem se prvič zalju- bil, toda njeno srce si je pred mojimi očmi pridobil drugi. Po- tem sem se kot študent začel po- litično udejstvovati in jih v de- monstracijah temeljito skupil. Prišla je vojna in jaz sem se znašel v ujetništvu. Po koncu vojne sem začel delati v nekem uradu in da bi se prikupil šefu, sem bil privatno tudi detektiv, ki je vohunil za šefovo ženo. Izka- zal sem se tudi s svojimi sestavki na stenskem časopisu v uradu in začel hitro napredovati na urad- niški lestvici. Toda na vsem le- pem me je moja škilasta sreča še enkrat prikrajšala za uspeh ...« Tako pripoveduje sam junak filma o tridesetih letih življenja človeka, ki je bil »rojen v zna- menju škilaste sreče«, ki se mu zdaj milostno nasmehne, a ga v naslednjem trenutku že pahne v nesrečo in smolo. Zgodba je du- hovita, polna zapletov in notra- nje razgibanosti. Film pomeni močno osvežitev našega repertoarja, poleg tega pa nam predstavlja sodobni polj- ski film v novi luči. EšDapurski tiger Nemški barvni film ali druga' izvedba slovitega filmskega spek- takla, ki je med obema vojnama navduševal filmsko publiko. Zgodba je zelo preprosta. Eš- napurski maharadža sklene mo- dernizirati svojo deželo in zato povabi k sebi nemškega inženir- ja (zakaj prav nemškega, ni znano). Maharadža je zaljubljen ^ v čudovito hindujsko plesalko Seetho, ki seveda ob prvem, či- sto »slučajnem« srečanju vname tudi tega inženirja. Posledica je očitna:, nekdanja prijatelja se, zaradi ljubezni do istega dekleta znajdeta v sovraštvu ljubosumja. V to zgodbo pa je režiser vklju-. čil nekaj eksotičnih značilnosti kraja in časa, v katerem se film dogaja in tako nekoliko oboga- til sicer revno vsebino. Nekdaj tako slavno plesalko in igralko La Jano je v tem filmu nadome- stila ameriška igralka Debra Pa- get, o kateri so mnogli zapisali, da ni vredna naslednica La Ja- nine plesalke Seethe. Indijski nagrobni spomenik je nadaljevanje Ešnapurskega tigra, v katerem se zaključijo »usode« junakov. Nemškega in- ženirja in Seetho maharadžini ljudje ujamejo sredi puščavske- ga peska (hotela sta seveda po- begniti). In medtem ko maha- radža razmišlja, kakšna kazen naj zadene oba ljubimca, izkori- sti to razmišljanje njegov pol- brat, ki se skuša polastiti obla- sti... Režiser je večino ambienta po- snel v dvorcih nekaterih indij- skih maharadž in velikašev, ra- zen tega pa je temu delu dodal še rahel čustveni poudarek. CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 22. decembra 196lJ Spomin na osvoboditev Starega piska Hvala vam, rešitelji! 14. december 1944. Tako, kot vsi drugi dnevi v zaporu. — Ho- dim po tesni celici, da se mi od obračanja zvrti v glavi, naslonim se na umazan zid in pogled mi obstane na edinem okencu pod stropom, skozi katerega prihaja k nam košček sivega december- skega neba. Tu je konec naše svobode... Le misli, te neugnane misli, poletijo skozi zamreženo okence in napravijo dan na dan nešteto istih poti... Vstavijo se pri otrocih; — tako majhni so Še, — jutri bo 15. december, mlaj- ša hčerkica bo stara eno leto. Ba- je že hodi... Zaprem oči in jo gledam, kako koraca po sobi, fca- kd lovi prve korake. Iztegnem ro- ke, da bi jo ujela. Mislim na mo- ža, partizana na Kozjanskem, na dogovorjeni sestanek z njim, na poročilo, ki bi mu ga morala od- dati. — Pa je prišla hajka in zdaj sem tu in čakam. — Na kaj čakaš? — Tu se m'sel vstavi. — Mord se tvoja pot konča ob dvo- riščnem zidu, morda greš v tabo- rišče in kaj te čaka tam? — Nič odgovora. — Dvakratno zasliša- nje, ki je bilo za mano, ni vzbu- jalo upanja. — A vendar je bilo 14. decembra zvečer nekoliko drugače. Kakor vsak večer, je tudi tokrat prišel nekdo ugašat luči po celicah. A preden je ugasnil luč, je odprl okence na vratih. Ze smo mislile da nas bo nahruUl surov nemški glas, a namesto tega smo uzrle pri okencu vesel, nasmejan ob- raz neznanega paznika, ki nas je prijazno nagovoril: »No, kako je kaj, dekleta?« »Oh, kako naj bo drugače kot slabo,« smo zasto- kale skoro vse tri hkrati. — Kaj takega se nam še ni pripetilo. — On pa je še govoril z dobrim, ne- koliko tišjim glasom: »Le poto- lažite se, saj bo kmalu bolje! Se malo potrpite!« Preden je zaprl okence in ugasnil luč, nam je še poredno pomežiknil. Nikakih zaključkov si nisem delala iz teh besed, o zavest, da to ni bilo po pravilih jetnišnice, mi je dobro dela. Ponoči me je zbudil nejasen šum, ki je prihajal s skrajnega konca dolgega hodnika. Bližal se je in je postajal vedno izrazi- tejši. Slišali so se koraki, govo- rjenje, rožljanje s ključi... Dvi- gnila sem glavo in strmela v te- mo. — Kaj je to? — Kaj se do- gaja zunaj? — Ali se motim? — Ne.« — Srce mi je divje utripa- lo... Razločno sem cula, da ne- kdo odpira celice, jih pušča od- prte, ponavlja besede: »■Aufsi:e- hen, partisanen sind da! in zo- pet: Au^stehen, partisanen sind da!« Sinila sem kvišku in v temi ti- pala za obleko. Medtem je pri- šel do naše celice, med odklepa- njem ponovil iste besede, pustil vrata na stežaj odprta in šel na- jprej. Iz odprtih celic je naraščalo ra- zburjeno vpitje, pretrgani vzkli- ki začudenja in nerazumevanja, od nekod je zadonel jasen moški glas: »Vsi ven! Hitro!« Ženske so se klicale med seboj: »Cilka, po- čakaj me! Nežika, kje si! Mickaa!« — Zopet zapovedujoč glas s hod- nika: »Dajmo, dajmo! Hitreje! Odeje vzemite s seboj!« Z mrzlično naglico sem pote- gnila odejo s postelje, jo nerodno zvila in se pridružila gneči na hodniku. Nekje sem zagledala stensko uro, kazala je nekaj čez dve. Rinili smo proti izhodu. Cu- li so se kratki razburjeni vzkli- ki: «Kaj to pomeni! — Kaj se je zgodilo! — A.U je konec vojske?« Nihče ni odgovarjal. Misli so mi švigale v glavi kot iskre. Konec vojske? — Ne. — Potem bi bilo drugače. — Akcija? — Spomnila sem se besed pri- jaznega paznika. Ali je vedel, kaj se bo zgodilo, ali je le slučajno prav sinoči govoril take besede. To mi še danes ni jasno. Nekdo je zavpil: »Nazaj! Nismo na pra- vem hodniku!« Obrnili smo se, culo se je ječanje ... Blizu mene je neka ženska z obupnim glasom zavpila: »Vse nas bodo postreli- li. Saj niso partizani.« Ko smo se končno vendarle zri- nili na dvorišče, so mi oči brž prebegale visoko obzidje in se u- stavile na vratih, ki so bila na- stežaj odprta. Med njimi je stal visok moški s partizaTisko čepico na glavi. — Sedaj sem razumela. — Akcija. Drzna partizanska ak- cija. — Val sreče, ponosa in tople hva- ležnosti mi je zagrnil srce in ust- nice so neslišno šepetale: »Hva- la vam rešitelji!« Stali smo tu v nočni temi, ti- ho, skoro tesno drug ob drugem, z odejami v naročju. Medla svet- loba, ki je prihajala iz okenc jet- nišnice, nam je risala pošastne sence po prepadlih in začudenih obrazih. — A nad nami se je zo- pet bočilo nebo in vrata so bila odprta ... Naenkrat zasllšim za seboj nemške besede: »Wer geht, der schadet mir.« Ozrem se. Med dvema partizanoma je stal uprav- nik jetnišnice, majhno drobno človeče. Nasmehniti sem se mora- la tej preprosti, bedni logiki Ko je partizan pri vratih dal znak za odhod, smo se vsi po- gnali za njim in pred očmi nem- škega upravnika zapustili »Stari pisker«. Tekli smo po sedanjem tržnem prostoru, mimo starega gledali- šča in prišli na Gregorčičevo ce- sto. Povsod je bilo vse mirno, ti- ho, nihče nas ni ustavljal. Le naši čevlji so topotali po kamni- tem tlaku, da je bobnelo in glas- no odmevalo po spečem mestu. Zavili smo po Gregorčičevi cesti in sopihajoč tekli proti današnje- mu učiteljišču. Nekdo je spoznal, da nismo na pravi cesti. Obrnili smo se in leteli nazaj do križi- šča, nato pa po Ipavčevi cesti, mimo bolnišnice, do savinjske že- leznice. Tu smo se ustavili. Po dokaj zamotanih poteh, sem tri dni kasneje, v hribih nad Voj- nikom, prišla v Sercerjevo bri- gado, ki se je pomikala iz Gor- nje Savinjske doline na Kozjan- sko. Zgodba o izpustitvi celjskih političnih zapornikov je šla v bri- gadi od ust do ust. Navdušeno so JO polušali vsi: od navadnega borca do komandanta in polltko- misarja. Padali so duhoviti dov- tipi na račun vodstva jetnišnice in nemških oboroženih sil v Ce- lju in nešteto zadovoljrtlh pri- pomb: »Ej, dobro delajo naši fantje — terenci!« Anica Kos Ivan Godec: Čolni (lesorez) Kako je razdeljen svet? Ameriški dnevnik New York Times je pred nedavnim skušal izračunati, koliko milijon prebi- valcev živi v državah, ki pripa- dajo posameznim blokam oziroma ki ne pripadajo nobenemu bloku. Pri tem je list izhajal s stališča formalruh značilnosti blokovske angažiranosti. Po njegovih raču- nih šteje zapadni blok milijardo 31 milijonov prebivalcev, vzhodni blok milijardo dva milijona 4i4 tisoč, izvenblokovske države 903 milijoine in države, ki še niso ne- odvisne, 48 milijonov. Do takih podatkov vodi seveda predpostavka, da se vse države, ki so kakorkoli vezane na ta ali oni blok, smatrajo blokovsko an- gažirane. Takšno seštevanje pa ne upošteva okoliščine, da mnoge države pripadajo sicer blokom, da pa to še ne pomeni, da bi bile blo- kovske. Norveška in Danska sta na primer članiici Atlanskega pak- ta, vendar njuno mednarodno de- lovanje in njune konceF>cije ne bi mogli imenovati blokovske. Tudi SEATO in SENTO pakta ne pred- stavljata nekih močnih blokov- skih organizmov, saj se v njiju mnogi azijski člani, kakor recimo Pakistan, vse bolj oddaljujejo od blokovskih kombinacij. Prav tako ni vzdržno črno-belo slikanje stvarnosti, če bi vse države, ki so pristale na vojaške sporazume z ZDA, smatrali za blokovske dr- žave. Analiza New York Timesa je zgrešena tudi zato, ker tretira vise države Latinske Amerike za blokovske, kljub temu, da je zna- no, da so nekatere med njimi, kakor Kuba, zelo jasno formuli- rale svojo izvenblokovsko poli- tiko in da so se nekatere druge med njimi udeležile tudi beograj- ske konference izvenblokovskih dežel. Razen tega obstoje v večini držav Latinke Amerike močni od- kloni od blokovske politike in se pojavljajo vse izrazitejše tendence po samostojnosti. S tem v zvezi je treba naglasiti, da izvenblokovska mednarodna usmerjenost ni politika, ki bi iz- ključevala bloke in se zapirala vase, in da tudi ni naperjena zo- per države, ki so članice blokov. Ta politika je predvsem negacija blokov in blokovskega približeva- nja mednarodnim problemom. Je izraz demokratskih pojmovanj mednarodnih odnosov. Kot taka ne izraža samo interesov naro- dov izvenblokovskih dežel, pač pa tudi interese narodov, katerih dr- žave pripadajo blokom. Izhajajoč iz vseh teh elemen- tov, je računica bistveno drugač- na od tiste, ki jo je sestavil New York Times. Zakliuček je nam- reč ta, da predstavljajo izvenblo- kovske države ogronmo veoino v današnjem svetu, in da velja to pač predvsem za narode in prebi- valstvo. S. S. Nenavaden 1(1 ub v italijanskem mestu Torinu je klub, ki ga je ustanovil znani po- litik Camilio Cavour. Posebnost tega kluba je v tem, da so v njem včlanjeni izključno moški ter da nobena ženska nima vanj vsto- pa. Celo angleška kraljica se je ob svojem zadnjem obisku v Ita- liji morala odpovedati tej rado- vednosti. Kar je še značilno, je to, da volijo člane z belimi in čr- nimi kroglami, pri čemer ne more postati član, kdor potegne črno kroglo. Klub ima trenutno 300 članov, članarina pa znaša na Jeto 1,5 milijona lir. Brana Minič: Odkupljena predstava (Humoreska) Pisec drame je bil zelo ne- srečen, ko mu je gledališka uprava poslala priporočeno pismo: »Sporočamo vam, da smo vašo kriminalno dramo .Ubi- jalec je nedolžen' uvrstili na repertoar. Premiera bo pri- hodnjo soboto. Honorar la- hko dvignete pri blagajni. Zaradi napetih prizorov bodo pri predstavah dežurali po trije zdravniki.« Pisec drame ni pričakoval takšnega udarca. Dramo je napisal namreč kar tako, za zabavo. Zato ga je pismo razočaralo. Kratkomalo ni verjel, da bi se takšno gleda- lišče sploh zmenilo zanjo. Skuštran in napol oprav- ljen je brž stekel k svojemu prijatelju in ga zaprosil, da prepriča upravo gledališča, naj ne uprizori takšnega de- la. Napisal je celo obširno pismo Rdečemu križu, da je drama preveč krvava, da bi jo lahko uprizorili in da ver- jetno ne bi zadostovali trije zdravniki, pač pa morda de- set medicinskih sester. Toda vse je bilo zaman. Upravnik gledališča je bil značaj en človek, občutljiv do domačih piscev, pri čemer je uspeh cenil po gledalcih, ki so v dvorani dremali. Pisec drame je bil ves iz sebe, ko ni mogel preprečiti uprizoritve. Tedaj se je spomnil edinega izhoda. Na dan predstave je zgodaj zju- traj odšel h gledališki bla- gajni in odkupil vse vstop- nice. Upravnik gledališča je tri- umfiral: »Hiša je razproda- na! Občinstvo bo kljub vse- mu videlo kriminalko. Av- torju ne bomo poslali brez- plačne vstopnice.« Petnajst minut pred pri- četkom predstave je piisec prišel v dvorano in se rado- vedno ozrl okrog sebe, če ni mogoče še kakšnega druge- ga gledalca. Ko je videl, da je sam, se je zadovoljno na- smehnil. Osemnajst minut čez osmo predstava še ni pričela. Ob pol devetih je avtor drame postal živčen in je pričel ploskati. Nato je za- žvižgal. Sprva je žvižgal po- tiho, nato vedno močneje. Tedaj se je pred zaveso pojavil upravnik in ogorče- no vzkliknil: »Od kod vi tu? Vaše mesto je za kulisami!« »Oprostite!« je vzkliknil pisec drame. »Moje mesto je tu. kajti jaz sem predstavo odkupil.« Upravnik je zastokal in pa- del; zadela ga je kap. Pisec drame je za trenutek okamenel. potem pa je pre- strašeno in obupano vzklik- nil: »Na pomoč! Kje ste, zdrav- niki in dežurne sestre?« Ker ga je upravnikov^ smrt docela zmedla, si je hi- tro odpel naramnice in se obesil, v neti vrsti nad tri- najstim sedežem. PO NOVELI 3ACKA LONDONA NAPUHOV BISER RIŠE: JANEZ MLAKAR PISFf STANE POTOCNIR iKapttan Haffj; je rekel, kaj hudiča se obotavljate«, je častnik pozdravil 1?aouta. »Po feiserelihko-pridemo kasneje, je rekel. Barometer je padel na 29.??.« , ., , • Veter se je nprl v pandannsovo drevo ob koči, potegnil skozi palme in stresel nekaj kokosovih orehov. Prignal je iz daljave dež in razburkal laguno, da se je penila v divjih vrtincih. Prve kaplje so os- tro zašlropotale po listju palm. Raonl je planil pokonci. »Tisoč čilskih dolarjev. Mapuh.« je rekel, in dve sto t blaga.« »Imeti želim hiso.. je ta spet začel. v • »Mapnh!« je zarjul Raonl, da bi ga mogel slišati. »Mapnh, ti »i bedaki« 11. Zdrvel je iz hiše in skopaj s prvim do obale in čolnu.. Čolna nista videla, ker se je vsipal dež kot iz škafa; videla sta le r«z1>e«nele valove v laguni, ki so udarjali preko sipine in odnašali pesek. Iz vodniL pljuskov se je prikazala postava. Bil je rnoroikec Huru Huru. »'»i drhM bisfr?" je zarMil Rnr'- ▼ uho. »Mapuh Je tepec!« mm je ta rakrltal t od^uror ia čez hip jih je ločila razbe&vela voda. 12. Pol pre po tem je videl Hum Huru, ki. je stal na obali, da so oba čolna vzdagnili na kro> in da je »Aorai« odplula na odprto morje. Ne- daleč od nje se je pojavila dfuga ladja, ki Je priplula z nevihto, se za- sadrala im spustila na vodo čoln. Bila je >Orohen««, njen lastnik Je bil luešanec Toriki. tudi trgovec; brez dvoma je stal ob krmilu čolna on sam. Huru Hum se Je hahljal. ker Je vedel, da je Mapuh ToriJiiJa dolžan za blago, ki ga je vzel lani na upanje. CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 22. decembra 1961 SKRBIMO zi omom ša pred njegovim rojstvom Ljubezen je osnova za. srečen in zdrav zakon. Ob vstopu v za- kon si mlada zakonca postavlja- ta cilj, ki naj bi ga skupno doseg- la. Njun celj je doseči s skupni- mi napori, v skupnem delu in prizadevanju, prijeten dom, v katerem je otrok najlepši dar. Zelja po otrocih je vsem ljudem ikufma, izredno globoka in močna je. Pri vsakem zdravem človeku se javlja, včasih prej, drugikrat kasneje. Izredno redki so zakoni, kjer ni želje po otroku in še ta- krat je verjetno vzrok kje drug- je. Zlasti v prvih letih zakona se želja po otroku umakne material- nim pogojem, vendar z željo po otrocih ni odlašati predolgo, kaj- ti prvo pravilo pri zdravju naših otrok je, da morajo biti starši primemo stari in duševno ter te- lesno zdravi. Kdaj je najprimernejša starost za prvo nosečnost v naših krajih? Najidealnejša starost je med 20 in 25 letom, morda do 30. leta. Po 30. letu postaja nosečnost za ženo vedno težja in je lahko po- vezana z raznimi nevarnostmi. Jasno je, da žena tudi po 30. letu lahko normalno rodi zdrave ot- roke, vendar najprunemejša do- ba to ni. Prav tako odsvetujemo rojstvo otroka ženam izpod 20. leta. Zena je lahko telesno in du- ševno zrela, vendar njena rast Se ni zaključena in njeno telo ni kos vseann nalogam in težvam, ki jih postavljata nosečnost in ma- terinstvo. Doba rasti je pri nas zaključena med 18.—20. lebom, tako pri fantu kot dekletu. Ma- terinstvo in očetovstvo pa je od- govomc«t, žrtvovanje in dolžnost. Ni d>ovoilj samo spolna zrelost, važna je tudi življenjska zrelost, poklic staršev in njihova samo- stojnost. Poklicna spposobnost je izpod 20. let le redko dosežena, predvsem pri očetih. Dedek in babica nista dolžna materialno skrbeti za vnučke, to je dolžnost «taršev. Nevarnost za otroka je tudi takrat, kadar so starši pre- stari. Taki starši svojim otrokom preveč popuščajo, pojavlja se prevelika ljubezen do otroka, ki pa je otroku potprej v škodo kot v korist. Prav tako tudi vzgoja pri prestarih starših ni taka kot bi morala bitii. Starši vizgajajo otroke, otroci vzgajajo starše, vzgaja mora biti vzporedna, od- stopanje je škodljivo za obe stra- ni. Zdravje ni samo odsotnost bo- lezni, ampak tudi skladno dušev- no in telesno delovanje s social- nim blagostanjem. Najboljša otro- kova do;,a, ki jo dobi od staršev j3 njegovo zdravje in prava vzgo- ja. Osnove zdravja, prinese otrok e seboj na svet, prejel jili je v enaki meri od matere in oče- ta. Ce so v materini ali v očetovi družini prirojene napake ali bo- lezni, je velika verjetnost, da jih bo imel tudi otrok. Te bolezni ali nagnjenosti se prenašajo po di- rektni liniji (oče, mati, starši, praded, prababica) ali pa po stran ski liniji (sastra, brat, stric, teta itd.). Poznana dedna bolezen je trvno obolenje, ki se imenuje hemofilija. Bolez»an prenašajo ženski potomci, obolevajo za njo pa samo moški potomci. Ni vseeno, v kakšnem dušev- nem in telesnem stanju je žena ob času zanositve. Prav tako je važno diiševno in telesno stanje očeta v tistem času. Samo pod zdravimi in normalmmi pogoji spočet otrok ima jamstvo, da se bo ob pravilnem vodstvu razvil v zdravo osebnost. Skrb za zdravje je važna dolžnost staršev. Skrb za otroka ne začne po porodu, ampak ob spočetju in traja pre- ko vse nosečnosti. Poznamo veli- ko škodljivih vplivov, ki deluje- jo preko matere na otroka, n. pr. nalezljive bolezni, krvna obole- nja, prekomerno pitje alkohola, kajenje, neprimerno delo v času nosečnosti itd. Vse, kar škoduje zdravju matere, je nevarno zdrav ju otroka. Ker je rodnost Ž3ne dovolj dolga, saj traja celotna doba rodnosti skoraj 20 let, se odločimo za otroka, kadar so star- ši pri duševnem in telesnem zdr;% ju! Otrok mora biti spočet v lju- bezni in zaželjen! Naša zdrav- stvena služba je že tako daleč, da nudi zakoncem dobra in za- nesljiva zaščitna sredstva. Vsak zrel človek ima pravico do ure- jenega spolnega življenja, vendar ni nujno, da je posledica tega življenja spočetje. Minila je do- ba starih načel, naj bo toliko ot- rok kot jih bo dala narava. Star- ši naj imajo toliko otrok, kot si Jih res želijo, ti otroci pa naj bo- do zdravi in krepki, dobro vzgo- jeni, staršem v veselje in družbi v korist, ne pa kot jih je dala narava in potem te otroke napr- tijo na breme družbi. Tudi ni re- šitev problema številnih nosečno- sti v splavu, ker vemo, da splav ugonablja zdravje naših žena v njihovi najlepši dobi. Kadar se zgodi, da je nezaželena noseč- nost ostala, zelo pogosto nastopajo posledice na materi ali na otroku. Izredna ljubezen staršev do otro- ka, ljubezen, ki včasih meji že na nenormalno ljubezen, je po- gosto zaradi občutka krivde. Ma- ti je hotela nosečnost nasilno prekiniti, ker pa v tem ni uspela, hoče po porodu občutek krivde popraviti s prekomerno ljubezni- jo do otroka. Možno je tudi prav nasprotno, da mati do nezažele- nega otroka čuti stalen odpor in to obrok v svoji občutljivi no- tranjosti zazna. Pred nedavnim je bil v Nemčiji proces proti sku- pini mladoletnikov, ki so zagre- šili kriminalna dejanja. Starost teh mladoletnikov je bila med 14. in 17. letom, vsi torej rojeni po vojni. Psihiatri so pri vseh teh mladoletnikih ugotovili, da je bil glavni vzrok njihovi krimi- nalni dejavnosti občutek, da so bili materam nezaželeni in od- večni, čeprav so bili dobro pre- skrbljeni. Ni dovolj samo lep in udoben dom, otrok potrebuje lju- bezen, varno in toplo materino naročje in toplo očetovo roko. To ima pa samo otrok, ki je že pod materinim srcem čutil, da je z veseljem in ljubeznijo pričako- van. Izredne važnosti je priprava okolja na otrokov sprejem. Kaj razumemo pod izrazom okolje? To je naše stanovanje, naša so- seska, celotna naša družba. V pr- vi dobi je za otrokov razvoj po- membnejše ožje okolje, to je njegov dom, bratci in sestrice, dedsk, babica, strici, tete. Otro- kovo prvo obzorje je mamica, morda še steklenička z mlekom, njegova posteljica, morda še nje- govi mali prstku Na otrokov sprejem se mora- mo pripraviti, priprava pa naj traja ves čas nosečnosti. Pripra- va ni samo v šivanju srajčk, pri- pravljanju pleničk, v nakupu elegantnega vozička. Važnejši so posveti v posvetovalnici za že- ne, redno in vsak mesec. Bodo- ča starša naj si skušata razširiti obzorje in znanje o razvoju otro- ka, o njegovi inegi in prehra- ni, k£Lko obvarujemo otroka bo- lezni. Prav nič ne bo škode, če Icnjigo o negi dojenčka prebere- ta tudi babica in dedek. Zelja vsake mamice in vsake- ga očeta je, da bi bil njim po^to- mec telesno in duševno zdrav, sposoben za naloge, katere bo moral vršiti v življenju. Vzgoja otroka pa je vzgoja nas samih, zato je potrebno ne samo srce in ljubezen, temveč tudi znanje. Na razpolago je dovolj knjižic o negi dojenčka, posezlmo po njih. De- dek mraz naj se spomni tudi na te male, drobne knjižice. Iz kate- rih se lahko mnogo, mnogo nau- čJmo. Dominika Marinko LJUDJE MED SEBOJ TO PA RES NI LEPO! Zaposlena je polnih osem ur. ELo se vrača iz službe domov, se zglasi mimogrede v pekama, kjer jo čaka kruh, ki ga je dopoldne plačala njena mati. Tudi to pot je bilo tako. Ko je prestopila prag pekarne, je nič hudega sluteč vprašala pro- dajalko; če jo kruh čaka. Včasih se namreč primeri, da jo prehiti kdo od sorodnikov in 2inancev in ga odnese na njen dom. Se pred- no pa je prodajalka lahko odgo- vorila, so se že oglasile, kot bi za- regljale strojnice, ženske, ki so čakale na kruh v vrsti: »Naj stopi v vrsto, kaj pa misli da je, izjem ne poznamo«. Ce bi dekle bila ena od tistih, ki vrste navadno spregledajo in hočejo dobiti blago brez vsakega čakanja, bi jim prav gotovo dala prav. Toda tu je šlo le za odgovor prodajalke. Dekle na te opazke ni odgovorila. Mimo je čakala, da pride red nanjo, čeprav je bil njen kruh naložen v košarici, čeprav je nanj čakala že njena mati in bi prodajalko stalo le en gib ... Ker nikogar ni prikrajšala, se tudi ni čutila dolžno opravičeva- ti, kar pa je imelo za posledico, da so jo ves čas čakanja zbadale oči žensk, ki so pričakovale, da se bo oglasila. Prav žalostno je in res ni lepo, če nekateri ljudje iščejo na vsa- kem koraku prepir in žolčne iz- pade. Da-ca 9 mesecev - 9 vprašanj Ni ga še tu, vendar pa zaposluje vse naše misli, vsak tre- nutek vašega življenja. Njegova navzočnost je toliko bolj raz- burljiva, ker je obdana s skrivnostjo pričakovanja. Svetujejo vam to in ono, vlivajo vam pogum, spravljajo vas v skrbi. Preberite si odgovor na nekatera vprašanja, ki vas vznemir- jajo mesec za mesecem: 1. mesec: deček ali deklica, ka- ko naj vem? Nobenega sredstva ni, s katerim bi to spoznali, vsaj nobenega zanesljivega ne. Nekoč so imeli za bolj ali manj krive ne- srečne matere, ki so imele samo deklice; danes vemo, da oče do- loča otroku spol. Da bi lahko spol že vnaprej določili, so poiz- kusili že vse: utripanje srca pri otroku v sedmem mesecu (pri de- klicah je hitrejše), številnejše iz- bokline na dojki kažejo bolj na dečka kot pa na deklico, vendar pa so vsi taki namigi res le ugi- banja. 2. mesec: ali naj bi ostala raje v posteUi? Začutili boste težave. To je povsem naravno. Zapomnite si eno: nosečnost ni bolezen, no- sečnost je pravzaprav le zdravje. Živite povsem naravno, prav ta- ko kot doslej, izogibajte se le pre- hudih naporov in izrabite prav vsako priložnost za sprehod in gi- banje nasploh, najbolje kajpak na zraku. 3. mesec: kaj pomeni faktor Rhesus? Faktor Rh je snov, ki jo vsebuje kri šestih ljudi med sed- mimi. Imenujejo se pozitivni Rh; sedmi, ki je brez nje, se imenuje negativni Rh. Pozitivna kri se ne more mešati z negativno, ker se tedaj v negativni krvi razvijejo protitelesca, ki uničujejo F>ozitiv- no kri. Danes smo glede tega brez skrbi, ker lahko v pMosebnih labo- ratorijih F>orodnišnic nudijo ta- kojšnjo transfuzijo v primeru po- trebe. 4. mesec: nimam več česa ob- leči ... Ne verjemite tega, le po- gumno izločite iz redne garderobe vse, kar je sešito točno po meri in vas tesno oklepa, kar je vzorčasto, pisano in živobarvno. Ostanejo vam še udobna oblačila, kostumi in dovolj do-lge jopice, ki marsi- kaj skrijejo. Nasprotno pa ne bo- ste štedili pri spodnjem perilu; čevlji z visoko E>eto naj počakajo. Glede nosečnega pasu pa se po- svetujte z zdravnikom. 5. mesec: svetovali so mi, naj jem za dva... Jej te v skladu s svojim tekom in nikakor ne več. Mleko, zelenjava, meso, ribe, jaj- ca, oranže, prepečenec in surovo maslo "naj bodo redno na vašem jedilniku. Vaša teža se bo odslej redno večala, paziti pa morate, da se ne zviša preveč. 6. mesec: zelo sem se zredila, ali bom imela dvojčke? Vaše mo- žnosti, da bi imeli dvojčke, so ta- ko neznatne, posebno še, če je to vaš prvi otrok. Na 60 otrok, se ro- diio enkrat dvojčki; zdravnik bo kmalu začutil utripanje dveh srč- kov. V primeru pa, da je tako, od- recite se porodu doma, kajti da- nes imamo celo inkubator, ki re- šuje življenja prezgodaj rojenemu paru. 7. mesec: ali bom imela lepega otroka? Ne domišljajte si, da vaš otrok ne bo ljubek. Ni prav no- benega vzroka za take misli. Kot vsi, bo tudi on imel dvoje ušesk in deset prstkov. Predvsem pa si zapomnite, da vaš otrok ne bo imel rdeče pege na obrazu, če ste jedli rdeče jagode ali videli grdo žabo. Vaš otrok bo kljub temu do vseh podrobnosti popoln in nemara še čeden po- vrhu. 8. mesec: strašna sem, mož me ne bo imel več rad ... Sami dob- ro veste, da je in bo novo dete ponovna trdna vez med vama. Res je, da vaša silhueta morda ni preveč ljubka, vendar pa ni pre- povedano pred zrcalom poiskati držo, ki vam pri j a in je tudi pri- kladna. M'imo tega — še več kot po navadi mislite na svojo zuna- njost in nego. Nikakor pa ne za- nemarite frizure in vso pozornost posvetite obrazu. Nosite ljubke uhane, četudi jih doslej niste, kaj- ti vaš obraz mora privabiti pozor- nost. 9. mesec: kako bom vedela, kdaj moram v porodnišnico? Prav nič se vam ni treba bati; če je na po- ti vaš prvi otrok, boste imeH pred seboj še dovolj časa. Pri vsakem naslednjem gre rado hitreje. Bo- dite pripravljeni vsaj mesec dni prej; n« zapuščajte doma za daljši čas, opustiti morate vsako poto- vanje. Pomislite na otroka in bo- dite v mislih čimveč z njim. Pa še to: ne bodite brez prevoznega sredstva, ko se bo najavil otrok; mirna in srečna mati s pravilnim dihanjem rodi lahko skoraj brez bolečin; verjemite mi, to ni praz- na obljuba ali beseda v tolažbo, porod brez bolečin je resnica, ki si jo pa mora vsaka izbojevati sa- ma. M. M. Mamica je odšla Mamica je prišla DAN REPUBLIKE Devetindvajseti november je. Dan je zavit v gosto meglo, rahlo rosi, pa je vendarle lepo, saj je to dan republike. To je dan spomi- nov na kri, ki so jo prelUi naŠi očetje in bratje. Vojna je pustošila domove, go- zdovi so se polnili, polnila so se tudi taborišča; sredi vsega tr- pljenja je v jesenskem soncu za- vihrala naša zastava, zato, ker se je rodila republka. Minilo je osemnajst let. Prav danes je minilo. Devetindvajseti november, ti moj praznik, dan, čeprav meglen, pa vendar cvetoč. Blaži ga lju- bezen do bratov in očetov, ki so nam priborili lepše življenje in dom. O, domovina, ti si kakor zdrav- je! Jože Marovt, Braslovče Ob prazniku v Storah smo na dan republike priredili dve lepi proslavi. Prva je bila zvečer ob šestih za odra- sle, druga pa naslednji dan do- poldne za šolsko mladino. Prosla- va je obsegala recitacije, telovad- ni nastop in pesmi, ki so jih za- peli pevski zbori. Dramski krožek pa je tudi tokrat presenetil — pripravil je prizorč^ »Ob tabor- nem ognju«. Po govoru in pred zaldjučkom proslave smo sprejeli cicibane v pionirsko organizacijo. Mi pa, ki obiskujemo zadnje leto osemletke, smo postali mladinci. Ob treh popoldne smo se praz- nično oblečeni zbrali pred gasil- skim domom. Tam so nas i>ogo- stili in predsedniku organizacije Ljudske mladine našega razreda so izročili veUk šopek rdečih na- geljnov. Vsem, ki nam danes gradijo lepše in boljše življenje, smo dolžni veliko zahvalo. Kamenšek Pavla, Bukovžlak Postala sem pionirka Ze nekaj let se spominjam pro- slav 29. novembra — rojstnega dne republike. Ker stanujemo v šoli, sem večkrat pomagala kra- siti razrede in obešati zastavice. Tudi pri proslavah sem sodelo- vala. Tega dne sem se spominjala EMotem celo leto, posebno zato, ker imam tudi jaz te dni svoj rojstni dan. Vsako leto so sprejemali ob tem prazniku med pionirje tudi cicibane, to je učenke in učence I. razreda. Moram priznati, da sem jih gledala z zavistjo in ved- no sem spraševala mamico, kdaj bom tudi jaz pionirka. Letos pa se mi je ta velika želja izpolnila. Mamica mi je kupila le- po belo bluzico in bele nogavičke, modro krilce sem pa imela že prej. Na predvečer sem bila ne- strpna in ves čas ponavljala »za- obljubo«, da bi se mi drugi dan ne zataknila. Bratca sta me poslušala in se hotela tudi naučiti. Bila sta žalostna, ko jima je mamica rek- la, da bosta še nekaj let ciciban- čka. Končno je prišlo jutro In sem smela obleči vse nove reči. Bratca sta me občudovala, pa tudi ma- mica in očka sta me gledala s po- nosom. V šolo sem tekla kar sa- ma. Tam sem našla že vse sošolke in sošolce. Sedli smo v prvo vrsto. Vsi smo bili nestrpni. Proslava je minila in kot zadnjo točko so na- povedali »sprejem pionirjev«. Sli smo naprej ter se postavili v dve vrsti! Povedali smo zaobljubo. Pri tem smo se držali za roke, ki pa so vsem drhtele. Tovarišica uči- teljica in načelnik pionirjev sta nam zavezala okoli vratu rdečo rutico in dala na glavo pionirsko kapico z značko. Potem so nam čestitali. Na koncu pa so nas po- vabili v sosednji razred. Tam nas je čakala slovesna malica, pri ka- teri so nam stregle starejše pio- nirke. Dobili smo čaj s pecivom ter se pogovarjali s tovariši uči- telji, ki so bili med nami. Tovariš upravitelj pa nas je slikal. Doma me je mamica razveselila s po- tico, s katero sem pogostila tudi bratca. Tako je bil letošnji Praznik re- publike zame najlepši od vseh, ki sem jih doživela. Ta dan sem po- stala pionirka. Podržaj Metka Osnovna šola Ponikva^ pri Žalcu Pef lef sfara punčka Katera pa, boste vprašali? Od- govorila vam bo Jesenek Angela iz Celja, Kajuhova ulica 10. Ona je namreč fotografijo poslala in napisala te-le besede: Prilagam fotografijo sebe in moje pet let stare punčke, ki mi jo je prinesel Dedek mraz. Obe punčki sta tako prikupni, da smo sklenili, da ju predstavi- mo še vam? Sta vam všeč? Imate morda tudi vi kakšno podobno fotografij?? Pošljite nam jo, pod- nje pa napišite kakšen lep pod- pis. Tiste, ki se boste temu vabila odzvali in če bo seveda tudi foto- grafija lepa — bomo upošteicall pri naslednjem nagradnem žreba- nju. Torej — prihodnjič, čimveč prijetnih fotografij in duhovitih podpisov. Pripravili smo tri na- grade — tisoč in dve po pet sto dinarjev. Pohitite, zakaj upošte- vali bomo le tiste, ki nam bodo fotografije poslali do 28. tega me- seca. V novembru največji je praznik republike naie, srečnih, svobodnih dni prinesel nam je hvala junaki, ki dali življenje ste vaŠ0 da svobode sonce zdaj greje srce Iz žrtev, trpljenja in krvi prelite vse polno svobodnih rož zdaj cveti, te rože so srčeca naša, ki svetel spomin v njih gori. Šibke so roke še naše, le svinčnik že znamo držati, vendar vam kličemo hvala, hvala junaki vam zlati. Brigita Volmut Bukovžlak 42. Teharje 12 NAŠIH KOMUN Šolski avtobus v Laškem Laška občina ima sorazmerno največ niže organiziranih šol na področju celjskega okraja. Tudi človeku, ki ni šolski strokovnjak, je razumljivo, da ne morejo biti učni rezultati v takem oddelku, kjer poučuje učitelj hkrati dva, tri ali celo več razredov, enaki kot v oddelku z enim samim raz- redom. Zlasti v dolgotrajnih in vztraj- nih osebnih prizadevanjih pred- sednika občine tov Brinovca in sekretarja občinskega komiteja ZK tov. Zeliča ter po zaslugi de- lovnega kolektiva laške pivovar- ne bomo dobili še ta mesec v La- škem šolski avtobus, tako da bo- mo lahko opustili podružnično trooddelčno osnovno šolo na Re- ki pri Laškem. S tem bomo omo- gočili v prvi vrsti šolski mladini z reškega področja normalni po- uk. Uvedba šolskega avtobusa pa ni samo neprecenljiva pridobitev v pedagoškem pogledu, ampak je tudi s finančnega vidika uteme- ljena, kar nam dokazuje nasled- nji preprosti račun: Osebni prejemki za enega uči- telja (mesečno povprečje 27.000) znašajo letno 351.000, k temu mo- ramo prišteti 70 % prispevkov, kar da skupno 596.700 din. Na Re- ki pri Laškem so sistematizirana 3 delovna mesta, kar znaša letno 1,790.100 din. Na podeželju pa še dobivajo učitelji dodatek za tež- ko mesto (Na Reki pri Laškem ni nae trgovine in ne gostilnae, torej si morajo učitelji pripravljati hra- no sami) nadalje dodatek za kom- binirani pouk, stanarino in ku- rivo. Ce upoštevamo zaradi po- manjkanja učitoljstva še nadure, kar predstavlja še 50 % na pre- jemke enega učitelja, znašajo o- sebni prejemki 2,289.450 din. K tej vsoti moramo še prišteti pre- jemke šolske snažilke z dodatki, to je 200.000 ter materialne izdat- ke (kurjava, vzdrževanje šolske stavbe in inventarja itd.) v mini- malnem znesku 300.000 din. Iz te- ga je razvidno, da stane občino šola na Reki 2,800.000 din. Zdaj si pa oglejmo stroške za avtobus, ki bo vozal trikrat dnev- no v neposredno bližino sedanje šole, to je dnevno 30 km. Ce raču- namo na km 200 din (kar je so-4 razmerno visoko) je to 6.000 din dnevno. Po zakonu je predpisanih 210 šolskih dni, kar da približno 1,200.000 din. Občina bo prihra- nila letno približno 1,500.00 din. (Nekaj let seveda ne, ker bo tre- ba odplačevati posojilo.) Šolski avtobus v Laškem je naj- brž prvi avtobus te vrste v celj- skem okraju. Prepričani pa smo, da bodo tudi drugod spoznali, da je predvsem v uvajanju šolskih avtobusov rešitev za probleme, ki se nam vedno bolj grmadi j o okoli naših organiziranih šol. Pedagoške in finančne predno- sti uvajanja šolskih avtobusov so vsakomur jasne (drugod po svetu so jih že zdavnaj uvedli), težav tudi ni pri odplačevanju posojila (ker pač gredo sredstva, ki bi jih bilo treba sicer dajati za opušče- no niže organizirano šolo, za ob- roke), glavna težava je v tem: kje dobiti 30 % kupne cene za avto- bus, to je okoli 3,000.000 din, ki jih je treba vplačati pred podpi- som kreditne pogodbe. Nam je ta znesek posodila laška pivovarna, za kar ji bo mladina s področja reške šole vedno hvaležna. J. Sirec Tudi v Laškem gradijo v Laškem bodo te dni dogra- dili 32 tanovanjski blok, ki ga gradi Sklad za zidanje stanovanj- skih hiš pri Občinskem ljudskem odboru Laško. Stanovanja so pro- dana na licitaciji in sicer: 20 Rudniku Laško, 10 Občinskemu ljudskemu odboru in 2 zasebni- kom. Cena dvosobnim stanova- njem s površino 50 m- znaša 2,650.000 din, enosobnim s povr- šino 31 m2 pa 1,650.000 din. Grad- bena dela izvršuje Komunsko podjetje »Gradbenik« iz Laškega. V ŠGŠtanjski občini za dan JLA Za Dan JLA so se dobro pri- pravili v šoštanjski občini. Tako so že 13. decembra pionirji iz dru- ge osnovne šole v Velenju pri- pravili pestro oddajo »Šaleška do- lina v borbi« in jo posvetili v čast dneva JLA. Oddaji so priso- stvovali oficirji iz celjske garni- zije. Bila je lepa, saj so jo izpo- polnili z recitacijami in pevskimi točkami. Na vseh šolah šoštanj- ske občine*so govorili oficirji o pomenu in preteklosti jimaške ar- made. Društvo rezervnih oficirjev in podoficirjev je prav tako pripra- vilo lep program za 22. december. Istega dne popoldne bo na pro- storu pred Kajuhovim spomeni- kom v Šoštanju komemoracija v počastitev padlih borcev. Pozneje bo za vse partizanske matere sve- čan sprejem v poslopju občane. Zvečer' bosta v Velenju in Šo- štanju svečani proslavi z govori o pomenu dneva JLA. Na prosla- vah bodo nagradili nekatere bor- ce iz leta 1941 in prav tako tudi najpridnejše mladince, pripadni- ke pred vojaške vzgoje. Tako se bodo v šoštanjski ob- čini dostojno oddolžili spominu na tiste čase, ko se je v vojni vihri rodila junaška jugoslovan- ska armada. -s- VAŠE VRSTICE Tudi meni se je zgodilo tako! Tov. urednik! Pred kratkim smo v Celjskem tedniku zasledili članek z naslo- vom »Zanima me resnica«; čla- nek je povsem objektiven. Z njim je pisec hotel prikazati krivico, ki so mu jo storili s tem, da so mu odklonili lokacijo za stanovanj- sko hišo. Pisec članka tov. Kaiser je vlo- žil prožnjo na občinski odbor Mozirje za gradnjo kombinirane stavbe, kjer bi imel delavnico in stanovanje. Zaprosil je 9. 8. 1961 in Svet za komunalo mu jo je po- zitivno rešil 12. 8. 1961 ter jo po- slal še istega dne v potrditev ObLO Celje kot drugostopnemu organu, ki pa jo je 12. 9. 1961 za- vrnil. Zakaj ponavljam ta primer? Ponavljam ga zato, ker se je tudi meni zgodilo prav tako. Oba sva borca. Tov. Kaiser je borec od leta 1942 in odlikovan z ordenom za hrabrost, z ordenom za zasluge za narod ter z orde- nom bratstva in enotnosti. Tudi jaz sem borec od leta 1943, bil sem najboljši mitraljezec v bri- gadi, ranjen in 50 odstotni inva- lid. Odlikovan sem z ordenom za zasluge za narod in sprejel sem dve medalji za hrabrost; tega ne navajam zato, da bi si pridobil naklonjenost. Ne, vse to poudar- jam le zaradi tega, ker se mi zdi, da se mi je zgodila krivica. Živim utesnjeno v eni sobici z ženo in otroci; moja edina do- hodnina je invalidnina v znesku 3000 dinarjev. Od organizacije ZB Mozirje pa mi je dodeljeno za gradnjo 250.000 dinarjev. Ker so mi sosedje in kmetje obljubili, da mi bodo s prosto- voljnim delom in materialom pomagali, da si po tolikih letih zgradim skromni dom, sem za- prosil za lokacijo, a zgodilo se mi je do pičice tako kot tov. Kai- ser ju. To je zame zelo grenka iz- kušnja, tembolj letos, ko proslav- ljamo 20-letnico revolucije. Po mojem, mnenju zadeva ne bi smela končati pri navadnem sp>o- ročilu nekega operativnega orga- na okrajnega ljudskega odbora, ker ta odločitev ni bila pravilna in ne življenjska. Upravičeno se vprašujem: ali danes, ko smo že zdavnaj prelo- mili s starim, še vedno odloča en sam človek, in to povsem biro- kratsko? Fale Jože Nova Štifta pri Gornjem gradu Cerkev - muzej aa Tinikem Tako nam piše naš naroč- nik in zvesti bralec našega tednika L. J. K svojim vrsti- cam, s katerimi nas je želel opozoriti na skrite lepote in zgodovinske vrednosti pri nas, je priložil tudi sličici, ki jih danes objavljamo. Naši bralci na Kozjanskem bodo prav gotovo spoznali, da gre za cerkev-muzej, ki na . vrhu TINSKEGA skriva, kot naš naročnik piše, mnogo starih umetnin in zgodovin- skih zanimivosti. Nekaj od teh so že odstopili muzeju, nekaj pa jih še hranijo na mestu samem. Da ima cerkev res dolgo življenjsko dobo, pričajo gr- ški napisi na ploščah, ki jih je kdo ve katera roka napi- sala že 903. leta. Kot pripo- veduiejo liudie ta ce''^'^-^'' ni bila prenovljena od kar stoji. Zato so ohranjene tudi umetnine starih slikarjev. ^.^^■u. ov/ojimi vrednotami iira- ni cerkev tudi zbirko starega denarja. Ob zaključku svojih vrstic nam naš naročnik svetuje, naj potujemo tudi v »od- maknjene« kraje, saj le tako bomo spoznali lepoto, ki nam je še nepoznana. Na sliki levo: cerkev-mu- zej na Tinskem. Spodaj sli- kovita pokrajina s cesto, ki pelje v Podčetrtek. V Preboldu ni dclgčasj Tov. urednik! Kot povsod drugod, tako je tu- di v Preooldu dalo zaž.velo s sil- nim tempom. Povs3d vidimo u- spehe, pa naj bo to pri gradnji novih blokov, zasebnih hišic, ali pa na drugih področjih našega gospodarstva. Pa tudi na turizem nismo po- zabili. Ured.li smo lepo vikend naselje, naravnih lepot pa tod tudi ne primanjkuje. Ko sem le- tos opazil pri nas porast turistov, sem bil mnenja, da bi bilo vred- no imeti vodiča, ki bi tujce sez- nanil z okolico in zanimivostmi našega kraja. Posebnost našega kraja pa je preboldska graščina. V njej je namreč gostinski lokal, ki pa žal še ni urejen tako, da bi imel ne- produšne stene, kar pa bi bilo tamkajšnjim stanovalcem v ve- liko zadovoljstvo. Tudi preboldski fantje niso od muh! Da bi si pridobili naklonje- nost tamošnjih brhkih deklet, ho- dijo pred graščino izvajati nočne koncerte, ki spominjajo na krike divjih zveri, prirejajo motodirke in druga »-motarizirana*« fantov- ska svatovanja. Kot vidite, pri nas v Preboldu ni dolgočasno — še celo ponoči ne! NOVA BENCINSKA ČRPALKA Prejnšji teden so na Ljubljan- ski cesti v Celju, blizu Ljudske- ga kopališča, odprli težko priča- kovano novo bencinsko črpalko. V navadi je, da dobi ob takih priložnostih prvi odjemalec ben- cin zastonj. To pot je sreča do- letela uslužbenca celjskega Agro- prometa, Franca Pintarja. Družinsko podjetje Pri nas ni nič čudnega, če vse- povsod slišimo govoriti o sociali- zmu. Tudi otroci dojemajo to pri- jetno, kot bi poslušali pravljico. Socializem, to je nedvomno lepa reč, nikakor pa ni pravljica, kjer bi lahko ljudje samo lepo živeli, ne da bi delali. Socializem raste prvenstveno na delu vseh. Kdor si ga drugače zamišlja se moti. Družina je tudi v socializmu sveta stvar. Urejeno družinsko življenje je jedro družbenega ži- vljenja, toda sarru) v družini. Naj- dejo pa se tudi imitatorji, ki bi hoteli družinsko življenje vnašati tja, kjer zanj niso primerni pogo- ji. Pravijo, da je nekje zraslo druž- beno podjetje »Familix'. Morda res, nevem? Pravijo pač in to, kar ljudje govorijo, je včasih tudi res. Taka je ta zgodba. Oče Bogbati- na si je toliko opomogel, da je po- stal sposoben direktor »FamiliTa«. To si je že dolgo želel, še za najn- ke države, ko je mislil, da si bo toliko pridobil na osnovi dediščine in mešetarskih odstotkov. Vojna pa mu je skalila račune, da je za nekaj časa čisto mrknil. Danes ni- ti sam čisto točno ne ve, kako si je pridobil zaupanje, da je postal direktor. To mu je prijalo. Kmalu se je znašel v novih pogojih in nekje globoko za nagubanim če- lom so se utrnile misli, kako bi utrdil in okrepil >-Familix*', da bi podjetje zares delovalo kot po lo- ju. In posvetilo se mu je! Zena Nada je bila sposobna. Prevzela je glavno knjigovodstvo. Nejček, gromska strela, je vendar študiral, čeprav ni čisto jasno za- ključil, toda blagajnik je vendar lahko. Snaha Simka, kako ne? Ljubka očarljiva, pa pisati zna dobro: materialna knjigovodkinja naj bo! Svak, to je navidez res mogočna osebnost, saj tehta ok- rog celega centa, ta naj bo ko- mercialni šef ali direktor: vseeno! Direktor Bogbatina si je vesel po- mel roke, ko je ugotovil, da se mu je taka utrnila. Prav celo le- to pa je potreboval in še nekaj dni več, da so te sposobne osebno- sti postopoma prikapale v podjet- je. Zaposleni se niti dobro zave- dali niso, kako družinsko lepo se razvija »-FamiliT«. In res je bilo, da so se vodilni v podjetju, ki si- cer ni veliko, saj baje zaposluje samo nekaj delavcev, sijajno ra- zumeli in so delali po jasnem na- črtu. O, kako lep je socializem! Čudna je taka zgodba, da ji je težko verjeti! Morda se je direk- torju Bogbatini samo sanjalo ta- ko? Kdo ve? Ljudske govorice pa so že take, da včasih v sanjah vi- dijo resnico. Celo spuntali so se nekaj in pravijo, da takih reči ne sme biti. Pravijo, da bo direktor Bogbatina raje spet mrknil, ker »Familix« ne uspeva dobro dan- današnji čas. Večer borbene besede v Mozirju v počastitev 20. obletnice vsta- je je bil v Mozirju v soboto »Ve- čer borbene besede«. Priredil ga je občinski Svet svobod in pro- svetnih društev v sodelovanju z okrajnim Svetom svobod in pro- svetnih društev Celje. Na tej 'kul- turni prireditvi, ki je bila dobro obiskana, so sodelovali: pisatelj Tone Seliškar, pisatelj Fran Roš in pesnica Katja Spur. Prisotne- mu občinstvu so se predstavili s svojimi literarnimi deli. Na pri- reditvi je nastopilo tudi pet reci- tatorjev celjskega učiteljišča. Program pa sta dopolnili še pia- nistka Maržena Sanoin in solo- pevka Zlata Zohar. Ne odlašajte veči Gotovo ste bili že kdaj nejevoljni, ko ste hoteli v tra- fiki kupiti Celjski tednik, pa ga je pred nosom zmanjkalo. Zlasti v Celju ga ni za dobiti celo tisti dan, ko je komaj iz- šel. V takem primeru ste nerazpoloženi odšli domov, kajti prikrajšani ste bili za prebiranje domačih vesti ob koncu tedna. Že takrat ste pri sebi dejali, da se vam to ne bo več zgoidlo in hkrati sklenili čimprej naročiti Celjski tednik. Toda vsakdanja opravila v službi in doma, saj je dan tako kratek, so vas toliko obremenila, da ste kratkomalo na to pozabili. Človek v današnjem hitrem tempu življenja res po navadi ne najde toliko časa, da bi opravil tudi drobne stva- ri, kot na primer, da bi se naročil na časopis. Zato smo vam priskočili na pomoč s spodnjo naročilnico.' Nič več ne boste v skrbeh, kako in kje bi naročili Celjski tednik. Vaša skrb bo le, da naročilnico izpolnite, jo odrežete in pravilno frankirano oddate na pošto. 2e v nekaj dneh boste prejeli list na dom in ne bo se vam treba več po nepotrebnem razburjati, da lista v trafiki niste dobili. Spodnja naročilnica pa je namenjena tudi našim stal- nim naročnikom. Njim osebno sicer ne, ker so na list že naročeni, pač pa jih prosimo, da list z naročinlico ponudijo sosedu ali znancu. Ce jim bo list všeč, se bodo prav gotovo naročili nanj. Mnogi ljudje, zlasti na podeželju, Celjskega tednika še ne poznajo. Zato vas prosimo, dragi naročniki, da ga ponudite na ogled. S to naročilnico lahko naročite Celj- ski tednik tudi na sorodnike, ki služijo vojaški rok, ali pa jih je življenje zaneslo v druge kraje naše domovine ali celo daleč v svet. Tem boste gotovo naredili še posebno veselje in uslugo, saj bodo kot naročniki v stalnem stiku s koščkom svoje ožje domovine. Celjski tednik vas tedensko podrobno seznanja o vseh dogodkih v vaši občini in okraju. Razen tega boste v njem našU tedenski notranji in zunanji politični pregled, obilo zanimivega branja iz naših krajev, aktualne in zanimive dogodke po svetu, vesti o nesrečah itd., otroci in gospodinje pa bodo v svojem kotičku našle tudi dovolj zanimivega bran.ia. Cena lista, ki izha.ia tedensko na dvanajstih straneh, je komaj 800 dmarjpv letno, kar predstavlja dejansko Je eno petino stroškov tiskanja. Naročnik torej plača le minimalni del dejanske cene, vse ostalo krije družba. Naročnina za inozemstvo je zaradi večjih poštnih stroškov 2.000 dinarjev letno. V kolportaži pa je cena listu 20 din., torej več kot 200 dinarjev letno. Tudi zaradi tega se izplača postati stalni naročnik. Kot vidite tudi naročnina ni preveč visoka. Naročnino pobirajo med letom poštarji in jo lahko plačate v dveh obrokih po 400 dinarjev, kar predstavlja zelo majhen iz- datek, ki ga v enem letu niti ne boste občutili. Mnogokrat zapravljamo denar za stvari, od katerih pravzaprav nimamo nič, večkrat celo škodo. Vse to narekuje potrebo, da bi ne smelo biti družine v celjskem okraju brez Celjskega tednika. Kdor je že na- ročen na kakšen dnevnik, mu bo naš tednik v dopolnilo. Tistemu, ki iz kakršnih koli razlogov na dnevnik ni naročen, pa bo Celjski tednik nenadomestljiv obveščevalec o dogod- kih v domovini in po svetu, predvsem pa v občini in v okraju. V sedanjem hitrem družbenem razvoju si pač ne moremo zamisliti človeka — družbnega upravljalca, da bi lahko brez časopisa uspešno izpolnjeval naloge, ki jih pred njega postavlja današnji čas. Spoštovani bralci, predvsem zaradi tega vam svetujemo in priporočamo, da se naročite na celjski tednik. Dra^i naročniki, vas pa še enkrat prosimo, da naročil- nice v listu ponudite svcjim znancem ali sosedom. Na ta način bi lahko vsakdo izmed vas pridobil najmanj še eneg^a naročnika. Od tega pa bodo imeli koristi zopet naročniki in bralci, saj bi s povečano naklado znižali stroške tiskanja, hkrati s te mpa izboljšali oestrost in kvaliteto lista. Zato ne odlašajte več! Izpolnite naročilnico in nam jo vrnite čimprej. Prepričali se boste, da ste ravnali prav! UredništiM) in uprava Celjskega tednika CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 22. decembra 1961 TELESNA VZC07A IN SPORT RAZGOVOR NA DRSALIŠČU Na drsališču v Mestnem parku je že od sobote prav- cati živ žav. Spet je oživelo športno igrišče, ki je počiva-* lo polnih deset mesecev. Zno- va je nekdanji prostor za i- granje tenisa pokrila lede- na skorja, zaenkrat še ne preveč debela, pa navzlic te- mu tolikšna, da je lahko že prvi in drugi dan sprejela več sto otrok, ki so komaj čakali na ta užitek. — Kakšne načrte imate za letošnjo sezono, smo zastavi- li vprašanje enemu izmed odbornikov, ki je čistil sneg. — Teh je veliko, skoraj se j jih bojim povedati, saj kdo " ve, če jim bomo kos. Pa ne ; morda zaradi ljudi, zaradi ; funkcionarjev, ki že v^č kot ! deset let niso nikoli rekli be- ' sedice — ne, temveč pred- vsem zaradi denarja. Blagaj- na je skoraj prazna, pred vrati pa velika tekmovanja i in obveznosti. Zato bo morda ' kakšna zamisel ostala neiz- polnjena, to pač zato, ker je že nekaj let, odkar smo spre- jeli sklep, da v dolgove za- radi prireditev ne bomo več lezli. V tem pogledu smo i- meli pred leti slabe izkušnje in smo morali preveč dolgo popravljati stare napake. Da, vprašali ste po načr- tih. Najprej nas čaka organi- zacija začetniških in nada- ljevalnih šol za mlade drsal- ce. Kakor prejšnja leta, tako bodo tudi letos te šole brez- plačne. Naš namen je, da bi privabili na drsališče čim več otrok in da bi se jih čim več naučilo drsati. Ce že ni ugod- nejših priložnosti za smuča- nje, naj imajo za razvedrilo vsaj to. Tako združujemo športno dejavnost z nujno po- trebno rekreacijo. Ob za- ključku tečajev bomo pri- pravili tudi društvena tek- movanja, za vsako skupino posebej. Upamo, da bomo tu- di na ta način dobili nekaj takih drsalcev, ki bodo poka- zali pripravljenost in veselje do nadaljnjega urjenja. Zdaj so v teku tudi Jugo- slovanske pionirske igre, ki so posvečene telesni vzgoji mladih. Prva etapa zajema zimskošportna udejstvovanja. ^ r Zato bomo skupaj z ustrez- nim odborom pri občini ali okraju pripravili tekmovanja v hitrostnem drsanju in po- dobno. — Kako pa je s hokejom na ledu? — Kot je znano bodo celj- ski hokejisti letos sodelovali v zvezni ligi. Tekmovanje za državno prvenstvo bo po- tekalo v dveh skupinah, v zahodni in vzhodni ligi. Na- še moštvo bo igralo v zahod- ni skupini skupaj z Jeseni- cami, Ljubljano in zagreb- škim Medveščakom. Torej sama slavna imena. V pri- merjavi z njimi smo pritli- kavci. Zato gremo v tekmo- vanje brez upov na boljši plasma n, a s trdno voljo, da pokažemo vse, kar zmoremo. Pri sestavljanju moštva smo imeli nekaj težav, ker so tri- je standardni igralci odšli na odslužen je kadrovskega ro- ka. To vrzel bomo skušali za- mašiti, če bo šlo po sreči, kar z njimi samimi. Sicer pa bo- do letos v našem moštvu igrali tudi trije Jeseničani. To bo pomembna okrepitev, ki pa bo samo začasna, do- kler ne bomo sami sposobni vzgojiti več mladih igralcev. V minulih letih je bilo to ne- mogoče, saj smo mile zime in največ štirinajst drsalnih dni izkoristili le za obvezne tekme; na sistematično vzgo- jo pri takih pogojih nismo mogli misliti. Morda bo letos bniip. saj se nam ponuja o- strejša in daljša zima. Sicer pa nam tudi ta primer kaže, da brez umetnega drsališča ne moremo dalje in da je skoraj škoda denarja, ki ga potrošimo samo za majhno število igralcev, ki na koncti koncev nimajo niti bleščečih pogojev za napredek. Celjski hokejisti bodo so- delovali še na republiškem tekmovanju, mladinci pa na državnem prvenstvu. — Kdaj začenja prven- stveno tekmovanje? — Zanimivo je, da bomo kar tri tekme zapored igrali na domačem igrišču. Prva bo 3. januarja z Medveščakom, druga šestega januarja z Je- senicami in tretja 10. janu- arja z Ljubljano. Nato pa bo- mo 13. januarja igrali po- vratno tekmo na Jesenicah, naslednji dan v Ljubljani, 20. jaihuarja pa v Zagrebu. — Kako pa je z lometnim drsališčem? — Zaenkrat je vse skupaj padlo v vodo. Realno vzeto, vsaj še nekaj let nimamo po- gojev, da bi začeli s to, raz- meroma drago gradnjo. V načrtu je najprej zgraditev velike prireditvene dvorane in šele nato bo prišlo na vr- sto drsališče. Seveda, če bo- do držale obljube, ki so nam jih dali. Vse do tedaj pa bo- mo životarili, kot smo do- slej. To sicer ni priznanje za delo, ki smo ga opravili, to- da, kaj hočemo, je pač tako. Kot kaže izpolnjevanje pet- letnega načrta celjske občine so investicije v športno de- javnost ponovno na zadnjem mestu. In tako tudi drsališče. -an Najmanjši in najmlajši parček na . celjskem drsališču, Celjski smučarji v Avstriji Konec prejšnjega tedna je pri- bližno petnajst smučarjev, članov celjskega smučarskega kluba, od- potovalo na trening v znano zim- sko športno središče Avstrije, v Bad Gastein. Skupaj z mladimi so odšli tudi nekateri starejši iz- kušeni tekmovalci. Tako bo tre- ning ob dobrih učiteljih in seve- da neštetih žičnicah gotovo rodil zaželene uspehe. Zimska slika iz Celja Šentjur: Cinkarna v nedeljo je bila odigrana prijatelj- ska tekma med šahisti Šentjurja in Cin- karne. Tekma, ki se je igrala na osmih deskah se je končala neodločeno 4:4. Posamezni izidi partij so bili naslednji: (prvoimenovani Šentjurčani) Janežič : Šnajder remi, Gajšek : ing. Pipuš 1:0 (brez igre), ing. Žmaher : Dečko remi, Šalej Jože : ing. Klinger remi, Lesjak : Počivalšek 0:1, Verdnik : ing. Marjano- vič remi. Žitnik : Smidt 1:0, Šalej Ru- di : Zorko 0:1. S tekmo v Celju so Sentjnrčani pri- f'^li novo šahovsko sezono za leto 61-62. V jirihodnjih dneh bodo organiz rali tur- nir za prvenstvo Šentjurja, s čemer že- lijo ponovno poživeti šah v svojem oko- lišu. Lep usieh celjskih kegljačev v nedeljo je bilo končano letošnje republiško prvenstvo kegljačev v bor- benih partijah. Od štirih celjskih moš- tev so se najbolje odrezali kegljači E- lektra, ki so zasedli peto mesto. Med- tem, ko so bili člani železničarskega ke- gljaškega kluba Celje šesti, se je eki- pa »15 maj« uvrstila na šestnajsto, O- iimp pa na 23. mesto. Sedemnajst moštev v počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade je bil v nedeljo zani- miv nastop kegljačev. Med sedemnajsti- mi ekipami so zmagali člani ZKK Celje s 403 keglji, 2. Kovinotehna 401, 3. >13 maj« 38?, 4. Elektro 3?8 itd. Začetek okrajnega prvenstva Te dni se je začelo okrajno prvenstvo registriranih kegljaških moštev v med- narodnem slogu. Tekmovanje je organi- zirano tako, da bosta dve koli v Celju, eno pa v Zabukovici. Med desetimi eki- pami! trenutno vodijo kegljačd Celja, pred Elektroni. Medtem, ko je za ke- gljače Celja to tekmovanje več ali manj prestižnega značaja, saj so si udelež- bo v republiški ligi zagotovili že lani, pa se bo glavna borba razvila za dru- go, ki daje prav tako pravico do ude- ležbe v slovenski ligi. Kot vse kaže, si bodo pot med najboljša slovenska ke- gljaška moštva utrli tekmovalci Elektra. Kdaj boste kupovali Bliža se konec leta in z njim običajni pojav — izre- den naval potrošnikov na tr- govine vseh vrst. Da bi omi- lili ta pritisk in omogočili potrošnikom nakup blaga tu- di izven običajnih poslovnh ur, je oddelek za gospodar- stvo Občinskega ljudskega odbora Celje skopaj s pri- stojnimi organi določil, da bodo prodajalne živil in osta- le trgovine poslovale ob le- tošnjem praznovanju Novega leta takole: — od 20. do vključno so- bote, 30. decembra (razen ne- delje) bodo vse prodajalne živil in ostale trgovine poslo- vale nepretrgoma; — v nedeljo, 31. decembra bodo odprte naslednje proda- jalne živil: MLEKO — vse prodajalne od 7. do 11. ure. KRUH — vse prodajalne od 6. do 11. ure. MESO — pro- dajalna »Na tržnici« od 6. do 11. ure. SAD JE-ZELEN JA- VA — vse prodajalne od 6. od 11. ure. Samopostrežba Center ter trgovina Rio do 12. ure dopoldne; — v ponedeljek, 1. januar- ja bodo vse prodajalne za- prte; — v torek, 2. januarja bo- do poslovale naslednje pro- dajalne živil: MLEKO — vse prodajalne od 7. do 11. ure. KRUH — prodajalna »Na tržnici«, nadalje »Ada« in prodajalna »Gaberje« od 6. do 11. ure. SADJE-ZELE- NJAVA — vse prodajalne od 6. do 11. ure. MESO — »Na tržnici«, »Narezek« in »De- telja« od 6. do 11. ure. Trgo- vina Rio in samopostrežba Center od 7. do 11. ure do- UTRINKI iz razgovora s športniki Kot smo že napisali, je bila prejšnji teden v Velenju zabavno športna prireditev, na kateri je uredništvo Poleta razglasilo rezultate ankete o imenovanju najboljšega športnika Slovenije v 1961. letu. — V razgovoru pred mikrofonom so sodelovali tudi nekateri znani tekmovalci iz Celja in Velenja. Tako je bil državni in balkan- fski rekorder v deseteroboju ter četrti v Evropi in osmi na svetov- ni jakostni lestvici v tej najtežji atletski disciplini, inž. Jože Brod- nik, silno skop, ali bolje rečeno previden v dajanju izjav. Nav- zlic vsemu pa je iz njegovih besed vendarle velo precej optimizma, zlasti kar se tiče uspehov jugo- slovanskih atletov na evropskem prvenstvu, ki bo septembra pri- hodnje leto v Beogradu. Po tem hi lahko sklepali, da tudi Brod- nik upa na najboljše. To mu že- limo. Stanko Lorger pred mikrofor nem in polno dvorano gledalcev in poslušalcev ni imel treme. Stane, na zadnji podobni pri- reditvi v Kopru ste dejali, da se boste tudi letos borili za naslov najboljšega športnika Slovenije. Kaj menite zdaj o tisti izjavi? — Človek se večkrat zmoti, pa sem se tudi jaz. — Kaj pa pravite o bližnjem evropskem prvenstvu? — Ce bi govoril o organizaciji, se mi zdi, da bo uspelo. Edino pripombo bi imel na račun teka- lišča. To ni najboljše. O uvrstit- vi naših tekmovalcev je težko go- voriti. Upam, da imamo nekaj izgledov za najboljša mesta. — Torej vsakega nekaj, opti- mizma in pesimizma. Tea Silanova je bila na odru več kot resna. Ko so jo vprašali, ali med te- kom na 400 metrov, ki sodi med najtežje tekaške discipline za žen- ske, sploh kaj misli, se je odre- zala takole: — Sele takrat, ko pritečem v zadnjo krivino in je pred mano še približno sto metrov do cilja si zaželim, da bi bilo teka in se- veda napora kmalu konec. Na vprašanje, kako bi lahko razkrila skrivnosti velikih uspe- hov AD Kladivarja, pa je poveda- la: — Med seboj se vsi lepo razu- memo. To je velika družina, v ka- teri pa se veliko dela in veliko vadi. Na oder kulturnega doma v Ve- lenju so tisti večer stopili tudi trije domačini, predsednik Parti- zan-Rudarja tov. Fijavž ter dva mlada športnika, dvigalec uteži Krevselj in smučarski skakalec Bizjak. Njihov izpraševalec pa je bil znani športni delavec iz Celja Ka- rel Jug. — Tovariš Fijavž, kako se po- čutiš kot predsednik društva? — Hvala, kar dobro, zlasti še, ker za reševanje problemov naj- dem povsod veliko razumevanje. To še posebej velja za kolektiv velenjskih rudarjev. Drugače o tem pa bi lahko povedala žena, ki me le redkokdaj vidi, saj ves prosti čas posvečam športu. — In Ti, tovariš Krevselj, ali dosegaš na račun športa, ki ga gojiš, tudi pri delu boljše uspehe? — Seveda. Ne samo, da si kre- pim telo, veliko pridobivam tudi pri refleksu, ki mi v jami pride več kot prav. Mladi Bizjak sodi v sam vrh mladih smučarskih skakalcev v Sloveniji. — Kaj bi si zaželel kot smu- čarski skakalec? — Da bi tudi v Velenju dobi- li skakalnico iz plastične snovi. Zadnja leta smo imeli premalo snega, da bi mogel primerno tre- nirati. -an Dva posnetka z zabavno športne prireditve ob proglasitvi najbolj- šega športnika Slovenije za leto 1961 v Velenju. Zgoraj — glav- ni urednik Poleta tov. Franček Mirtič čestita najboljšemu šport- niku Slovenije, Miru Cerarju, spodaj — skupina najboljših (t^d leve proti desni): Parma (šah), Šiibar (smučarski skoki), Cerar (orodna telovadba) in Brodnik (atletika) Dedek Mraz v Celju v Celju je že vse nared za dedka Mraza. Odbor, ki bo orga- niziral njegov prihod, je že dobil ustrezna denarna sredstva, tako, da bo nekaj denarja za prosla- ve v stanovanjskih skupnostih, za nakup kolektivnih daril itd. V tem času bo v Celju za otro- ke več gledaliških, kino in lut- kovnih predstav. Te prireditve bodo namenili tudi pionirjem iz drugih šol celjske občine in ne samo tistim, ki hodijo v mestne šole. Zato bodo zanje pripravili več avtobusnih prevozov. Dedek iVIraz na Otoku Stanovanjska skupnost ter Društvo prijateljev mladine na Otaku pripravljata lep sprejem dedka Mraza in praznovanje no- voletne jelke. Dedek bo obiskal predšolske otroke v vrtcu Anice Cernejeve v Jurčičevi ulici 26. in 27. tega meseca. Ob tej priložno- sti bodo otroci pripravili prog- ram ter lutkovno igrico. Dedek bo v obeh dnevih obdaril okoli 350 malčkov. Zskiručck PIOM^^SKIHfGER za celjsko občino Ob zaključku pionirskih iger >^Moj kraj — včeraj, danes in jutri« bo odbor,, ki je vodil letošnjo akcijo pionirjev na območju celjske občine pripravil v nedeljo, 24. tega meseca ob de- setih dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma zaključno sve- čanost, na kateri bodo podelili da- rila najboljšim pionirskim odre- dom, zraven tega pa zavrteli film o dejavnosti teh odredov. Centralni prireditveni prostor bo pred Metropolom. Kot pra- vijo, bo lepo urejen in okrašen. Sem bo prihajal dedek Mraz t dnevih 29. in 30. decembra. TRC V*tf» CFNE N\ CNLTSKEM TROU Krompir 30-40 (3?), čebula 150 (120), ohrovt 50—70 (60—70). sveže zelje 30—41 (■50—<0). fižol v. 130—150 (no—180). por 60—100 (60). zelena 80—120 (SO), solata 100—180 (120). špinačn 400. korenjček 40-80 (50). peteršilj 100-200 (100-150), pesa 60 (40). česen 400 (300). kislo zelje 60-70 (60-70). repa. kisla (50). hruške (130). jabolka 35-60 (60). grozdje (220). limone (240). pomaranče (290). fige (240 —280). orehi celi 300—340 (340). orehi jed. 1000—1200 (1200), mleko 56. smetana 520, skuta 200, jajca 35—37 (30), perut- nina 500—1000. Zaradi mraza je trg zelo slabo zalo- žen. Primanjkuje vsega blagh. KRONIKA NESREČ Marija Mravljak iz Zagrada je padla in si zlomila nogo. — V Povžah pri Strmcu je cirkularka odrezala Ivanu Jevšenaku vse prste na desni roki. — Jožefa Perkič iz Virštajna je padla in »i zlomila nogo. — Rudar Jože Zupane si je pri delu v rudniku Zabukovca po- škodoval glavo in prsni koš. — V Raz- lagovi ulici je padla Jožefa Kresnik in si poškodovala nogo. — Na Mariborski cesti je s kolesom padel Drago Lonča- rič iz Debra: dobil je poškodbe po te- lesu. — Enoletni Martin Jelen iz Lat- kove vasi je padel tn si poškodoval ro- ko. — Šestmesečna Marjeta Ledinek ia Skomarij se je opekla z vročo vodo. — Trinajstletni Miran Bukovec iz Dolenje vasi je padel in si zlomil nogo. — Slav- ko Jurak iz Kozjega je pri delu padel s silosa. Zlomil si je hrbtenico in no- go- _______^-....... »HEBIVALSTVA, V času od 11. do 18. 12. 1961 je bilo rojenih 21 dečkov in 32 deklic. POROČILI SO SE: Edmund Tkavc, krojač in Erna Esih, delavka, oba iz Celja. Ivan Novak, ko- vinostrugar in Marijana Jug, navijalka, oba iz Celja. Štefan, Marijan Szabo, elektromehanik in Karolina Lah, ke- mični laborant, oba iz Šoštanja. Valen- tin Brodnik, uslužbenec iz Štor in Jasna Papič, uslužbenka iz Celja. Ljutvo Sa- ranin, delavec iz Novega Pazarja in Ivanka Vudrag, delavka iz Celja. Av- guštin Premuš, gradbeni mojster in Fran čiška Golihleb. krojačica, oba iz Celja. Gerhard Nahberder. elektromonter ia Celja in Ivonne, Slavka Ulrych, frizerka iz Laškega. Frančišek Lenko, TT me- hanik iz Trnovelj in Ana Kos, PTT u- službenka iz Celja. Marijan Rovišnjak, TT mehanik iz Rogaške Slatine in Ju- stina Zmavc, cvetličarka iz Celja. Pavel Ocvirk, soboslikar in Marija Ratej, go- spodinja, oba iz Celja. Alojz Draksler, gostilničar iz Litije in Ana Pavli, tr- govska pomočnica iz Moravč pri Gab- rovki. UMRLI SO: Marija Ilorjak. družinska upokojenka iz Loke pri Zidanem mostu, starn ti let. Vinko Lipnik, kmetovalec iz "od- četrtka, star 56 let. Jožefa Kostanjšek, šivilja iz Celja, stara 55 let. Marija Rei- niš, upokojenka iz Celja, stara 68 let. Alojzija Žnidar. gospodinja iz Velenja, stara 62 let. Terezija Seničar, čistilka iz Celja, stara 58 let. Matilda Cestnik, drnž. npokojenka iz Latkove vasi, stara 73 let. Rihard Nardin, inv. upokojenec iz Celja, star 69 let. Marija Delčnjak, kmetovalka iz Migojnic, stara 60 let. Marjanca Voh, otrok iz Celja, stara 2 uri. Jožef Zgur. elektromonter iz Celja> star 38 let. Aleksander Žerjav, upoko- jenec iz Celja, star 66 let. Terezija Mežanar. upokojenka iz Celja, stara 84 let. Franc Bah. kmetovalec iz Lesičnega, star 62 let. Franc Jazbec, upokojenec iz Loga pri Hrastniku, star 57 let. CELJSKA KRONiKA CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 48. — 22. decembra 1961 OBJAVE IN OGLASI Slovensko ljudsko gledališče v Celju sporoča žalostno vest, da je umrl Herbert Griin književnik, publicist in gledališki kritik, ki je bil več let umetniški vodja in dramaturg naše ustanove. Pogreb pokojnega bo v soboto 23. decembra v Ljub- ljani. Točen čas pogreba bo javljen naknadno v dnevnem Časopisju. UPRAVA IN KOLEKTIV SLG CELJE PREŠERNOVA DRUŽBA JE ZACELA TE DNI RAZPO- ŠILJATI KNJIGE REDNE ZBIRKE 1961-62 IN JIH BODO V NEKAJ DNEH PREJELI VSI ČLANI. PRIPOROČAMO VSEM, KI BI ŽELELI NAŠO KNJIŽ- NO ZBIRKO 1962-63, DA SE ZGLASIJO PRI NAŠIH PO- 'VERJENIKIH IN SE PRIGLASIJO V ČLANSTVO PRIHOD- NJE LETO. PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA wi v SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE 20. DE- CEMBRA PREMINUL UGLEDNI CLAN DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE Herbert Griin VZORNEGA STANOVSKEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V GLOBOKEM SPOMINU. PODRUŽNICA DRUŠTVA NOVINARJEV LRS V CELJU OBJAVE IN OCLASI KINO UNION 20. - 24. 12. 1961 »ESNAPURSKI TI- GER«, zahodnonemški barvni VV film 23. - 29. 12. 1961 »INDIJSKI NAGROB- NI SPOMENIK«, zahodnonemški barv- ni VV film KINO METROPOL 21. — 24. 12. 1961 »PREK PLANIN DIV- JEGA ZAHODA«, ameriški barvni Csc film 25. — 28. 12. 1961 »PLESALKE«, ameriški barvni Csc film MATINEJA 24. 12. 1961 »H 8«, jugoslovanski film KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI. 23. 12. 1961 »SERVISNA POSTAJA«, ju- goslovanski film 24, 12. 1961 »POLKOVNIK IN JAZ«, ameriški film 27. 12. 1961 »OBTOŽUJEM«, ameriški Csc film 28. 12. 1961 »OBRAČUN PRI O. K. KO- RALU«, ameriški barvni VV film Nedelja, 24. decembra 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes obvestil« 12.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 12.45 Nedeljski utrinki Ponedeljek, 25. decembra 17.00 Celiska kronika ir.lO 10 minut z orkestrom Frank Cha- cksfield 17.20 Športni tednik 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes obvestila Torek, 25. decembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Igrata kvartet Mileta Ferleža in plesni ansambel »Metronomi 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes obvestila Sreda, 27. decembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Od melodije do melodije 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes obvestila Četrtek, 28. decembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Poje Komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes obvestila Petek. 29 decembra 17.00 Celiska kronika 17.10 Domače viže igra trio Maksa Kovačiča 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes obvestila Sobota, 30. decembra 17.00 Celjska kronika 17.10 Za nriieten konec leta 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Zabavna glasba, vmes obvestila STANOVANJA NUJNO rabim prazno sobo. Naslov v upravi lista. NUDIM stanovanje učiteljiščniku II. ali III. letnika, ki bi pomagal pri učenju mojemu sinu. Naslov v upravi Usta. DEKLE ISCE prazno ali opremljeno so- bo. Za uslugo pripravljena inštruirat. Naslov v upravi lista. ZA POMOČ v gospod-nj-stvu in čuvanje otroka oddam ženski osebi, najraje mlajši upokojenki sobo v novi hiši. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. KP\s\0, VELIKO SOBO oddamo v na- jem intelektualnemu zakonskemu paru proti vplačilu vnaprej. Razlagova 6, pritličje — Kuhar. Sproimemo s takojšnjm nastopom 1 kvalificirano ali poikval'ficirano natakarico Javite se na upravi Gostinskega pod- jetja »Gaberje«, Mariborska c. 79. VPRE2NO KOSILNICO, po možnosti snopoveznik (manjšo), kupim. NasLor t upravi lista. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDAUSCE CELJE Petek, 22. decembra 1961 ob 9. uri: Van- dot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Go- stovanje na Dobrni. Ob 14. uri: Vandol-Stante: KEKEC IN MOJCA. Gostovanje v Vojniku. Sobota, 23. decembra 1961 ob 10. uri: Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Gostovanje v Šempetru. Ob 19.30 uri: Saul Levilt: PROCES. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 24. decembra 1961 ob 15. uri: Fadil Hadžic: HOTEL ZA NORCE. Gostovanje v Zrečah. Ob 20. uri: Fadil Hadžic: HOTEL ZA NORCE. Gostovanje v Storah. Ponedeljek, 25. decembra 1961 ob 10. uri Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Gostovanje v Storah. Ob 20. uri: Fadil Hadžic: HOTEL ZA N01CE. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Torek, 26. decembra 1961 ob 11. uri.: Vandot-Stante: KEKEC IN MOICA. Ob 13. uri Vandot-Stante »KEKEC IN MOJCA Gostovanje v Laškem. Ob 20. uri: Fadil Hadžic: HOTEL ZA NORCE. Gostovanje v Laškem. Sreda, 27. decembra 1961 ob 10. uri: ! Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Zaključena predstava za osnovne šole: \ Teharje, Šmartno in Ljubečna. Ob 16. uri: Saul Levitt: PROCES. Za- - ključena predstava za JLA. Četrtek, 28. decembra 1961 ob 10. uri: Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Ob 20. uri: Saul Levitt: PROCES. Go- stovanje na Vranskem. Sobota, 30. decembra 1961 ob 10. uri: Vandot-Stante: KEKEC IN MOJCA. Zaključena predstava za tovarno Met- ko Celje. Ob 14. uri: Vandot-Stante: KEKEf IN MOJCA. Zakliučcna predstava za to- varno Toper Celje. OBVESTILA Združenje šoferjev in avtomehanikov LRS podružnica v Celju ima v nedeljo, 24. XII. 1961 ob 8. uri zjutraj svoj red- ni letni občni zbor v prostorih resta- vracije »Kladivar« v Kersnikovi ulici. Za vse člane udeležba obvezna. Odbor OBVESTILO Vse lastnike motornih vozil ob- veščamo, da se začne podaljševa- nje prometnih dovoljenj za mo- torna vozila za leto 1962 s 25. 12. 1961 in se zaključi 31. 1. 1962. Ker pri tem podaljševanju od- padejo tehnični pregledi vozil, ki so bila pregledana v zadnjih še- stih mesecih, bodo občinske upra- ve za dohodke vsem lastnikom dostavile položnico za vplačilo taksnih pristojbin za motorna vo- zila, na podlagi odrezka položnice bodo odseki — oddelki za notra- nje zadeve občinskih ljudskih od- borov podaljševali prometna do- voljenja in izdajali nalepke za do- voljeno vožnjo v letu 1962. Kdor ne bo podaljšal prometne- ga dovoljenja do 31. 1. 1962, mora oddati evidenčne tablice pristoj- nemu občinskemu organu za no- tranje zadeve. Iz pisarne ONZ Celje Avtomoto društvo Vojnik v likvi- daciji. Pozivamo upnike in dolž- nike, da najkasneje do 31. 1. 1962 prijavilo svoje obveznosti na na- slov: Avtomoto društvo Vojnik v likvidaciji, tov. Sovič Leopold. Po tem roku prispele prijave se ne bodo upoštevale. Likvidacijska komisija AMDJ^ojj;^^.,.,,....... RAZGLAS Uprava za ceste LRS. Tehnična sek- cija v Celju bo prenehala glede dolo- čila temeljnega zakona o javnih cestah in zakona o cestnih podjetiih s svojim delom dne 31. decembra 1961. Unniki in dolžniki se pozivajo, da pri- glasijo na gornji naslov svoje izkazane terjatve oziroma poravnajo svoje ob- veznosti do dne 30. decembra 1961. Tehnična sekcija Celje ZAHVALA Zahvaljujem se javno vsem prijatel- jem ter znacem, ki so spremljali našega ljubega sina na zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoča družina Dečman, Otrožno 103. PRODAM komplet: globok športni vo- ziček. Otok. 1/1-levo. PO-FSTVO 3 ha, sadonosnik. njiva in gozd naprodaj. Naslav v upravi lista. STANOVANJE, ODNOSNO POLOVICO dvostanovanjske hiše prodam najboljšemu ponudniku. Stanovanje vseljivo! Informacije vsakodndevno od 15. do 18. ure Majstrova 6, pritličje, Celje. POLOVICO nove vseljive hiše z vrtom, I. nadstropje. Ljubljanska 69. cena 2.500.000 din. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. KANARČKE HARCERJE prodam. Korent Teharska 51. Celje. PRODAM medeninasto in železno po- steljo. Pušnik. Tovarniška 9, Celje. OHRANJENO spalnico in razno drugo pohištvo prodam ali zamenjam za pi- tanega prašiča. Tovornik, Mariborska 28/11 Celje. HISO V nOBRNL neposredna bližina zdravilišča, vseljiva. naprodaj. Naslov v upravi lista. NOV KRZNEN plašč, indijska lisica, na- prodaj. Povalej Erna, Adamičeva 2, Celje. RAZNO JAVNA ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo primariju dr. Flajsu, zdravnikom: dr. Završniku, dr. Mordeju in drugim zdravnikom ter me- dicinskemu in strežnemu osebju Inter- nega oddelka Splošne bolnišnice v Celju za uspešno zdravljenje in skrbno nego naše mamice Frančiške Ižanc. Družina Ižanc OTROŠKI aparat za ravnanje .zob, iz- gubljen v četrtek od Gregorčičeve do Kersnikove vrniti na upravo lista. ODDAM GARAŽO! Naslov v upravi li- sta. V NEDELJO, dne 17. 12. 1961 med 9. in 10. uro sem izgubil moško ročno uro. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi v upravi lista. STAREJŠI UPOKOJENEC z lastnim sta- novanjem, z lepo pokojnino, želi spoz- nati pošteno in dobrosrčno tovarišico, po možnosti upokojenko zaradi skup- nega gospodinjstva. Pismene ponudbe pod »Mirno življenje« na upravo lista. kompas;^ ZsL usnjarske strokovnjake organizi- ramo 6-dnevno potovanje na MEDNA- RODNI USNJARSKI VELESEJEM V OF- FENBACH v času od 18. do 23. februar- ja 1962, prijave sprejemamo do 50. de- cembra 1961. Cena potovanja 34.600 din. PROSVETNI DELAVCI! Za ljubitelje uuieiuosti in kulture. Se posebej pa za prosvetne delavce v ča- su semestralnih počitnic. 6-dnevno av- tobusno potovanje po SREDNJI ITA- LIJI: FERRARA-BOLOGNA-FJREN- ZE-SAN MARINO-RAVENNA. Cena potovanja vključeni stroški za potni list 24.500 din. prijave sprejemamo do 5. januarja 1962. Za strokovnjake trgovskih in drugih podjetij organiziramo tudi letos tra- dicionalni ogled DUNAJSKEGA VELE- SEJMA v času od 11. do 18. marca 1962. prijave sprejemamo do 20, februarja 1962, cena potovanja din 20.300.— pn-.i^RNO OBVESTILO! Organiziramo 2-dnevno potovanje v TRST in BE- NETKE, lahko se prijavijo posamez- niki . Cena aranžmana 7900 din, stroš- ki za potni list niso vključeni. Pri- jave sprejema KO.MPAS CELJE do zaključenega števila. PRED VSAKIM POTOVANJEM OBIŠČI- TE POSLOVALNICO KOMPAS CELJE. TOMŠIČEV TRG 1 — telefon 23-50. »TOPER« CELJE sprejme takoj ORODNEGA KLJUČAVNIČARJA ali PRECIZNEGA MEHANIKA za vzdrževanje konfekcijskih strojev Pogoji za sprejem: a) zagotovljeno stanovanje v Celju ali okolici ter b) odslužen kadrovski rok. Interesenti naj se zglasijo v splošnen oddelku podjetja najkasneje do 23. de- cembra 1961. NUJNO rabim starejšo gospodinjsko pe- močnico. Informacije v Šivalnici, Raa- lagova ul. Celje. Namesto napovedanega koncer- ta pianista Segalla iz Brazilije, ki je obolel, bodo abonenti postre- ženi s simfoničnim koncertom or- kestra Akademije za glasbo iz Ljubljane. Koncert bo v sredo, 27. decembra v Narodnem domuu Isti dan popoldne ob 17 bo kon- cert za mladino, zvečer ob 20 pa III. abonmajski koncert. Nekaj prostih vstopnic je še na razpolago v glasbeni šoli. Kon- certna poslovalnica naproša ce- njene abonenate, da poravnajo zapadli obrok. tXL£TkVlti IZLETNIKOVO SILVESTROVANJE T MEDIJSKIH TOPLICAH. Prevoz s turističnim avtobusom, eO- vestrov menu, prenočišče in prijetna zabava — cena din 2.800.— SMUČARJI in ljubitelji zimskega športa udeležite se 7 dnevnega potovanja svetovno smučarsko prvenstvo v CHA- MONIX v mesecu februarja 1962. 5-dnevno strokovna ekskurzija aa mednarodni sejem usnjarskih izdelkov v OFFENBACHU v dneh od 17. 2. do 22. 2. 1962. Potovanje organizira obrtna zbornica skupno z industrijskimi pod- jetji usnjarske stroke. Za bivše internirance, njihove ožje sorodnike, sorodnike umrlih v tabori- ščih ni vse ostale člane ZB 6-dnevn© potovanje v RAVENSBRUCK IN SACH- SENHAUSEN ob obletnici oevoboditve taborišč. ZAHTEVAJTE PROGRAME! NUDIMO VAM SLEDEČE USLUGE: Izlete, prevoze in strokovne eks- kurzije z avtobusi, vlaki, ladjami, avi- oni doma in v inozemstvu. NABAVA POTNIH.USTOV IN TUJIH VIZI VSE VRSTE VOZOVNIC! MENJAVA VALUT! TURISTIČNE INFORMACIJE Za cenjena naročila se priporoča IZ- LETNIK poslovalnica Celje, Titov trg 5 (nasproti avtobusne postaje), telefon 28-41. Uredništvo Celje. TitoT trg » — poštni predal 16 — telefon 25-23 ia 24-23 uprava Celje, Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — te- lefon 23-75 in 20- 89 — tekoči račun pri Narodni banki Celje: 603-21 1 656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrt- letna 200 din — Inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev Rokopisov ne vračamo — spre- jem oglasov, razpisov in objav vsa- ko sredo do 12. ure v ogla.^nem od delku. Trg V. kongresa 5 Informacije o oglasih, razpisih io objavah dobite le t upravi Celj- skega tednika! ^ , SPOŠTOVANI BRALCU Sporočajte spremembe Vaših naslovov naši upravi, ker s tem: olajšate delo poštarjem prihranite na času in na jezi omogočite točno odpremo našega časopisa UproTO ZANIMIVOSTI GOA:»ADIOSAMIGOS« Pred dnevi je indijska vlada segla po zadnjem sredstvu, da uredi vprašanje Goe, Damana in Dia. Te tri kolonialne posesti najbolj črnega portugalskega kolonializma po zatrdilih premi- er ja Nehruja ni bilo mogoče rešiti na miren način — s pre- govori. Mnenja po svetu so bila razdeljena, ko je indijska armada vkorakala v te indijske deželice, da bi dokončala trpljenje in- dijskega prebivalstva pod knuto portugalske kolonialne oblasti. Kolonisti in neokolonisti so vzrojili in zavpiti, češ, Indija je agresor ... Toda večina svobodnega sveta, zlasti pa neblo- kovske, do včeraj od kolonializma tlačene dežele, so nudile Indiji vso moralno podporo. V času, ko berete, je Indija zbrisala zadnje ostanke kolo- nialne oblasti na svojem narodnem geografskem področju. Indija je v celoti svobodna ... Štiri sto let bili Portugalci vgnezdeni tudi na zapadni obali indijskega polkontinenta. V zad- njem stoletju se je njihova oblast teritorialno skrčila na manjše ko- lonialne »otočke« Goo, Daman in Dda. Goa je bila kolonija, ki obsega oboli tri in pol tisoč kvadratnih kilometrov in vključuje poleg o- balnega dela tudi otočke ob za- hodnoindijski obali. Na tem pod- ročju živi nekaj nad pol milijona prebivalcev. Daman leži severno od Bom- baya in ima dve pokrajini Dadar in Nagar Aveli. Obsega nad 500 kvadratnih kilometrov ter šteje 70.000 prebivalcev. Diu pa leži ob vzhodu na vz^hod- ni obali Kambajskega zaliva in se deli na tri pokrajine: na otok Diu, pokrajino na kopnem Gogolo ter otok Simbor. Celotna portugalska posest v Indiji je obsegala blizu 4.000 kva- dratnih kilometrov površine in imela okoli 740.000 prebivalcev. Pomembnost teh treh kolonij je vsekakor velika za Portugalsko. Diktator Salazar v Lizboni je mo- gel kontrolirati promet ob zahod- ni indijski obali, zlasti pa Kam- bajski zaliv, ki sta ga stražili en- klavi Diu in Daman. Gostota pre- bivalstva pove, da je v teh obalnih deželah prav gotovo razvita indu- strija in pa promet. Na te koloni- alne pokrajine je bilo vezano oko- li 4.000 ladij s približno 700.000 ton nosilnosti. Področja imajo bo- gate rudnike, predvsem so znani rudniki manfcana. Tudi kmetijstvo je precej raz- vito. Predvsem pomembni pridel- ki so riž, poper, kokosove palme in kopra. Poleg razvitega ribištva je močno razvito pridobivanje so- li. Portugalci so v teh kolonijah imeli nad 500 sclarn z letno proiz- vodnjo 30.000 ton. Toda gospodarski pomen portu- galskih posesti je bil gotovo dru- gorazrednega pomena za Indijo, ko se ie odlomila za poseg. Naj- važnejše je bilo gobovo to, da je Indija sklenila odstraniti oporišča kolonializma. Mi Jugoslovani, ki smo v preto^dosti sami imeli po- dobne primei"e, kaj lahko razu- memo, da Indija ni mogla dlje tr- peti terorja in nasilja, ki so ga Portugalci izvajali nad Indijci v teh pokrajinah. Vsi politični raz- govori, vse diplomatske akcije z Lizbono niso obrodile nobenih u- snehov. Portugalski kolonializem, ki ga svet pozna tudi iz Anf^.'>le in Mozambika, ie eden najbolj kru- tih in krvavih nis+pmnv nasilnega podreiania tuiih liud^^i^ev. ."'■nsno, saj parni PoirtvifTaV t.miio pod ne- to fašističnega diktatorja Sala- zarja. Naše mišljenje je ja<;no. Naše simpatije so na strani Indne. zla- s*ii pa nn t^tran.i Indiicov. ki so do včerai bili pod k-^^ioninlno nn>-avo. Gna. D'>mnn in rtin je neV.ai ta- ke'^a, kot ie bil ZaHar. Lnf^to^Tt in ReVa za Jugoslavijo med obema vojnama. Naši armadi Pozvala je Partija. Smelo so vstali ljudje — pr-oletarci, uporni naš rod, ponosni so v prve odrede se zbrali, ko Tito pokazal skoz borbo je pot. Brigade so rasle, kovane iz jekla, ker v sebi nosile so ljudstva srce, in kri je herojev po zemlji tej tekla do zarje svobodnega novega dne. Rojena v viharju je šla skozi zmage, rešila je delovno ljudstvo verig armada republike naše predrage, enotnosti narodov bratskih branik. Ovenčala s slavo nam ščit je svobode, ko novo si skupnost naš človek gradi, odkar gospodar je sam svoje usode in svetle plodove mu delo rodi. Orožje ji jo revolucija dala, armadi, ki naših meja je čuvar, da v miru napredek nam bo varovala in z ljudstvom enotna bo silna vsikdar. Fran Roš EICHMAl se je pritožil v Izraelu so pred dnevi obso- dili nacističnega množičnega zlo- činca Adolfa Eiichmanna na smrt z obešonjem. Po daljšem premoru, ki je trajal več mesecev, so več dni brali obtožnico za zločine, ki jih je Eichman posredno in nepo- sredno zagrešil nad židovsliim prebivalstvom med zadnjo sve- tovno vojno. Da bo sodišče izreklo smrtn^j kazen, to je bilo popolnoma ra- zumljivo. Bilo bi največje razoča- ranjeranje za ves pravicoljuben svet, če bi sodišče odločilo kako drugače ... Vendar se je Eichmann prito- žil... Sicer ne zločinec osebno sam, temveč njegov zagovornik, ki trdi, da sodišče v Izraelu ni pristojno, da sodi Eichmannu in da smrtna kazen sploh ne pride v poštev — skratka, da je Eich- mann v glavnem nedolžen ... Dvomimo, da bi sodišče spre- menilo kazon. Eichmann je v za- poru, kjer čaka na zasluženo vrv. Kraja, v katerem se zapor nahaja, Izraelci ne izdajo ... Na gornji sliki sta dva taboriš- čnika iz enega izmed stoterih koncentracijskih taborišč Hitler- jevega tretjega rajha, v katerih ni bilo nikoli niti trohice možno- sti za pritožbo. TOPERL LEDENI DOM Ko je te dni tudi pri nas pritis- nila zima in to v dokajšnjem spo- razumu s koledarskimi letnimi časi, se radi spominjamo na tople letne dni, da bi nas »ogrelo«. Ker pa se s klinom klin izbija, pojdi- mo malo na izlet tja, kjer res ka- menje poka od mraza: Na severnem tečaju živi sku- pina mož v ledeni hiši. Dobesedno v ledeni, kajti prostori, v katerili zdržijo surovo polarno zimo, so nad deset metrov globoko v ark- tičnem ledu. Bazo na severnem tečaju so zgradili tako, da so v led stopili najprej deset metrov globok ja- šek, po katerem teče dvigalo, spo- daj pa so s kovinskimi oboki zgradili prostore za spalnice, skla- dišča, kuhinjo, klub in podobno. Domovanje ogreva atomska cen- trala, ki je stala 2 milijona dolar- jev. Možje, ki so tu odrezani od sve- ta, živijo svojevrstno življenje. Zgoraj nad njimi vlada prava zi- ma. Petinštirideset stopinj pod ničlo je povprečna temperatura. Zato gredo le redkokdaj pod zvezdni obok polarne noči. Skla- dišča za hrano ne potrebujejo hladilnikov. Hrana, ki jim jo do- važajo z letali, ostane sveža me- sece. V kopalnici teče pred 50.000 leti zamrznjena voda. Z ogreval- no sondo vrtajo v led, ki topi le- dene sklade in topla voda polni kopalne kadi ter tuše. Kakor so »ledeni možje« na vr- hu sveta veseli vsakega prišleka, tako so tudi zlovoljni, ker z njim vred vdre v njihovo podledno kraljestvo val mraza, ki tudi po dneve ne izgine povsem. Letala, ki pristajajo na ledeni ploščadi nad njimi jim nosijo pošto, zamenjavo in hrano... Oh, pač! Saj sploh nismo pove- dali, kdo so ti možje. Na žalost ne gre za znanstvenike, ki bi razisko- vali severni pol ali kaj drugega. To so ameriški vojaki, ki so jih vtaknili v bazo na severu zato, da bi izpolnili sistem obkolitve vzhodnega bloka tudi na skraj- nem severu. . Kakor ne vemo, kje točno leži polarna baza, tako tudi ne vemo, kakšno nalogo tu opravljajo. Da niso tam zograj zaradi srebrnih polarnih lisic je jasno. Bilo bi za- nimivo zvedeti, kaj polarni led poleg spalnic, kluba, kuhinje in drugih prostorov še skriva. Rake- te? Tajno skladišče atomskega orožja? Toda nečesa večni led ni mogel ohladiti. Volje po življenju v lju- deh, ki so tam zgoraj. Novinarja, ki jih je obiskal, so venomer vpraševali: — Saj ne bo vojne, ali ne? — Čudno vpraševanje za može, ki so tu zaradi »hladne vojne«. Prav nič čudno. Politika generalov je nekaj drugega kot pa mišljenje množic miru in zanesljivega živ- ljenja željnih ljudi, pa čeprav so v imiformah. V »Ledeni grad« je treba najprej v kratek predor, od tu v jašku 10 metrov globoko v arktični led. Tam pa je prijetno toplo. In kaj bi tu počeli če ne letali, kadar ne stražijo raket? KLAVIR NA SLUŠALKE No, ta je pa bosa, boste rekli. Kdo je videl klavir na slušalke. Pa J3 res. Japonci so vgradili v klavir majhen pripomoček, ki ne dovoli glasnih zvokov. Zvoki gre- do preko žic v slušalke, ki jih natakne pianist na ušesa. Cemu služi klavir? Začetnikom seveda. In to zato, da bi ne motili sose- dov z neenakim nabijanjem ska- le in drugih začetnih vaj, ki »■gredo na živce«. LESTEV — ČOLN Brali smo o »Tikiju«, splavu pogumnih Norvežanov, brali smo o človeku, ki je preplul Rokav- ski preliv v kopalni kadi. Zdaj pa smo zvedeli, da se Mirko Ra- čič iz Krvavca vozi čez Neretvo na navadni lestvi, na katero je pribil privzdignjeno klopico. Neretva je v njegovem kraju široka čez sto metrov. TROSTRANSKI TELEFON Nek ameriški list je zapisal, da povprečen Američan sploh ne mo- re več shajati brez telefona, ki mu služi v tri svrhe: — Za pogovore, za odgovore in ■ za prisluškovanje... j RADIOAKTIVNOST j PO 27 LETIH i 27 let po smrti odkriteljice ra- dija Marije Skodlowske-Curie, je njen zvezek, v katerega je zapiso- vala svoje beležke v laboratoriju, Š3 vedno radlaktiven. Zvezek je danes last nekega japonskega^ znanstvenika. AVTOCESTA S ŠESTIMI CESTISCI Pred kratkim so začeli v Nem- čiji graditi mogočno avtocesto, ki bo imela šest cestišč. Cesta bo spajala Diiseldorf s Kolnom. Av- tocesta bo razkošno razsvetljena in bo šroka 37,5 metra. Najmanj- ša dovoljena hitrost na njej bo 80 km na uro. Policija bo nadzira- la promet na njej s pomočjo te- levizije. Mehka stopinja Bil]y Sinart, idSlnik največje angleške cirkuške mendže- rije, fant, ki je z dvanajstimi leti pobegnil z doma in se pri štiridesetih vrnil na čelu arm.ade slonov, rnp'^"^'^'-^' tirf-nv in drugi zverin, si zdaj lahko marsikaj privošči. Tako je ne- davno povabil precej redko »zveriniLu« Jayiie MaiLiiicia, Ud je na »gala« predstavi nastopila s sloni. Zgodilo se je tole. Lastnikov sin, tudi Billv, je med pred- stavo, ko bi kot krotilec moral paziti na gibe živali, preveč zavzeto gledal bohotno Jayne. Sreča je bila, da je Mansfiel- dova legla ravno pred noge stare slonice Burme, ki je tudi brez vodstva dobro opravila svojo točko. Tako si je slonica Burma ni privoščila »stopinje v mehko«, kar bi bilo pri njeni poltretji toni precej tragično^... _ KRATKE PES, KI GOVORI V Lnv/^onu j", bn^". n^s, ki pn- v>nri,_ ,^''"'?r ne kn* l/^-i.dio^ f"'^,v'^č po svoje — z Injanjetm. N'e~r>v enlc-^n/nr »hov« pomeni — da, dymk'^a*n\ — ne, trikratni — ne vem, štir^k'>'nt.nr — mrt^df. šteti, k^.r od cpleqa ku^-a slaščic poje tnVko. kndkor m.n je ukazi- no. Recimo deset slaščic toč-'o razdeli na dva enakn. kuva. To se p-'-av\ da tri račun'-ke ope^-aci- je dobro obvlada, četrto — mno- ženje pa še ne. Sicer pa je Bingo m^ad. Komaj tri leta je star, v osnovno šolo pa giemo i,Ae v sedmem letu... PADEC S HELIKOPTERJA Sovjetski geolog Ošsbkov je pa- del z višine 320 metrov s helikop- terja in ostal po pad:;u živ in ne- poškodovan. Osebkov je hotel namreč vreči skozi vrata cigaretni ogorek. Kakor hitro pa je vrata odprl, ga je silovitit piš odnesel skozi vrata. Imel je nenavadno srečo. Padel je v globok snežni zamet in ostal živ. Edina posledi- ca tega padca je bila — jecljanje.