Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telelon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagtnfurt 2, Postfach 124
Letnik XI.
Celovec, petek, 13. april 1956
Štev. 15 (729)
Mi in volitve
Menda nobeno deistvo ne potrjuie tako jasno pravilnosti naše zgodovinske odločitve pred letom dni, da opustimo svojo lastno politično stranko in se zavestno vključimo v splošno-državno politično živlienie, kakor trenutne volitve. Pri teh namreč gre brezdvom-no v prvi vrsti za odločitve v sološno-držav-nem merilu, ali bo ostalo naivečje zemeljsko bogastvo — olie in njegovo izkoriščanje potom podržavljenih podjetij v rokah ljudstva ali pa bo ootom reDrivatizacije prešlo v roke posameznih domačih in tujih kapitalistov. To je spor, ki ie privedel do razsula koaliciie in razpisa volitev in to je tudi vprašanie, ki je stavljeno slehernemu državljanu v odločitev. Razna druga vprašanja — v kolikor sploh niso le volilna vaba — so neposredno povezana s tem glavnim vprašanjem.
Tudi naša odločitev ob teh volitvah mora torej izhajati iz tega splošno-državnega stališča z zapostavitvijo brez dvoma obstoječih posebnih narodnostnih teženj in želja, to se pravi, mora preiti iz ozkih nacionalnih pozicij na raven širših splošno-državnih problemov. Tako gledano naša odločitev ne bo težka: Primeriava stališč obeh velikih strank SPOe in OeVP — in le ti orideta v poštev — nam že sama vsiljuje odločitev za stranko odvisnega človeka, to je za stranko delavca in nameščenca, malega in srednjega kmeta, za stranko socialnega, kulturnega in gospodarskega napredka, ki jo brez dvoma najbolj realno predstavlja Socialistična stranka Av-, 'tri je, medtem kot stranka velekapitala, vele-industrialcev in veleagrarcev, ki jo predstavlja OeVP, nikakor ne more biti stranka našega odvisnega človeka!
Ni mogoče na tem mestu zavzeti stališča do vseh točk volilnih programov obeh velikih strank, tukaj bi se kratko dotaknili le glavnega vprašanja, vprašanja olja. Načrt OeVP, da bi podržavljeno gospodarstvo spravila spet v izkoriščanje zasebnikov in privatnih družb, bi oškodoval avstrijsko narodno bogastvo za nad pol milijarde šilingov letno in obremenil podržavljeno industrijo nafte, ki se je obvezala, da prevzame v lastno režijo pretežni del odplačil Sovjetski zvezi iz določb Državne pogodbe, to je 10 milijonov ton nafte. To bi pomenilo dvojno oškodovanje narodnega gospodarstva, ki ga več kot dvomljiva tako imenovana „ljudska delnica" nikakor ne more izravnati. Nasprotno bi uresničitev OeVP-jevskega načrta pomenila ogromno okrepitev privatnega velekapitala in s tem ogromno pomnožitev od tega odvisnega delavstva. Tega dejstva ne more zamegliti niti ne še tako zlobno preračunana propaganda o „svobodi posameznika" proti kolektivu. Resnična svoboda je mogoča le v splošni gospodarski in socialni neodvisnosti, nikdar pa v odvisnosti od kapitalističnega mogočneža, ki pozna le eno svobodo — svojo! Ta pa je Ie prečesto taka — to vemo iz lastne izkušnje — da upošteva prostovoljno le sebi enakega, šibkejšega in odvisnega pa le, v kolikor to od njega terja sila.
Prav ob tej ugotovitvi pa nas kljub prvenstveno splošno-državni problematiki naš posebni narodnostni položaj le sili, da tudi s tega gledišča storimo svojo odločitev. Na žalost pogrešamo v tem pogledu tako v državnem kot v deželnem proglasu SPOe kakršno koli jasno izjavo, v kolikor se načelne izjave ° odstranitvi zadnjih ostankov vojne, neposredne pred- in povojne dobe na vseh gospodarskih in kulturnih področjih, o zadoščenju žrtvam borbe za svobodno in neodvisno Avstrijo, o toleranci in o obrambi vseh napadov na javno splošno šolo ne nanašajo tudi pa nas in na naše nam v Državni pogodbi zajamčene pravice. Na drugi strani pa tudi krilatice o »širokogrudni razlagi člena 7", kakor jo je proglasil predsednik OeVP Gruber, ne moremo jemati resno, če le nekaj dni po tej izjavi zborovanje OeVP-jevskih zaupnikov v Feldkirchenu ob navzočnosti istega predsednika Gruberja sklene resolucijo, „da tudi
Novi nemiri na Bližnjem vzhodu
Komaj je Varnost ni svet zaenkrat komer 1 svoje razgovore o Bližnjem vzhodu in se je generalni sekretar OZN Hammar-sk:old podal na potovanje po arabskih deželah, kjer naj bi skušal dctaeči pomiri-
bilo ubitih in ranjenh precejšnje ševilo Egiptčanov in Izr aelcev. Pozneje so se spoprijeli tudi manjši oboroženi oddelki iz obeh dežel in število žrtev znatno povečali.
L

V Izraelu je že dalj časa na dnevnem redu močno zasledovanje Arabcev in se iz dneva v dan veča število arabskih beguncev, ki iščejo zatočišče v posameznih arabskih deželah. Na sliki vidimo taborišče arabskih beguncev iz Izraela v Jordaniji.
tev, so med Izraelom in Egiptom izbruhnili novi nemiri. Najprej jte prišlo do obojestranskega obstreljevanja si topovi, ki je trajalo po več ur in med katerim je
Do spopadov jte prišlo' spet na področju Gaze, kjer so že večkrat na podoben način »reševali« spore med Izraelom in Egiptom. Po izjavi sirskega vojaškega
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU
/	vabi na
koncert narodnih pesmi
ki bo v nedeljo, dne 15. aprila 1956, ob 10. uri v Srednji dvorani
Doma glasbe v Celovcu
Nastopajo pevski zbori slovenskih prosvetnih društev
Vstopnina 5 dio 12 šilingov. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri slovenskih prosvetnih društvih in v knjigami »Naša knji ga« v Celovcu.
predstavnika pa je prišlo do incidenta tudi na sirsko- zraelnki meji, ko je izraelska patrulja vdrla na sirsko ozemlje in se spopadla s tamkajšnjim oddelkom sirske vojske.	0,-
Egiptska vlada se je po spopadu na egiptsko-izraelski meji pritožla pri OZN in obdolžila Izrael, da je zakrivil nerede. Izraelski zunanji min'ster. Moše Šaret pa je v poročilu, ki g: je podal vodji komisije OZN v Izraelu generalu Burnsu, pripisal vso odgovornost za incidente Egp-tu in zahteval »odločno intervencijo« Združenih nalrodov zoper »egiptske napade«. Obe državi sta se pritožili tud' pri Varnostnem svetu in se medsebojno obtoževali. Končno je bil na pobudo generala Burnsa dosežen sporazum o prekinitvi sovražnosti, ki pa ni mogel zabra-nitti, da ne bi prišlo še do nadaljnjih spopadov.
Dogodki na izraebiko-egiptsk meji so vzbudili veliko zanimanje v svetovni javnosti in so v Londonu iz.rabil' to priložnost, da si zagotovijo ameriško podporo v politik’ do Egipta in na Bližn jem vzhodu sploh. Izgleda, da ie Amerika končno ugodil:1 tej želji v obliki izjave, ki jo je po predhodnem posvetovanju z zunanjim ministrom Dullesom objavil prezident Elsenhcnver. V tej izjavi je izraženo ameriško stališče do morebitnega oboroženega spopada na BKžnjenV vzhodu. Elsenhcnver poudarja, da. bi re Amerika zoperstavila slehernemu n~padu na tem področju ter bi nudila podporo in pomoč vsaki državi, ki bi postala žrtev napada. V Londonu so izrazili veliko zadovoljstvo nad izjavo prežidenta Eisenhotverja.
Medi em se je generalni 'tajnik OZN že rrzgovarjal tako z izraelskimi kot tudi egiptskimi predstavniki, ni pa še znano, kakšen je dosedanji uspeh njegove misije.
Kongres manjšinske unije brez sodelovanja koroških Slovencev
Celovški radio in neka eri listi so te dni poročrli, da bo imela. Federalistična. unija evropskih narodnostnih skupin od 17. do 20. maja svoj Letošnji kongres v Brdu ob Baškem jezeru. Med drugim bodo na kongresu baje govorili o položaju na Južnem Tirolskem in o lužiško-srbski manjšini v Vzhodni Nemčiji, v splošni razpravi pa bodo menda obravnavali in sklepali o položaju in z: b tev a h evropskih manjšin. V poročilih tudi trdijo, da bodb slovenske organ:zacije priredile udeležencem kongresa slavnosten večer in da bo dana priložnost za izlet v Ljubljano z ogledom manjšinskega in«! itura na tamošnji univerzi.
K tem poročilom bi pripomnili, da je generalni sekretar omenjene urdjb Povl Skadegard, kakor znano, lani navezal osebne stike z Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Ob 'tej' priložnosti je zagotavljal, dri lx> un:ja v najkrajšem času sprejeta v Organizacijo združenih naro-
nacionalni Interesi dvojezičnega ozemlja zahtevajo zamenjavo socialistične deželne vlade z glasovnico". Te nacionalne interese dvojezičnega ozemlja pa naj bi po OeVP v deželnem zboru zastopali nepomirljivi in v zadnjem času še prav posebno aktivni nacionalistični nestrpneži.
Našo odločitev bomo 13. maja storili jasno tudi po presoji, kako si zamišljamo bodoči sestav političnega vodstva v deželi in državi. Nepoboljšljivi Siidmarkini hujskači nikdar ne bodo imeli razumevanja za naše pravice, na drugi strani pa so socialistični vodilni funk-
dov. Medtem pa smo ugotovili, dri gre le za privatno organizacijo, financirano in s tem odvisno od nepoznani h krogov. Vsekakor se jte izkazalo, da ta unija ne vključuje samo nekaj evropskih narodnostnih manjšin, marveč tudi razne emigrantske skupine v Evropi in Ameriki. Zaradi tega in z ozirom na druge nejasnosti v udejstvovanju te organizacije se Zveza slovenskih organizacij ne bo udeležila napovedanega kongresa niti ko: opazovalec. Samo po sebi umevno tudi ne bo priredila slavnostnega večera, o katerem je govora v koroškem tisku. Kakor smo izvedeli od g. dri. Tischlerja samega, tudi Narodni svet koroških Slovencev ne namerava nastopati kot gostitelj niti sodelovati. Ostane torej uganka, kdo so tiste »slovenske organizacije«, ki jih navaja tisk kot darežljive gostitelje.
V ostalem Zveza slovenskih organizacij smatra udeležbo na kongresu te unije, v kateri so včlanjene tudi organizacije z
cionarji v deželi že dokazali tozadevno več razumevanja in širokogrudnosti.
Kjer koli torej je pristojnost za reševanje našega vprašanja — pri državnih ali deželnih oblasteh: več razumevanja in pripravljenosti lahko pričakujemo v naprednih socialističnih vrstah, ne pa v reakcionarnih nacionalističnih krogih!
Da se bodo napredne socialistične sile okrepile, je odvisno tudi od nas in naših glasov! Kakršna koli abstinenca in neodločnost bi koristila le krepitvi napredku in demokraciji sovražnih sil.
Dr. Franci Zivitter
očitnim namenom revizije obstoječih državnih meja, za nezdružljivo z njenim pojmovanjem reševanja manjšinskega vprašanja, ki more biti le v sodelovanju med narodoma sosedoma in sosednima državama, v razvoju demokratičnih sil v dani državi, v medsebojnem sporazumevanju med narodi, v izmenjavi kulturnih dobrin in v gospodarskem sodelovanju, nikakor pa v težnji pO' spremembi sedanjih državnih meja. Zaradi tega mislimo, da bi naše sodelovanje na napovedanem kongresu tudi ne bilo v skladu z nevtralnostjo naše države.
Belgijski obisk v Jugoslaviji
Na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča je belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak uradno obiskal Jugoslavijo. Med svojim ob skum se je sestal z mnogimi visokimi jugoslovanskimi predstavniki. O poteku političnih razgovorov v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu je bilo uradno sporočeno, dri je prišlo do plodne izmenjave mišljenj o vrsti akt u:l n ih zunanjepolitičnih vprašanj v zvezi' s spremenjenim in izboljšanim svetovnim položajem. Izražena je bila obojestranska želja po nadaljnji poglobitvi odnosov med obema državama.
V Jugoslaviji se mudi 'udi delegacija belgijskh socialistov. V delegaciji, ki jo vodi predsednik belgijske socialistične stranke Bizet je tudi predstavnik te stranke v Socialistični internacionali.

Dobro obiskana socialistična zborovanja v Podjuni
Minulo nedeljo so bila v več kraj h v Podjuni zelo dobro obiskana socialistična zborovanj", volilnih upravičencev. V Št. Petru na Vaš njah, v Dobu, Sinči vesi in Kazazah so imeli ljudje priložnost, da so slišali programa'ične misli social stične stranke, ki jih je posredoval njen predstavnik g. deželni glavar Weden'g. Kakor se iz vseh teh krrjev sliši, so ljudje z velikim zanimanjem in razumevanjem spremljali stvarna izvajanja govornika.
V Dobu v blaški občini je bila na shodu pri Likebu zbrana vsa vas in posamezniki iz vseh ostalih krajev občine. Brez dvoma ni bila edino le simpatija do g. We-deniga, da je bila udeležba tako štev lna, temveč so ljudje horeli slišati iz ust poklicanega moža, kako stvari stojijo in za kaj gre.
G. Wedenig je uvodoma z zadovoljstvom povedal, da se je v zadnjih letih mnogo spremenilo. Omenil je svoj zadnji sestanek s social’sti v Dobu pred 28 leti, ko je razpravljal samo z nekaterimi ljudmi. V svojem govoru je nanizal razvoj in prizadevanje socialistov v m nuli dobi ter pokazal na otipljive uspehe, ki so vidni na vseh področjih, vsled česa stranka raste in se krepi. Podčrtal je delež socialistov za pomirjenje v deželi ter uspehe na gospodarskem področju za zvišane življenjske ravni delovnega človeka. Skrb za trajna delovna mesta delojemalcev je srčna zadeva socialistične stranke, številne gradnje in izgradnjie ter intenzivna elektrifikacija dežele so velik doprinos k rešitvi tega vprašanja. Socialisti so si zadali nalogo, da bodo na tem sektorju nadaljevali in je med drugim v kratkem na vidiku tud: gradnja nove šole pri Božjem grobu. Skrb za ceste, ki naj ustrezajo modernim potrebam in obenem tujskemu prometu je prev tako naloga dosedanje in bodoče dejavnosti. Tudi prizadevanja socialistov za preskrbo starih in odsluženih ljudi z rentami in pokojninami ter starostne rente za samostojne poklice in kmete je mogoče uresničiti, če bo ljudski dohodek sorazmerno razdeljen. Pri mnogih teh vprašanjih je morala tudi druga vladna stranka popustiti, ker bi drugače težko stopila pred svoje volivce.
Razčleni je nadalje pomeni in namen podržavljanja temeljnih surovin, kakor nafte, železa in premoga, katerih dobiček naj pride v korist vsem državljanom in ne samo nekaterim domačim ter tujim finančnim mogotcem. Pojasnil je tudi vprašanje cene mleka in zadevo okoli KF.-LAG-a.
Zborovalci so sprejemali izvajanja govornika z razumevanjem in odobravanjem.
Po govoru se je med drugimi oglasil k besedi tudi domači župan g. Kumer.Ko se
GOSPODARSKI DROBIŽ
Graški pomladanski velesejem
Dne 28. aprila ob deseti uri dopoldne bodo otvorili letošnji pomit danski velesejem v Grazu. Otvo ril ga bo finančni minister dr. Ka-mitz.
Kam z avtomobili?
Ameriški gospodarski strokovnjaki so ugotovili, da narašča število izgotovljenih avtomobilov hitreje kot pa število ameriških novorojenčkov. In »WaUstreat Journal« je v šali primerjal proizvodnjo avtomobilov v treh tovarnah družbe »Chrvsler« s številom rojstev in prišel do poraznih rezultatov. Na ameriškem trgu stoji danes okoli 750.000 neprodanih avtomobilov. Število teh avtomobilov je za 145 % večje kakor le~a 1953 in dvakrat večje kot predlani. In sklep: letos morajo ameriške avtomobilske tovarne znižati prozvodnjo avtomobilov vsaj za 25 %>..
Pri vsem tem pa pisec članka ni pomislil, da so morale prav tovarne »Chrysler« zaradi proizvodne dirke pred nedavnim odpustiti i 0.350 delavcev.
je zahval i govorniku in izrazil svoje mnenje, da je bilo iz izva:anj povzeti pravilno pojmovanje najrazličnejših perečih problemov, je postavil vprašanje, kakšno stališče z"vzema soc alistična stranka k členu 7 državne pogodbe, ki zadeva pravice koroške slovenske narodne manjšine.
Na to vprašanje je g. deželni glavar dejal, da socialisti niso spremenili svojega gledanja na narodnostno vprašanje, saj je narodnostni problem predvsem tudi socialni problem. Socialisti smatramo, da nas jezik ne sme ločiti, da je treba misliti tu-
Ko je postal Egipt republika, to ni pomenilo le konec za korumpirani režim kralja Faruka, marveč hkrati tudi konec datnkraitnega angleškega gospodistva ob Sueškem prekopu. Nova republikanska vlada je namreč razveljavila svoječasno
di nadnarodno ter gojiti med seboj široko toleranco. Dejal je, da je državr prevzela s podpisom državne pogodbe obveznosti, ki jih je dolžna izvajati. Kakor obveznosti iz vseh drug h členov je država dolžna izvajati tudi določbe člena 7, za izvedbeno zakonodajo pa je pristojna zvezna vlada.
Za pojasnilo se je g. župan iskreno zahval 1 in dejal, da sta OVP in FPO do slovenskih pravic sovražno nastrojeni ter bomo zaradi tega dne 13. maja z mirno vestjo volili socialistične kandidate.
Zdaj je potekel rok za bivanje angleških vojrških ed nic tudi na tem zadnjem kosu egiptske zemlje. Oficielno je bilo ozemlje ob Sueškem prekopu izročeno egiptskim oblastem s predajo največjega oporišča Mooscar pni Izmailiji in se je s
\Vashington. — Predsednik ZDA Ei-senhower je predlagal amer, škemu kongresu, raj potrdi še dodatno 447,1 mi-liiona dolarjev za obrambne n"mene. Od tega dodatnega kredita je 376,5 milijona dolarjev namenjenih za letalstvo, da bi tako zvišali produkcijo bombnikov za dolge^ proge, ki pridejo v poštev za prenašrnje atomskih bomb.
Tripolis. — Libijski min’strski predsednik Mustafa Ben Halim je na tiskov-n' konferenci izjavil, da bodo ZDA po>-slale njegovi deželi orožje za tisoč vojakov ter da bodo še proučile nadalinje libijske prošnje glede pošiljanja orožja. Razen tega bodo ZDA v prvi polovici letošnjega leta dale Libiji pet milijonov dolarjev gospodarske pomoči, poleg 9tirih milijonov, ki so i bili že prej dodeljeni v okviru ameriške pomoči za le-tošn’e leto.
Ascona. — Zapadnanemški zunanji minister von Brentano in državni sekretar Hallstein sta prispela v Ascono, kjer se na dopustu zadržuje kancler Adenauer, da bi se z njim rrzgovarjala o vprašanji h v zvezi z Atlantskim paktom.
Bagdad. — Iraška vlada je priznala Maroko za samostojno in suvereno državo.
Madrid. — Španski zunanji minister Artajo je odpotoval v Združene države Amerike, da bi izposloval razširitev ameriške podpore Španiji. Poleg tega pa želi priprrviti merodajne kroge v Ameriki, da bi podpirali težnjo Španije, ki bi hotela postati član Atlantskega pakta.
Teheran. — Perzijski Šah in žena So-raja bosta na povabilo sovjetske vir de 1. junija odpotovala v Sovjetsko zvezo. Pred tem pa bo cesarski par meseca maja obiskal Turčijo.
Buenos Aires. — Argentinska vlada
je bivšega argentinskega diktatorja Juana Perona sedaj še formalno izključila iz argentinske vojske.
Rabat. — Vse civilno osebje na ame-riško-francoskih oporiščih v Maroku je stopilo v generalno stavko, ki jo je razglasila sindikalna zveza. V nekaterih krajih stavko brezhibno izvajajo.
Kairo. — Direktor egiptskega komiteja za agrarno reformo Hasan Marei je sporoč i, da bodo egiptske oblasti to leto odvzele veleposestnikom še ostalih 52.000 fedanov zemlje, ki pr dejo pod agrarno reformo. Tako bo v tem lotu v skladu z egiptskim zakonom o agrarni reformi veleposestnikom odvzeta vsa zemlja. Predvideno je, da bodo egiptski felahi v tem letu dobili od države nadaljnjih 100 000 fedaniov zemlje.
Pnom Peuh. — Novi predsednik vlade v Krmbodži Kirn Tit je izrazil željo po izboljšanju odnosov med1 njegovo državo, Vetnamom iin Siamom.
Bonn. — Iz dobro obveščenih krogov v Parizu se je izvedelo, da vladi Francije in Zahodne Nemčije izmenjujeta gledišča o možnosti skorajšnjega sestanka med premierom Molletom in kanclerjem Adenauerjem. Po mišljenju diplomatskih opczovalcev bi na tem sestanku, v kolikor bo do njega prišlo, govorili o razorožitvi, združitvi Nemčije ter o evropski varnosti.
Bombaj. — Po devet dni trajajoči razpravi je bombajska deželna zbornica sklenila preosnovo države v skladu z načrtom indijske vlade. S tem načrtom bosta Maharaštra in Gadžrat ločeni od države Bombaj, mesto Bombaji pa je podrejeno osrednji upravi Indijske unije.
Damask. — Muslimanska duhovščina je poslala Svetu Arabske lige brzojavko, v kateri protestira, proti francoski politiki v Alžiru. Duhovščina zahteva bojkot Francije na diplomatskem, kulturnem in gospodarskem torišču.
Buenos Aires. — V pristanišču Buenos Airesa je zastal ves promet zaradi stavke delavcev na dokih in v skladiščih. Stavkati je začelo 7000 delavcev, ki zahtevajo zvišanje plač.
angleško-egiptsko pogodbo, na podlagi katere si je Anglija zagotovila pravico, imeti na področju Sueškega prekopa svoje čelte. Leta 1954 je Egipt sklenili z Anglijo nov sporazum o postopnem umiku angleških čet s tega področja in je bilo določeno, da mora biči evakuacija angleške vojaščine zaključena tekom dveh let.
Rekordna proizvodnja jekla v Evropi
Po podatkih ekonomske komisije Orga-n zacije združenih narodov za Evropo je dosegla proizvodnja jekla v Evropi 138,88 milijona ton. Vse države, ki proizvajajo jeklo, razen Romunije, so zelo napredovale. V Zahodni Nemčiji je dosegla proizvodnja 21,3 milijona ton, kar je več kot proizvodnja v letu 1938. Največji je relativni dvig proizvodnje jekla v Ju-goslrviii, Italiji in Zahodni Nemčiji. V
tem praktično zaključilo obdobje angleškega gospodistva ob Sueškem prekopu. Kjer jle desetletja vihrala zastava Velike Britanije, zdaj plapola zastava egiptske republike in naznanja, da so Egipčani na svoji zemlji sami svoji gospodarji.
(Slika AND)
Sovjetski zvezi se je proizvodnja jekla dvignila za 4,2 milijona ton, v Franciji' za 1,9 milijona ton, v Angliji za 1,3 milijona ton. Podatki prav tako kažejo, da je 'zvoz nekaterih jeklenih proizvodov večji kcxt pred vojno. Prav tako pc. se je tudi povečal evropski uvoz železne rude, kar kaže na čedalje večjo odvisnost Evrope od ostalih neevropskih dežel, ki so bogate na železni rudi.
Zločinske oskrumbe spomenikov fašističnih žrtev
na Tržaškem
Na strelišču pri Bazovici so pretekli teden opazili, da so neznani zločinci vdrli vrata ograje okoli spomenika bazoviškim žrtvam fašizma in oskrunli spomenik. Niso še točno ugotovili, kdaj je bil zločin storjlen, domnevajo pa, da gre za organizirano akcijo, kajti istočasno je bil oskrunjen tudi partizanski grob na pokopališču na Katinari pri Trstu.
Bazovčani in Katinarci so silno ogorčeni nad vandalskim početjem nasilnežev,
Italijanski partizani so zborovali
Na kongresu Združenja italijanskih partizanov, ki je bil minulo nedeljo v Milanu in so se ga udeležili tudi predstavniki part zar.skih združenj iz drugih držav, je prišla do izrazu zahteva, dia dobi odporniško gibanje v Italiji tisto mesto v javnosti, ki mu zaradi zgodovinskega pomena v času osvobodilne vojne po vsej pravici pripada.
Predstavnik slovenskih partizanov go-riške pokrajine je ostro obsod i uprizarja-
Konec angleškega gospodstva ob Sueškem prekopu
7
ki po vsej verjetnosti izhajajo iz tržaških neofašističnih vrst. Jasno pa. je prišlo do izraza tudi ogorčenje vsega antifašističnega ljudstva na Tržaškem. Po cem zločinskem dejanju se je ses al tržaški občinski svet in ostfro obsodil tako početje. Zločinsko dejan je je naznanil državnim organom in zahteval od njih, da izvedejo temeljito preiskavo ter privedejo zločince pred sodišče. Tržaški demokrati in antifašisti pričakujejo, da bo policija zločince kmalu izsledila in jih strogo kaznovala.
nje procesov proti pripadnikom odporniškega gibanja ter poudaril, da tudi proces, ki ga pripravljajo proti pripadnikom Bri-ško-beneškega odreda, spada v okvir go-njle, ki jo vodijo v Italiji ostanki fašističnih sl proti onim, ki so fašizem strli. Zahteval je, da se protipartizanskim procesom enkrat za vselej napravi konec.
V imenu Zveze borcev Jugoslavije je kongres pozdravil Ivan Maček.
KULTURNE DR OB TINE §H
V svoja hiš'ci na Mirju, nnjt žjem kraju Ljubljane, preživlja pril'ubl jeni s’oven‘iki pisatelj Fran Šaleški Finžgar svojo v'soka starost., Mnogi ga obiskujejo in se zanimajo za podrobnosti, iz njegovega življenja, v katerem je ustvaril in podar i slovenskemu nnrodu neminljive umetnirje; njegove literarne stvaritve bodo vedno priljubljene talko pri starih kot pri mladih, saj so njegova leposlovna dela, k’ jih je napisal nad ato, postala pravo ljudsko čtivo. Danes, se priljtubljeni pisat eh, krkor pravi sam, poslavlja od književnega, ustvarjanja in le od časa do časa še zapisuje svoje spomine, spomine iz dolgega in dela polnega: življenja.
Pred dnevi je sprejel F. S. Finžgar tudi dopisnika beograjskega, in ljubljanskega radia in mu prebral v m'krofom »poslovilno pismo od peresa«:
„Premnogo jih prihaja k meni m vsi vprašujejo: .Ali kaj pišeš?1 — Nič! — je moj kratki odgovor. V 86. letu boleharim, pero je zarjavelo. Pisateljevanje je dar, redek duševni dar. Za rokodelca se skoraj vsak lahko izuči, za literata pa mora biti rojen. Vsak seveda ne more biti Goethe, Dante ali Shakespeare. Tudi manjši pisatelji so potrebni. Med temi sem tudi jaz. Kot študent sem začel pisati pesmi. Mnogo jih je natisnjenih, toda zato nisem bil poklican. Prvo elegijo sem hotel javno brati na Prešernovem grobu, ko smo našemu največjemu geniju prinesli dijaki venec na grob. Ko sem hotel začeti elegijo brati, sta pristopila dva orožnika in v imenu oblasti branje elegije prepovedala. Tako je bile na Slovenskem pod tujim jarmom. Pesniko-vanje sem kmalu opustil in začel pisati prozo. V to sem bil menda usodno določen. Že v osmi gimnaziji sem napisal prve novele: Gozdarjev sin, Zaroka o polnoči, Stara in nova hiša. To so moji prvenci. Nato mi je notranji nemir velel, da sem pisal dalje. Vso snov sem zajemal iz življenja preprostega naroda, med katerim sem deloval in živel. Jasno je, da vsi ti spisi niso še dozoreli. Ko sem bolj dozorel, sem odločno segel po velikem tekstu, ki je zahteval več let študija in truda, a vse iz ljubezni do slovenskega naroda. Zadnji nagib za tako delo mi je dal odgovor slovenskega staroste odposlancem iz Bizanca. Sporočili so mu, da naj se Sloveni klonemo bizantinskemu carju. Slovenski starosta pa jim je odgovoril:
>Dokler je kaj sonca in dokler je kaj mečev, se Sloven ne poda.' To je bil zadnji povod, da sem napisal povest davnih dedov: Pod svobodnim soncem. Po tej dokončani povesti sem segel v živo življenje ljudstva in zanj napisal štiri glavne drame. Te so prepotovale na stotine odrov, nekatere tudi po jugu naše države. Vseh začetnih in kasnejših zrelih del je nad sto. Nekatera so prevedena tudi v druge jezike, zlasti povest Pod svobodnim soncem. Ta je prevedena na hrvatski, srbski, češki, slovaški in španski jezik. Prevedena je tudi v nemščino, francoščino in angleščino. Ti prevodi pa še niso izšli v tisku. Besedo o mojem delu imajo literarni kritiki. Moja sodba je
kratka: Kar je res živo zajeto iz naroda za narod, in je tudi literarno dostojno, da zajame srce in dušo, bo ostalo. Pleve naj pa odnese veter časa v pozabo.
Načrti mojega knjižnega ustvarjanja so bili zelo obsežni. Ko sem napisal roman Pod svobodnim soncem, sem si zamislil še štiri zgodovinske povesti — romane, ki naj bi zlasti mladini pojasnili prihod Slovenov v naše kraje, njihovo življenje pod vodstvom ljudskih knezov, nadvlado Nemcev, razvoj fevdalizma ter odpor slovenskih kmetov; dalje turške navale in zasužnjevanje naših bratov na jugu, kakor tudi vse pomembnejše podrobnosti Napoleonove Ilirije. V teh povestih sem hotel oživeti življenje, trpljenje in žilavost Sloven-
TurLstični zemljevidi, ki jih izdaja kartografski institut Freyta:g-Berndt und Artaria r.a Dunaju, so izvrsten pripomoček za vsakogar, ki mu hrup motorizacije in avtomobilska brzina še ne pomenita viška razvedrila in sprostitve od vsakdanjih poklicnih skrbi in naporov, mrr-več raje izkoristi svoji več ali manj skopo odmerjeni prosti čas za kraiše ali daljše izlete v svet proste narave. Zlasti sedaj na pomlad, ko se priroda, prebuja k novemu življenju, pa tja na poletje in pisano jesen bo marsikdo zaželel spoznati zanimivosti in čare svoje bližnje pa tudi daljše okolice. Dober zemljevid je lahko pri tem nepogrešljiv svetovalec in zanesljiv vodnik.
V dolgi vrsti turističnih kant, ki so doslej 'zšle pri Freytag & Beračit, je erJa, izmed najnovejših karta štev. 47, ki prikazuje področne Vzhodnih Karavank in Kamniških planin. Zemljevid1 v merilu 1 : 100.000 obsega ozemlje južno od črte Teholca-Gospa Sveta-Velikovec-Ruda, torej področje Vrbskega jezera, Celovca in Celovške kod'ne, nadalje Gure, vesi Srednji in Spodnji Rož ter skoro vso Podjuno, na jugu. pa verigo Karavank od Golice do Peče, onstran meje pr še dobršen, del Gorenjske do Bleda in Krania ter Kamniške planine z obrobnimi krati od Gornjega Grada, LjubrJa, Črne, Mežice do Komlja nad Pl berkom. Kakor vse dosedanje je tehnično tud' ta karta skrbno in pregledno izdelana, ter je zlasti prikladna za izletnike in turiste, ki ljubijo hribovske kraje in planinsko naravo. V barvah markirane poti omogočajo vsakomur zanesljivo orientacijo,.
cev in vseh južnih Slovanov, ki so osvobodili svoj narod in svojo zemljo. Toda za tako obsežno delo bi potreboval mnogo časa, miru, mnogo poglabljanja v zgodovino, potreboval pa bi tudi študijsko knjižnico. Toda v okviru mnogih in napornih službenih dolžnosti, kjer sem živel in delal, mi to ni bilo mogoče. Zato pa je tudi moj načrt ostal neizpolnjen.
Sedaj sem star in utrujen. Truden od dela v poklicu, od stotin predavanj med narodom, tudi od socialnega delovanja, zlasti za rešitev Prešernovega rojstnega doma iz zanemarjenosti v last slovenskega naroda. Polno ljudi hodi rojstni dom obiskovat in odhajajo z veselim spoznanjem, da Slovenci vemo, kaj nam je bil, nam je in nam bo veliki naš Prešeren.u
godbe, ki obetajo tud’ v tem pogledu popraviti dcsedlanjo krivico. V svojih povojnih izdajah bi moralo nepristransko, zgolj na podlagi stvaimih dejstev prikazati udomačenost obeh jezikov na našem ozemlju. Omenjeni zemljevid pa to dejstvo prav na tem ozemlju zataji, skuša pa ustvarjati videz dvojezičnega ozemlja tam, kjer ga ni in kjer so nemške označbe za gorenjske kraje kvečjemu zgodovinski anahronizem. Prav tako odločno pa je treba zavrniti spreminjanje in umetno ponemčevanje imen, kot so na tem zemljevidu med drugim storili z »Vrtačo«, ki so jb na vsem lepem prekrstili v »Deu-tscher Berg«., Kakor znano je svoiečosno že občinski odbor v Slovenjem Plajberku tozadevno soglasno protestiral pri Zveznem meroizkusnem in zemljemerskem uradu na Dunaju, ki je pri izdaji svojega zemljevida štev. 211/2 zagrešil isto potvorbo.
Podobnih, čeprav morda ne tako izrazitih pomanjkljivosti in rjaipdk bi pri zemljevidih kartografskega instituta Freytag & Berndt, v kolikor prikazujejo ozemlje, kjer živi naše ljudstvo, lahko našteli še več. Če bi se jih merodajni geografi skušali v bodoče izogibati in dosedanje pri nadal jnjem delu popraviti, bi storili znrn-stveni neoporečnosti samo koristno uslugo, ka jti znanstveno delo, ki ne upošteva objektivne stvarnost’, se težko znebi sumil je hotene neresničnosti.
Heinejevi rokopisi v pesnikovi domovini
Ob proslavi stoletnice Heinejeve smrti v pesnikovem rojstnem mestu Diisseldorf v Nemčiji je mestna občina odkupila zbirko rokopisov tega slavnega rojaka. Zanje je občina plačala družini Strauss v New Yorku 50.000 dolarjev. Med rokopisi je tudi originalni tekst Heinejeve pesmi »Lore!ey«. Zbirka Heinejevih rokopisov v Dusseldorfu je sedaj druga največja na svetu.
Bavarska! radijska postaja je razpisala med srednješolci anketo, kaj vedo o Heineju in njegovih del h. Doživela je precejšnje razočaranje. Razmeroma zelo malo srednješolcev ve kaj1 več o Heineju, prav tako pa ima le malo šol zbirko Heinejevih del. Deloma je to posledica nacizma, prav raka pa industrial'ziranega načina življenja. Letos nameravajo nemške založbe ponatisniti več Heinejevih del.
Francoski dirigent Chouteau v Sloveniji
V Sloveniji gostuje Francoski dirigent Chouteau, ki bo z ljubljanskim radijskim orkestrom in z orkestrom mariborske filharmonije pripravil več javnih in radij-sk h nastopov. Poleg klasikov Beethovna, Franca in drugih bodo izvajali tudi dela sodobnih francoskih skladateljev, ki bodo za obč nstvo dokaj zanimiva. Med drugim bodo na1 sporedu dela Jouvina, Duclosa in Lesurja. Simpatični francoski gost, ki je vnet propagator jugoslovanske glasbe, je navezal stike z nekaterimi jugoslovanskimi skladatelji, katerih dela pridejo v poštev za izvedbo v tujini.
Leningrajski filharmoniki na Dunaju
Dne 21., 22. in 23. junijla bodo gostovali na Dunaju Leningrajski filharmoniki, k; veljajo za najboljši filharmonični oirke-Ster ,v Rusiji. Na Dunaju bodo koncertirali v okviru Mozartovih proslav. Leningrajskim filharmonikom dirigira profesor Evgen Mravinskti Orkester bo izvajal dela Mozarta in Čajkovskega. V Mozartovem As-dur koncertu bo David Oistrah nasropal kot solist.
Letošnje razstave v deželnem muzeju
Freytag & Berndt:
Vzhodne Karavanke in Kamniške planine
Iste hbe kot smo jih omenili že pri oceni zemljevida Julijskih alp, se žal tudi tokrat ponavljajo. Kartografi so prezrli, da živimo na prikazanem ozemlju tudi Slovenci in da imamo za svoje kraje, doline, jezera in planine svoti, že nad tisočletje stara, avtohtona slovenska imena. Objektivna topografija ne bi smela čakati šele na tozadevne predpise državne po-
Na nov'narsiki konferenci, ki je bila pred otvoritvijo razstave »Mozart v Angliji, ki je prikazovala fotokopije iz življenja in dela Mozalrta v Angliji, je dvorni svetnik dr. Moro dal pregled o letošnjih razstavah v deželnem muzeju. Najprej bo razstava pomembne dunajske skupine umetnikov »Der Kreis«. Tej razstavi bosta sledili: »2000 let kitajskega
slikarstva« in. pozneje razstava »Zanimive maske«. Tem razstavam pa bo sledila razstava poznanega koroškega umetnika Emanuela Fohma., ki živi v Bozenu. Od 17. do 21. septembra pa bo na Koroškem zasedanje zgodovinarjev in 3. avstrijski Dan arhivarjev. Ob tej priliki bo odprta v deželnem muzeju razstava Lov’sa Co-rinitha, slikarja in grafika.
Marija Janežič:
Doprinos koroških Slovencev
k občeslovenski književnosti in kulturi
(Iz gradiva za seminarsko nalogo)
Manj važen slovenski jezikovni spomenik )e ohranjeno sporočilo, da je koroško plemstvo sprejelo leta 1227 nemškega viteza, pesnika Ulricha Lichtensteinskega s slovenskim pozdravom Buge waz primi, gralva Venus.
Tudi ustoličenje koroških vojvod se je vršilo do leta 1414 v slovenskem jeziku. To nam jasno dokazuje, da se takratni nemški fevdalci niso sramovali slovenskega značaja dežele. Toda besedila slovenskega obreda niso zapisali, o poteku obreda govore le stari viri.
Nekaj manjših kulturnih prizadevanj izpričuje na Koroškem tudi čas protestantizma ali reformacije, to je obdobje, ki v slovenski literarni zgodovini zajema drugo polovico 16. stoletja in naslednje 17. stoletje. Veliki pomen slovenske reformacije je v tem, da smo Slo-venci dobili v 16. stoletju prvo slovensko knjigo. ki je odigrala vlogo idejnega organizatorja slovenskega naroda in so bili z njo položeni temelji razvoju slovenskega knjižnega jezika.
Protestantska knjiga in teksti so se razširili ludi na Koroškem, kjer so jih prepisovali tu skriti protestanti, ljudstvo pa jih je skrbno ču-val°. Ohranjeni prepisi postil, pesmi in moli-rey iz 17, ;n ]g stoletja nam to dokazujejo.
ejstvo, da so našli leta 1945 v bližini Baške-
ga jezera Dalmatinovo biblijo (1584), ki je zdaj last Franca Aichholzerja v Dobju pri Ločah, nam dokazuje, da se je slovenska protestantska literatura ohranila do najnovejših dni, čeprav so ti kraji danes deloma že ponemčeni.
Triindvajset let po začetku slovenskega protestantskega tiska je slovenski cisterjan iz Ve-trinja pri Celovcu Leonhard Pachemecker leta 1574 izdal prvo slovensko katoliško knjigo Katoliški katekizem, ki pa ni ohranjen v nobenem primerku, marveč ga poznamo le po Trubarjevi navedbi v Katekizmu z dvejma izlagama.
Nekaj manjših spomenikov imamo na Koroškem tudi iz 17. stoletja. To so koroški pri-sežni obrazci, n. pr. Vetrinjska prisega za priče iz leta 1601 do 1609, Fevdna prisega krškemu škofu iz leta 1653, in obrazec fevdne prisege za nemškega jezika nezmožne deželnoknežje fevdnike v Korotanu. Omembe vredne so tudi slovenske dijaške deklamacije iz 17. stoletja na celovški jezuitski šoli.
V 18. stoletju se v Celovcu razvije živahna slovenska literarna delavnost, na deželi pa cvete narodna pesem, ki jo širijo že omenjeni bukovniki. Celovški jezuitje so leta 1744 na
novo izdali Megiserjev slovar iz leta 1592, pomnožen s koroškimi besedami in rekli, leta 1758 pa so na nemško prevedli Hipolitovo izdajo Bohoričeve slovnice, medtem ko spada v leto 1761 celovška izdaja Perhammerjevega katekizma. Celovški ljudski misionar, Vipavec Primož Lavrenčič, je leta 1752 napisal in objavil svoje Misionske katoliš karšanske pesme.
V drugi polovici 18. stoletja, ko govorimo o prvi preporodni generaciji ali o prosvetljen-stvu odnosno narodnem preporodu, ko na Slovenskem Marko Pohlin v uvodu svoje Kranjske gramatike (1768) naglaša preporodna gesla in pomeni njegova slovnica prvo slovensko javno preporodno manifestacijo, deluje na Koroškem jezuit Ožbalt Gutsmann (1727 do 1790). Doma je bil iz Grabštanja, bil misionar in slovenski pridigar v Celovcu. Čeprav njegova dela niso nastala iz kakšnih izrazitih preporodnih nagnjenj, vsebujejo kljub temu polno preporodnih pobud in izjav. Posebno njegov slovar in slovnica pomenita veliko pridobitev za celokupno slovensko slovstvo, do-čim *o ostale versko-izpodbudne in šolske knjige, kakor ABC ali Bukvice teh črk, Veliki katekizem, Mešno petje, Bukvice molitovne m druge, pa le lokalnega pomena. Zanimive so njegove Kristianske resnice (1770), katerim je dodal nemške opombe o slovenskem kranjskem pravopisu Anmerkungen iiber die win-dische und krainerische Rechtsschreibung. V teh opombah se obrača proti Pohlinu, novemu kranjskemu jezikovnemu učitelju, in odklanja vse njegove novotarije iz Kranjske gramatike.
Tudi v svoji nemški slovnici o slovenskem jeziku Windische Sprachlehre (1777) je obračunal s Pohlinom. Zanj je značilno, da je pisal svoja dela v jeziku kranjske tradicije, ne upoštevajoč Pohlinove reforme, s težnjo, da bi ga razumeli poleg Korošcev tudi Kranjci in Štajerci. S slovnico, ki je veljala dolga leta za najboljšo opisno slovnico in doživela šest izdaj, in slovarjem (obsežni nemško-slovenski in kratek slovensko-nemški, 1789) si je Gutsmann pridobil trajne zasluge za slovenski knjižni jezik. Uvod v slovnico je pravi slavospev slovenskemu jeziku. Tu poziva Gutsmann na sorodstvo Slovencev s Slovani, obžaluje, da govorijo slovensko le med najnižjimi sloji, in nasprotuje onim, ki mislijo, da je slovenščina neprimeren jezik, ki naj se spravi iz dežele; podčrtava slovansko večino v Avstriji in naglaša, da ima tudi slovenščina tu domovinsko pravico itd.
S svojim prevodom katekizma in cerkvene pesmarice je omogočil začetek upoštevanja slovenskega jezika v koroških šolah. Tako njegovo delovanje ni le jezikoslovnega pomena, temveč tudi narodnostnega.
Do takrat edini slovenski koroški književni delavec, je Gutsmann ustvaril pogoje za nastop mladih sil z novim načrtom posvetne književnosti, katerih delovanje seže v prva desetletja 19. stoletja in je izrazito preporodno usmerjeno.
(Se nadaljuje)
_____________________________
Spet lepa kulturna prireditev v Bilčovsu
Bilčors
V bo'n'šnici v Celovcu je nedavno umrl Jakopu Miha, priljubljen delavec iz našega kraja. Pokojni je bil soar šele 49 le, ko ga je zavratna jetika spravila v grob. Iz bolnišnice so ga prepeljali v rolsrno vas, kjer srno ga ob številn' udeležbi žalnih gostov položili k trajnemu počitku na bilčovskem pokopališču. Domači pevci so' mu ob grobu zapeli ža-lostinke v slovo, saj je v svojem ž vi jen ju tudi sam md prepeval. S pokojnim Mihom smo izgubili pridnega delavca in vedno dobro razpoloženega družabnika. Žalujoči ženi in sinu izrekamo naše odkrito sožalje.
Blato pri Pliberku
Minuli petek se je spet pomikal sprevod žalnih gostov iz vasi in okolice na šmihel-sko pokopališče, kamor so sprem’li ra jnega kmeta Valentina Davida, p. d. Mlinarja k zadnjemu počitku. Rajni Mlinar je podlegel dolgo trajajoči mu črti bolezni ter končno legel k počitku v domač: zemlji. Z Mlinarjem je odšel iz naše vasi dober sosed in kmet, ki se je desetletja krepko boril z vsemi težkočami in sr'skami, ki zadevajo naše kmečko gospodarstvo. Po značaju je bil pokojni pristen sin domače vasi. Preostalim svojcem iskreno sožalje!
Pliberk — Libure
Na velikonočni ponedeljek sa se na Dunajiu poročila natakar ca pri Brezniku v Pliberku Marija in Korenov Lojze iz Libuč. Mlrdia mladoporočenca sta v okolici dobro poznana in priljubljena. Lojza so spoznali ljudje kot libuškega obenske-ga uslužbenca, danes pa je zaposlen pri poeti. Marijo pa poznajo gostje po njeni vljudni postrežbi v gostilni, kjer bo menda ostala še nekaj časa Kličemo: Na mnoga srečna leta!
ICotmara ves
Na velikonočni ponedeljek sta se poročila n-š priljubljen in sposobni živino-zdJravruk dr. Šime j Janah in Anica Cim-žarjeva iz Kotmare vesi. Naš živinozdravnic je doma z Reke pri Št. Jakobu v Rožu, nevesta Anica pa je hčerka znanega trgovca Cunjarja. Mlada zakonca izhajata iz družin, ki sta ohranili zvestobo svojemu ljudstvu ob vsakem času. Obe družini sta morali zarad: tega prenesti tudi hude žrtve, ko so jih leta 1942 iztrgali iz domačih vasi in pregnali v tuja svet.
Pr.srčro in domače poročno slavje je bilo pm Primiku na Reki. Domači pevci so razpoloženje povzdignili na domu in rta sv,'(tovščin;.
Mladima no v opor o če ncem a iskreno čestitamo ter želimo obilo sjreče na mnoga leta! —
Minuli teden smo zaporedoma spremili na zadnji peri dve mater . V sveži grob smo položili v sredo Koratovo mamo, ki je preminula po daljvi mučni bolezni. V četrtek p so bile pogrebne svečanosti za Kumrovo mamo v Čahorčah. Pokojna je
bila doma z škofiške občine. Obe materi sita vzorno izpolnjevali dolžnosti, ki jih zahteva življenje. Na,; si spočijeta v miru, preostalim svojcem pa naše iskreno sožalje! —
Ko so nedavno ob cerkvi v Št:. Kandol-fu kopali jarek za vodovodno napeljavo, so naleteli na zanimivo najdbo. Odstranjevali so ostanke zelo starega z:dovja, pri tem p; so rasli človeško okostje. Pri nadaljevanju kopanja so na griču našli raztresenih še pet okosrij. Domnevajo, da izvirajo te najdbe od nekdan:ega obleganja cerkve, ki je bila v prejšnjih čas h zelo močno utrjen . Cerkev je zelo stara ter jo listine omenjajo že leta 1142, po mnenju strokovnjakov pa je bila na tem mestu že močna naselbina v antični dobi. (Antično: staroveško, grško in latinsko, starinsko). Končne rezultate o teh najdbah bo 'ugotovil? šele strokovna preiskava.
SPD »Bilka« v B 'čovsiu nas je nrnulo nedeljo spet povabilo na lepo prireditev. Topot nam jle pripravilo igro »Trije vt-ški sve niki«, poleg tega pa je blo na sporedu tud petje. Spet je napolnilo dvorano pri Miklavžu polno radovednih gle-da1cev in posrišalcev. Najprej je zadonela v dvorano odlično zapeta melodija n'ših koroških narodnih pesmi. Dekliški zbor ob spremlievaniu d rigenta Mira Kernja-ka in mešani zbor sta pokazala, da je med nami le še dosti krepkih in čistih glasov, ki jih je pri vztrajnih vajah mogoče z-vežbari, da odlično zmagujejo tudi težje umetne pesmi.
Pred štirimi leti v februarju, ko je bil nenavadno visok sneg, smo položili v domačo zemljo k trajnemu počitku Kavho-vega očeta Janeza Uranka, ki so ga zaradi njegovih vrlin, odkrirega in vedrega značaja cenili :n spoštovali številni znanci daleč preko meja domače vasi. Zdravje mu je prerano zrahljalo prestano trpljenje v izšel jeniš vu rta Hesselbergu in pozneje v koncentracijskem taborišču Dachau, kamor so ga vtaknili zaradi tega, ker tud’ v izseljeniatvu ni klonil ter je neustrašeno dajal pogum in vzpodbudo svojim sotrpinom. Po očetovi smr i se je številna Kavhova družina še bolj oklenila svoje dobre matere.
Minuli torek pa se je razširila žalostna vest, da je preminula tudi nad vse dobra Kavhova mati Amalija Urank ter jo bodo
Spodnje Lihuče
Pri Šimejiu, to se pravi pri Železniku v Libučah se vedno kaj dogodi. Gostilničar je imel posrečeno misel, da je izgradi zelo prostorno in lepo opremljeno plesno dvorano. Čeravno bi kdo mislil, da Kibuce niso-ravno v središču za številne obiske, toda na Železnkovih številnih prireditvah je vedno in ob vsakem času dovolj ljudi. Pokazalo se je, d' vedno napolnijo prostore ljubitelji prosite zabave s plesom in družabnostjo.
Minulo nedeljo sta bili v 'teh prostorih kar dve svatovščni. Zvestobo za življenje so si obljubili Adolf Steinbuch in Avcigarjeva hčerka iz Doba ter Hanzi Pavlič in Osrbanova hčerka Marija.
Prisirčno poročno slavje je blo prijetno in domače. Na obeh svatovščinah se je zbralo nad sto gostov. Posltrežba je bila odlična, godba še igrala in pari so se vrteli v veselem plesu. Šele v poznih jutranjih urah so se pričeli razhajati.
Obema mladima paroma iskreno čestitamo!
Radiče
Ni dolgo od tega odlkar smo spremljali Metaverjevo mater Ano Šušnik iz Spodnjih Rut k zadnjemu poč tku. Ob njenem preranem grobu smo se spomnili
krutega nasilja in trpljenja, ki so ga prizadejali brezsrčni hitlerjevski hlapci mnogim našim zavednim in poštenim družinam. Metaverjevo ma:ter in njeno družino so zahrbtno spravili v nesrečo. V partizane preoblečeni gestapovci so zlorabili njeno dobrosrčnost in gostoljubnost ter jb z možem vred v hudi zim: pred koncem vojne odvlekli v hitlerjevske ječe. Neustrašeno pokorno mater bomo ohranili v lepem spominu.
Minuli ponedeljek smo spet stali ob odprtem grobu. Poslovili smo se od 78-let-ne Šubernikcve mame Ane Wieser iz Zgornjih Rut. Tudi ta skrbna, delavna in zavedna žena je bila tretjemu rajhu na pori. Odločujoči domači mogotci takratne dobe so jo zapisali na seznam, po katerem co SS-ovci v jutranjih urah 14. aprila 1942 navalili na naše vasi in trgali cele družine, odrasle može in žene, nebogljene dojenčke in ob vsakdanjem trdem dc-
Nato je Toni Gasser ž’vahno m posrečeno deklamiral »O hud ženi«. Njegov nastop je na mah vzbudil veselo zadovoljstvo.
Prizore v igri »Tri'e vaški svetniki« so igra1ci odigral brezhibno in dobro. Izplača se pore ti ti tako igro, pri koteri navo-pa:o igralci tako gotovo in z doživetjem. Hvaležn gledalci so svoe zadovoljstvo izražali z živahnim aplavzom. Sp>et so razhajaioči se ljudje izražali eno želio: Kmalu bi radi doživeli spat kaj podobne-ga! Igralcem in pevcem pa velja naša srčna zahvala.
danes spremili na njeni zadnji poti na po-kopalšče v Galiciji.
Mati Amalija Urank je bila zgledna in vzorna slovenska mati, kakršne bistvo so mogli izraziti le pesniki in pisatelji in jo doume srce dobrih otrok. Možu je bila ves čas njegovega življenja zvesta družica ter se jima je rodilo osem otrok. Mati in oče s .a smatrala za svojo nalogo, da svojim otrokom nista preskrbela edino le vsakdanji kruh, ki ga pri Krvhu zaradi pridnosti in marljvosti nikoli ni manjkalo, temveč obema je bila srčna zadeva, da s “a vzgajala svoj naraščaj za koristne člane človeške družbe, zveste sebi in svoiemu ljudstvu. Oče sam jim je bil lep zgled. Mnoga leta je i zvaril županske pori e v gališki občini in do'ga leta je bil občinski, odbornik. S to svojo dejavnostjo je bil tesno povezani s prebivalstvom in
lu osivele in upognjene stare ljudi z njihovih dtamač' j in z ljubljene rodne koroške zemlje. Zbirno taborišče na Žrevski cesti, pregnanstvo v tujino ter več ko triletno bedno životarjenie v izseljeniškem taborišču Frauer.nurach pod SS-ovsk:m nadzorstvom so bile postaje krivice in trpljenja, ki pa jih še rdeli sedaj pokojna Šubernikova ma,"i pren-šala v zaupanju in prepričanju, da bo pravica zmagala nad nasiljem.
Dolg sprevod žalnih gostov je spremljal Šubernikcvo mamo na n rili zadnji poti na radiško pokopališče. Sosedom in domačinom 'z vseh radiških vasi, ki so jo spoštovali kot marljivo in miroljubno ženo, so se pridružili mnogi prijatelji in znanci iz daljnih kraiev in pa več izseljencev, ki so nekoč delili z njo trpko usodo izseljeniških let. Vsi, ki so jo poznali, ji bodlo ohranili časten spomin. Zveza slo-vensk h izseljencev pa je počastila n jen spomin na ta način, da je namesto venca na njen grob darovala, primeren znesek za dijaški dom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu.
Škofiče
V nedeljio, dine 8. aprila t. 1., se je poroči rJaš tovariš, pevec in občinski odbornik Noltej Miškulnik. Svatbai, pri kateri so marljivo prepevali naši pevci vesele slovenske pesmi, je bila v gostilni pri Burgerju. Dragi Noltej, Tebi in Tvoji družini želimo veliko sreče in zadovoljstva ter Ti kličemo: ostani steber tam na obali Vrbskega jezera!
Pod rožčiea
Ob koncu minulega tedna so orožniki v Podrožčic' aretirali Nežo Wester, ki je bila osumljena, da je zakrivila zločin detomora. Wester je b la kot gospodinjska pomočnica zaposlena v Švici, kjer je tudi zanosila. Tik pred porodom je šla na Pred-arlsko in v Feldkirchu najela stanovanje, kjer je ponoči porodila. Kmalu nato pa so ljudje, ki so obiskal' pokopališče, našli na nekem grobu površno zagrnjeno truplo novorojenčka. Pri obdukciji so ugotovili, dia je prišel otrok živ na svet ter da je moral bit' kmalu po porodu zadavljen.
Sum jle padel na služkinjo Nežo Wester, ki >c iz Feldikircha izginila. Razpisali so tiral'co ter so' jo minule dni prijeli v Pod-rožčici. kjer je doma. V začetku je zanikala, da je otroka namerno umorila. Pri obdukciji pa so dognali, da je bil otrok zadavljen z nočno srajco.
Dir. Valentin Just — 6o-letnik
Dne 9. aprila 1956 je praznoval Valentan Just, ravnatelj bolniške blaga'ne za delavce in nameščence, svoj 60. rojstni dan. Pod borovimi gozdovi Grlovca se je ro-d 1 kot sin revnih s^ršev. Kot mlad fant se je že pridružil delavskemu gibanju. Več kot polovico svojega življenja je posvetil temu gibanju kot uradnik socialne ustanove.
Črni in nac stični fašizem mu nista prizanesla in tako je dočakal konec tisočletnega rajhr. v koncentracijskem taborišču Dachau.
Vse svoie življenie je bil v narodnem pogridu zelo pravičen. Zalradi tega se tudi korošk Slovenci pridlružujlemo številnm, ki so mu čestitali in kličemo: Na mnogo leta!
dogajanji v občin’. Poleg tega, da je bil še odbornik šo'skega sveta in kmečki vodla za okraj, je tudi požrtvovalno deloval v raznih slovenskih organizacijah.
Pri vsem tem delu ga je pokojna žena krepko podpirala v popolnem razumevanju, dr gre za splošne in narodne koristi. V takem vzdušju so rasli in se razvijali tud' otroci.
Pokojna mati je bila izredno delavna in marljiva gospodinja na obsežnem posestvu. Njen delovni čas tako rekoč ni poznal meja. Po vojni so na obeh kme-tijr th obnovili tudi pos'opja. V ostalem pa je bila pokojna mati dobra vsem ljudem, ki so se kadar koli oglasili v Kavhovi hiš’.
Nacistično nasilje je tudi Kavhova mar ter z osi .alimi družinskimi člani pregnalo z domovine v tuji sve'. V taborišču Hes-selberg je morala prestati vse bridkosti pregnancev. Izseljeniški sotrpini se je vedno radi in z Ijlubeznijo spominjajo.
Žalostni Kavhovi družini izrekamo naše iskreno sožalje, pokojno mater pa bomo ohranili v lepem spominu.
Razne vesti iz Koroške
Meseca marca so varnostni organi tehniškega žandarmerijskega oddelka v Krivi Vrbi izrekli prod šoferjem motornih vozil 78 posvaril, naložil: 219 kazni v lastnem ohmočju ter napravili 115 ovadb. Proti drugim kršiteljem prometnega roda so izrekli 21 posvaril, naložili 44 kazni ter napravili 4 ovadbe.
Lep primer poštenja je pokazal minuli teden brezposelni pomožni delavec Peter Puck, ko je pred trgovino Brunner našel na tleh hran lno knjižico. Ko jo je pobral, je ugotovil, da je bila v njej večja vsota denarja v barJkovcih. Brez oklevanja je pošteni najditelj' zanesel knjižico z denarjem na uradi za najdene stvari, kjer je lastnik svoje izgubljene stvari spet lahko dobi.
V	nedeljo popoldne je na progi Podrož-čica—Beljak v bližini B ek stanja izid ril vagon tovornega vlaika. Vlak je vozil v smeri proti Beljaku. Iztirjeni vagon' je vlak še nekaj časa vlekel zal seboj ter zrradi tega močno poškodoval progo. Izmed oseb ni bila nobena poškodbvana, pač pa so morali za osebni transport uvesti prestopni promet, dokler proge niso spet popravili.
V	nedeljo proti jutru je prišel kmečki sin Diethelm Oblatssrir iz Svetne vesi pri Zakamnu v občini Verin j s tovornim avtom s ceste ter treščil v drevo v tamkajšnjem drevoredu. Navaja, da se je nezgoda primerila zaradi tega, ker mu je vzel vid žaromet nasproti vozečega se avtomobila. Ob lr.s s er je odnesel lažje poškodbe, vozilo pa jb precej močno poškodovana. Vezniku so začasno vzeli dovoljenje za vožnjo, ker je bil v alkoholiziranem s'anju.
jnnranrannn«
Petek, 13. uprti: Henmen.
Sobota, 14. april: Justin Nedelja, 15. april: Helena Ponedeljek, 16. april: Benedikt Torek, 17. april: Rudolf Sreda, 18. april: Apolonija fribrtelc, 19. april: Leon
Rr

Umrla je priljubljena in spoštovana Kavhova mati v Encelni vesi

ligjaigi. €
iidmm1 :-fir
Ff^b* :sSr^
k 'S=7?>>v -v -fc**w
jp^
Deček LALL in lonec z maslom
Lall je bil reven deček. Ko je nekoč blodil lačen po mestu, ga je nekdo prijel Za rame. Pogledal je in videl za seboj vojaka, ki je držal v rokah lonec z maslom.
»Poslušaj me, deček,« mu je rekel vojak, »če mi odneseš ta lonček z mrslom oa dom, s lahko' prislužiš1 30 šilingov.«
Lall je bil presrečen, ‘akoj je vzel vojaku lor.ec iz rok in odšel v smer v katero mu je ta pokazal. Kot v sanjah je poslušal, kako mu je vojak oznanil ime ul ce, kamor mora odneiiti posodo. M-li deček je korakal in korakal in si pričel delati načrte, kaj vse si bo kup i za denar.
»Kakšna velika sreča me je doletela,« ta premišljeval sam pri sebi, »vojak mi je dejrl, da mi bo dal kar .30 šilingov, kako imenitno je to! Kaj si bom le kupil za ta denar? Že vem, za ‘a, denar bom šel na trg m si kupil kuro, da, veliko, lepo kuro!
Odnesel jo bom domov in jo posadil v kotiček, na mehko, dobro jo bom oskrboval, znesla mi bo jajčeca in iz njih se bodo zvalili drobni piščančki.
Ali že veste, da . . .
•	•. imajo v severnih predelih Kanade
otroci šolo v vagonu, ki ga prevrža lokomotiva iz kraja v kraj? Pouk traja 5 dni, nakar učitelj odide v drug kraj in se vrne šele čez pet tednov. Pravijo, da nekateri otroci pridejo iz tridese* kilometrov oddal ienih krajev, samo, da bi se kaj naučili.
•.. jie vrabec prebivalec Amerike šele sto let? Prinesli so ga tja Evropejci. Sivi vrabec se je v novem kraju odlično znašel in dela ogromno škodo.
... merijo polarne sove čez krila dva metra?
-.. uporabljajo škarje šele dobro stoletje?
■ • • da je virtuoz pevec ali instrumentalist, ki je znatno izpopolnil tehnično stran ^oje umetnosti. Delovanje virtuozov je cvetelo zlasti v 19. stoletju. Znameniti virtuozi so: Paganinii, Joachim, Sr.rasate, hiszt. Casals, Mainardi i. dr.
•	•. da je gidran orientalska pasma konj,
ki je nr stala s križanjem arabskega žrebca G dran in angloarabskih kobil. Upo-ral>ljajo ga za jahanje in srednjetežko delo. Redie ga predvsem v Vojvodini, pa tudi drugod srečamo te konje, vendar so bolj redki.
•	•. ima najbolj široko vulkansko žrelo na svetu vulkan Haleakala na Havajskih otok h? Žrelo tega. vulkana meri v premeru 37 km.
Ko bodo piščančki dora.sdi, jih odnesem rta trg, vel ko denarja bom dobil zanje in kupil si bom ovco. Da, in z ovco bom naredil prav tako. Posadil jo bom na mehko v kuhinjo. Ona bo imela mladiče, celo čredo. Ovce bom prodal in si kupil kravo.
se jim smehljal in se z njimi igral. Aj, kako bo to lepo!«
Deček Lah je bil tako zatopljen v svoje sanje, da je čisto pozabil, da ima rta glavi lonec z maslom, iztegnil je roke, dr. b’ po-glad 1 še enega in drugega svojih bodočih otrok — ah, in tedaj je padel lonec z maslom na tla in se razdrob'1 na tisoč kosov in maslo, ki je bilo tekoče zaradi velike vročine, se je razlilo po cesti.
Tedaj je tud' vojak, ki je hodil za dečkom, izitegnil roko, pa ne da bi ga pobožal. kot je Lall hotel b ožari svoje otročičke, re, pobožal ga je *!ako močno, da je udarilo, kot bi bil udaril zvon.
Naš mali Lall je zakričal in zbežal.
rpomLad
Drobna ptica vrh grmička:
Je pomlad!
In vodica sred gozdička:
Je pomlad!
Beli cvet v zeleni trati:
Je pomlad!
Z neba sončni žarki zlati:
Je pomladi
Drobna ptička vrh grmička in vodica sred gozdička, beli cvet v zeleni trati z r 'ha sončni žarki zlati sr reli srce moje, mo mi zapoje:
Danilo Gorinšek
Dober
r~ ~
V prvem razredu računajo. Lička žarijo, čela so nabrana v gube; ni tako eno-spavno izračunati: koliko je tri in tri, pet manj tri, dive :n štiri in koliko je osem in dve in podobno. Posebno uporabne naloge niso vedrJo lahke.
Mali učenjaki mislijo in računajo. Vsak izmed njih dobi kakšno računsko nalogo. Nekateri odgovarjajta hitro ‘n pravilno, drugim pa ne gre, pa če šle tako grbančijo čela in napenjajo možgane.
Mihcu srček burno utriplje.
Vs-k čas bo prišla vrsta nanj.
Ali bo znal?
Mihec bi nadvse rad prav odgovoril.
Tedaj ga poki če učiteljica: »Mihec, do-
racunar
bro poslušaj, tvoj srric pride na obisk in ti prinese lepega zajčka; drugi dan pa pride teta in ti prinese kar tri zajčke, koliko zajčkov imaš naposled?«
Mihec je ves srečen; saj! je ta naloga tako lahko rešljiva! Veselo zakliče: »Imel bom pet zajčkov!«
»Mihec, nisi pazil, še enkrat poslušaj, stric d prinese enega zojčka, teta pa tri, koliko zajčkov imaš vseh skupaj?«
»Pet!«, trdi Mihec,
»Ne bo držalo,« se jezi učiteljica. »Ali je ena in tri pet?«
»O, ne,« de Mihec, »ampak jez imam doma že enega zaka, in če mi stric in teta prineseta še štiri, jih bom imel pet!«
Kaj bo rekla mati, ko bom pripeljal krave! Kako bo vesela! Imeli bomo mleko doma, hodil ge. bom prodajat na trg, seveda ga bom nekaj1 pustil doma za mamo.. Končno bo tudi krava imela mladega telička ali .telico. Prodal bom tudi telička in kravo, jej, kaj bom imel potem denarja!
Za ta denar bom kupil potem konja. Da, lepega belega konjička bom kupil in prijahal bom z njim domov. Kaj poreče mati?
Kaj pa poreko dekleta, če bom jahal na lepem belem konjiču skozi mesto? Šepetale si bodo: glejte no, na belem konjiču jaha Lall. Ogledoval si bom dekleta in najlepšo izbral za ženo. Pa boga-a bo morala biti. Vsekakor. Vse lonce bo morala imeti polne zlata. O, in ko se bova poro-čiln, bova imela otročičke, štiri, pet, kar šest jih bova imela !
Otročički me bodo klicali: ,Očka, zlati očka!’ Jaz jih bom pc. gladil po glavicah,
Kača in kmet
Na dvorišču nekega kmeta se je v votlini skrivrla kača. Njegov deček je po neprevidnosti stopil nanjo in kača ga je pi-čilai, tak O1 da je umrl. Stafcrši so hudo žalovali. Oče je ves potrt pograbil sekiro in hotel kačo, če bi prišla ven, ubiti. Ko je malce pomolila glavo ven iz luknje, je kmet hitro zamahnil s sekiro proti nji.
Jelen in jelenček
Nekoč je jelenček rekel jelenu:
»Očka, večji im hitrejši si od psa in ve-likansko rogovje imaš. Lahko se braniš. Čemu se vendar psov tako bojiš?«
Jelen se nasmeje in odgovori:
»Saj imaš prav, sinko, toda, kaj hočem: kadar začujem psa, se tako urno zadrevim v beg, da nato še pomisliti ne utegnem.«
L. N. Tolstoj
Toda ni je zadeL, udaril je samo po luknji. Ko je kača izginila, je kmet mislil, da se ne bo več spominjala prizadete krivice, in je vzel kruha in soli ter položil pred vodino, da bi ji tako nudil spravo. Kača pol je malce zasikala in rekla: »Odslej ne bo več medi nama zaupanja ali prijateljstva, dokler bom jaz videla sled tvojega udarca na skali, ti pa gomilo svojega otroka.«
Basen pravi, da nihče ne pozabi na sovraštvo ali na maščevanje, dokler vidi spomenik tega, kar ga je užalila
(Po Ezapu)
UGANKA
Ko sem v peči, vsak me rad ima v strehi — vse pred mano trepeta
(fxitaSo)
Črt po begu iz vzgojnega zavoda ni mel več stika s cerkvijo. Vzgoja v zavodu in vera sta mu zbledeli naglo in neopazno, kakor pesek med prsti. Na očeta yem domu pa so se zbirali zanimivi gostih: zlasti sta mu ostala v spominu dva ^rica, ki sta bila ob oktobrski revoluciji ^ Rusiji. Ko so ju žandarji izpustili, so jinia. ukazali: »Nikjer nr i besedice o tem, *ar sta tam videla!« — Črtov starejši brat je pas- al skojevec. Tudi v Črtu je bilo nekaj nejasnega o ureditvi, kakršne ni bilo Pri sestri Jožefi in pri mojstru Klemenu. *»0l> in v kampu se je spet srečal s tis:im ^ er k v en im svetom, ki je zanj že v otroških letih odmrl.
Komaj so se opoldne vrnili iz vrst pred kotli, pospravili gavete in polegli, so že Pritekle patrulje: »Via! Forza! Appello!« k*a pride nuncij takoj zdaj. Triintridese-je bila, kot bi dregnil med sršene. »Zaradi mene naj pride sam papež!« je Sodel Skledar, ki še ni pojedel.
»Mislite, da bo res prišel? Kje pa! Mar 5010 uui mi!« je ponavljal Hribček.
»O ti hudičev denunciam !« je robantil Rogač. Nuncija so namreč nasploh prekrstili v de-nuncij-anta.
Dnevnik je skušal biti preudaren: »Ko-lonelo bi lahko vedel, da nuncij v opoldanski vroč'ni počiva.«
»Škoda bi bila, če bi res prišel,« si je mislil Črt, videč vsepovsod rastočo ne-voljo.
Divje kletvice in mastni dovtipi so deževali vsevprek. Patrulje pa so bile odločne in nestrpne.
Počasi so skapali s pogradov. Črt je pospravil vrvce. Žal mu je bilo, da do večera' ne bo mogel dati Gatu obljubljenih dvajset metrov vrvi.
V velikem osamljenem pros oru sredi kampa so se postavili v vrste vsi sektorji in vse barake. Od žice do žice, od stranišč na skrajni levi do nizkih kuharskih barak in skladišč na desni, je bilo vse preplavljeno z ljudmi. Triintrideseta je bila na desni blizu skladišč. Tudi kuharji in številni kuhinjski mački so prilezli iz svojih lukenj, se postavili v vrsto pred kuhinjo in si zastirali oči pred pekočim soncem. Bili so debeli kakor sodčki in mastni, da so se kar svetili. Oči sestradancev so se zapičile vanje. Še nikdar niso bili tako zbrani, številni, sveteči se in okrogli.
»Ta golazen vse požre, zato pa za nas nič ne ostane,« je zajedljivo rekel Hribček in pobliskoval z očmi proti kuharjem.
»Si jim nevoščljiv,« mu pomežikne Komar.
»Kaj bom nevoščljiv! Saj je res... ne, Gato?«
Gato je odsotno zamomljal. S svojimi mislimi je bil pri teleskopu. »Koliko nam je ta nuncij že škodil. Ves red v kampu je postavljen na glavo. Apeli, čiščenja, spet apeli! S kopanjem smo skoraj prenehali. Ni mogoče vztrajati v rovu, ker nikdar ne veš, kdaj nas bodo spet preštevali! Včeraj so nas trikrat zbobnali skup, danes že drugič, predvčerajšnjim trikrat. In nikdar nič. Nazadnje pa hudiča sploh ne bo!«
Pri vhodu v kampa je bil zbran štab: Machi, Molinaro, Cantalupo, Paa, mare-šalo Milochi, kapo kampa in alpinci — kurirj:. Kurirji na kolesih so stalno krožili med štabom in komandantovo barako. Vse je kazalo, da zdaj gre zares in da bo nuncij vsak hip tu.
Tisoči čakajočih so bili spočetka mirni. Alpinci so se tako gnali, da jim je to vlivalo nado, da bo kmalu vsega konec. Tolažili so se: morda so bili prejšnji apeli samo generalka, zdaj pa se začenja predstava.
Sonce je brez usmiljenja žgalo. Take vročine še ni bilo. Minute so bile dolge in moreče. Zgoditi pa se ni hotelo nič. Živahnost in pričakovanje prvih minut sta plahnela. Črt je bil vedno bolj medel. O ko bi se bil opoldne najedel, s kakšno
lahkoto bi stal! Oziral se je po senci, a povsod je peklo žgoče sonce! Rad bi mu pobegnil, toda moral je stati v vrsti, na prostorčku, ki mu je bil določen.
Minila je pol ure.
Ura.
Ura in pol.
Dve uri. Sonce je bilo kakor prilepljeno vrh neba. Še bolj je žgalo. Nuncija pa od nikoder.
Stati, čakati, samo čakati, vse drugo je bilo prepovedano.
Občutek, da jih mučijo nalašč in po neumnosti, je bil zmerom močnejši. Črtova misel se je spet vračala K konop-ni preprogi iz zavodne cerkve. Skledar je preklinjal in govoril, da nuncija sploh ne bo: »Kaj pa je njemu za nas!« Hribček je stal v koloni ves moker in reven. Najraje bi bil kričal od togote, a si ni upal. Mnoge je morila žeja. Toda — spredaj, zadaj, na levi, na desni, povsod so jih obkoljevali alpinci.
Črt je čutil vse večjo slabost v nogah. Zameglilo se mu je pred očmi. Sesti, samo za hip sesri! Sedel je in se spet urno pobral. Kogar so opazili, da je sedel, so ga s konicami bajonetov spravili na noge. Samo nekatere, ki so omedleli, so odnesli v barake.
Tretja ura. Četrta ura. V množici je vzvalovalo nekaj, kar spominja na veliko reko, ki teče samo še nekaj prstov pod mostovi. V koloni ob triintrideseti je za-
Opustimo slabe navade
Kdaj lahko jemo?
Pri delu v službi in. doma: se kaj lahko mavzrmemo slabih navad, le težko pa se jih spet odvadimo. Žano v teh nekaj vrsticah dva, tri drobne nasvete, česa se je treba varovati.
Grde navade kvarijo podobo našega
Kuhttpsbi recepf
Pomladna pečenka
Telečjte meso v stegnu ali plečih, 90I, peslt mladih kopriv, zelen, peteršilj, drobna čebula, gobe, poper, 10 dkg slanine, paprika, 1/10 litra olja:, limonin sok, 6 dkg surovega masla, po možnosti nekaj kisle Smetane.
Stegno ali pleče očistimo kožic in ga nato potolčemo s kladivom, dla dobimo pravokotno plašit mesa, ki jo osolimo, namažemo z nadevom, popopramo, zvijemo in povežemo. Zviitek pretaknemo s slanino, ki smo jo prej potresli s papriko, nato ga denemo na pekač in ga polijemo z oljem. Triko naj stoji čez noč. Drugi dan ga poškropimo z limoninim sokom, polijemo z vročo maščobo in ga nato pečemo.
Nadev: sesekljamo koprive, zelen, petr-«ij, čebulo, drobnjak in gobe.
Preveč soli škoduje
V primerni količini so rudninske snovi telesu neobhodno potrebne. Dovajamo jih s hrano. V zelenjavi, sadju ipd. je mnogo teh snovi. Sol je telesu prav tako potrebna, le da jo prevečkrat uporabljamo v prevelikih količinah. Nekateri liudje si jedi tako solijo, da dovajajo telesu do dvajsetkrat’ toliko soli kot je potrebno.
obraza. Opustite navado, da si podpirate glavo, medtem ko pišere ali berete. Poglejte se enkrat v ogledalo, kadar si tako podp rate glavo! Videli boste, kako se vam je koža nabrala, kako se rišejo gube, ki ne izginejo še lep čas potem, ko ste odmaknili roko.
Kadar se jezite, ne stiskajte obrvi in ne nabirajte čela, kajti gibi bodo kmalu postali grda navada. Ta pa se ponavlja, no in kmrlu vam bo ta navada začrtala na čelu neizbrisne gube.
Preden zaspite, razmislite o položaju telesa. Ležite čimbolj zravnani, sicer bo čez čas trpela lirija.
Gotovo naporno delate itn ste utrujeni, toda kadar sedete, se ne skliučite, ker ste zaradi tega videti starejši. Pri sedenju se držite čimbolj revno. Kadar pišete na pisalni stroj, ne povešajte ramen in ne tiščite pleč naprej, saj zadostuje, če nagnete naprej glavo. Če ste kratkovidni, si bostte morali pomagati z naočniki.
Morda pri delu večinoma stojite. Prizadevajte si, da boste spreminjali položaj telesa, prenašajte težo telesa z ene noge na drugo, vsrtj za trenutek sedrte, če imate le drobec časa. Kadarkoli se vam doma ponudi priložnost, lezite za nekaj minut, piri tem pa si iztegnjene noge podložite z blazino, da si bodo odpočle od napornega tekanja sem in tja. Kri, ki je med delom v nogah nekrtko zastala, bo zopet za-
Znanost pravi tako: ne jej, dokler se želodec ni izpraznil. Kdor je na poln želodec, bo prej ali slej želodec prenapolnil, s tem povzročil razširitev želodca in druge podobne želodčne bolezni. Prav iz teh razlogov potrebujemo tudi v hrani red. Mnogi ljudje prav is tem mnogo grešijo, ker vsak trenutek nekaj pojedo. Želodčni sok se izlije v hrrno tudi takrat, ko gre za manjši zalogaj. Prav zaradi tega moramo paziti, da želodec ne ostane brez soka, kadar pride na vrsto veliki obrok.
Prvi naš obrok je znjitrk. Ta mora biti obilen, ker se je želodec ponoči popolnoma izpraznil. Naša navada, da vzamemo zjutraj z belo kavo le kak košček kruha,
ni najboljša, ker je tega premrlo do kosila, Morali bi s kruhom vzeti še sir, marmelado, jajca 'n tudi kakšne mesne izdelke, Če je seveda zajtrk sestavljen samo iz kave in kruha, potem je navada, da se pripravi zelo obilno kosilo, ki nam more edino le škoditi, ker prenapolni želodec. Večerjali bi morali vsaj dve uri prej, preden gremo v pol tel jo. Po kosilu bi si moral’ zaradi zdravja privoščiti vsaj pol urice mirovanj*'.
Dnevni obroki hrane bi si morali slediti vsak dan po določenem redu. Koliko je to važno, lahko ugotovimo pri otrocih, ki jih hranimo ob točno določenem času. Oni so zaradi tega bolj zdravi in ne poznajo različnih bolečin v želodcu.
ček živahneje krožiti po žilah.
Pripetila se je nesreča ...
časa
Od časa gospodinji pripeti nesreča. Morda je
se vsaki še tako dobri pri kuhanju majhna kdo v najbolj kril ič-nem trenutku pozvonil pri vratih in ste se prepozno vrnile v kuhinjo; ali pa ste se za trenutek pireveč zamislile in! juho preveč solile? Navedla bom nekaj načinov, kako si lahko same hitro in uspešno pomagamo pri takih majhnih nezgodah..
Če se vam je pečenka zažgala, porežke zažgana mesta in vtakn:te cel kos pečenke v vrelo vodo, kjer jo pustite kuhat približno četrt ure. Nato jo položi" e zopet v vročo mast, zalijte z nekoliko vode in jo drl je dušiite do mehkega.
Če se nam jedila prismodijo, ne smemo dodajati vode in jih mešati. Preostalo * S
užitno jed stresemo v dirugo posodo, v ka'ero smo poprej dale nekoliko masti in vode.
Če bi radie skuhale počena jajca, dodajte vodi noževo konico soli ali pa zavijte jajca vsako posebej v svileni papir, prevežite in jih tako kuhajte.
Kje matiramo šipe
Šipe matiramo povsod tam, kjer nam vlaga ali sonce unči preveč zaves. To je koristno zlasti na kuhinjskih oknih, kjer hočemo zastreti nepoklicanim pogled v stanovanjski prostor. Vzorci ali Črte in liki na okenskem steklu so mnogo lepši kot zaprašene in potrgane zavese.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Novo upanje za ekcematike
Jasno je, da. take količine soli zdravju škodujejo. Predvsem trpe ledvice, ki morajo odvišno sol odvajati iz telesa. Sol namreč povzroča žejo, ker zadržuje tekočino v telesu. Ob določenih prilikah povzroča to nevarno vodenico. Ob stalni preobsežen osti ledvice obolijo, zaradi tega pa otežijo delovanje srca. Preveč soli v telesu povzroča oslabelos" živcev. Pa tudi sklepni revmatizem je posledica previsoke količine soli v telesu. Iz tega nujno sledi, da je treba jedi le zmerno soliti.
Bolezn* srca. ledvic, živcev, poapnenje žil, zvišan krvni pritisk zdravimo z neslano hrano. Da bi pa bila ta vendar okusna, ji dodajamo prepražene čebule, kumino, česen, limonin sok, paradižnik, majaron, sladko papriko, petršilj in drobnjak.
Gospodinje ko' kuharice morajo skrbeti, da je hrana le zmerno slana. Imeti morajo v svoji shrrmbi vso zelenjavo in začimbe, s katerimi izboljšajo okus in vrednost brane.
Kožne bolezni sicer niso življenjsko nevarne, mnoge izmed njih pa so dolgotrajne in mučijo bolnike s silnim srbenjem, z vnetji in močenjem.
Človek bi mislil, da je kožno bolezen lahko ugotoviti, saj tiči na površini telesa in si jo lahko z očesom ogledamo in tudi otipamo. Vendar terja ravno diagnoza kožnih obolenj veliko znanje, ker so si simptomi različnih obolenj naše kože silno podobni.
Značilno je tudi, da kožna obolenja stalno naraščajo, kar si razlagamo tako, da imamo v sodobnem življenju vse preveč opravka s sintetičnimi produkti, čistili, kozmetiko in zdravili, katerih kemični sestavni deli pogosto sprožijo to ali ono kožno bolezen.
Kako zdravimo takšna vnetja? Novi način zdravljenja sta uvedla hormona ACTH in cortison, ki so ju prvi pričeli uporabljati v Ameriki. Prav cortison v injekcijah je silno uspešno učinkoval pri nadležnih in trdovratnih ekcemih, toda imel je tudi škodljive posledice na nekatere notranje organe, zato so ameriški dermatologi po prvih poizkusih s temi injekcijami prenehali. V mazilu pa ni učinkoval.
Znanstveniki vendar niso mirovali. Kemiki
so pridali cortisonu atom hydrogena in ustvarili hydrocortison. To zdravilo uporabljamo kot mazilo in je za ostali organizem popolnoma neškodljivo. Njegova udarna uspešnost pri zdravljenju ekcena pa je izredna.
S hydrocortisonom so med prvimi zdravili nekega mladeniča, ki mu niso pomagali niti rentgensko obsevanje, niti diete in različni antibiotiki. Imel je hud ekcen na telesu in obrazu. Levo polovico telesa in obraza so mu namazali z nekim navadnim mazilom, desno stran pa s hydrocortisonom. Po nekaj dneh je bila desna stran popolnoma zaceljena in ni bilo sledu o nikakem vnetju. Po dveh letih je mladenič — zdaj se je dalje zdravil pod nadzorstvom domačega zdravnika — popolnoma ozdravel.
Dva ameriška zdravnika poročata o 252 primerih raznih kožnih vnetij, večinoma ekce-mov, ki jih ni bilo mogoče ozdraviti z nobenim dotedanjim načinom zdravljenja. Šele hy-drocortison je pomagal. Že po 24 do 48 urah je srbenje odnehalo, po dobrem tednu pa se je pokazalo 75 % do 90 % izboljšanje.
Hydrocortison ne diši in ni boleč; mazilo je komaj opazno. Ker že po nekaj dneh srbenje in močenje mineta, ne obstoji nevarnosti,
da bi se bolnik ponovno razpraskal. Seveda pa je treba novo mazilo uporabljati točno po zdravnikovem navodilu in pod njegovim nadzorstvom.
Mazilo hydrocortison omili ali čisto odpravi nadležne izpuščaje pri dojenčkih, če niso infekcijskega izvora. Mati lahko neguje svojega otroka — po zdravnikovem navodilu — sama doma.
Vendar je treba poudariti, da tudi navidez preprostega zdravljenja s hydrocortisonom ne smemo pričeti na lastno pest, ker -sleherno vnetje ne izvira samo od ekcema in vsaka kožna bolezen tudi ni ekcem. Včasih je Trdovratna srbečica tudi simptom za kakšno notranjo bolezen: za sladkorno bolezen, za obolenje jeter ipd.
Hydrocortison lahko uporabljamo samo tedaj, če zdravnik ugotovi, da je primeren za zdravljenje naše bolezni, kar zvečina drži za različne poklicne ekceme in za alergične kožne izpuščaje. Če pa po tednu dni zdravljenja ne dosežemo nobenega uspeha, potem je to dokaz, da bolezen ne reagira na hydrocortison in je potrebno drugačno zdravljenje. Kakšno naj bi bilo to zdravljenje, naj odloči zopet zdravnik dermatolog.
vršalo. Črt je skočil k veliki gruči: na sredi je na hrtvu ležal alpinec, na prsih pa mu je klečal interniranec Joco. Joe o ga je pritiskal k tlom, kot da bi ga hotel pribri nanje. Vojak se ni ganil, samo težko je hropel. Dolgi surovi plantavi Joco je bil besen in preplašen. Nenadoma ga je nekdo iz gruče potegnil z vojaka in ga sunil v množico, ki ga je skrila v sebi. Vojak je izginil kar sam, ne ch bi upal pogledati komu v oči.
»Kaj je bilo?« je spraševal Črt.
»Nič. S kopitom je pretepal tiste, ki so posedli.«
Razhajali so se. Nihče ni hotel govoriti. Črta pa je zaskelelo v pes*eh. Spomnil se je, kako je nekoč treščil mojstra Klemena pod mašino, ker ga je bil udaril. V vojski je kaplarju razbil nos, ker ga je vsekal za vrat. Dve leri je Črt treniral boks. Prvič so ga strašno namahali. Trener mu je rekel: »Kdor km prestane, ta bo dober!« Premagal je šibkost in nadomestil majhnost postave. Naučil se je vračati udarce.
Peta ura. šes-a ura. Grozeče mrmranje je najavljalo nevihto. Nekaj neznanskega se je tu napenjalo do skrajnosti. Tisoči so bili vedno bolj sključeni, onemogli in opotekajoči se. V navideznem redu kolon je bil nered, ki se lahko takoj spremeni v naskok. Naj se zgodi karkoli. Bilo jim je vseeno, samo da bi bil konec teh muk. Ravnodušnost, ki ji ni
več mar nevarnosti, se je zlila z besom. Naraščajoče valovanje jim je stopnjevalo obču*ek moči na tem zbitem prostoru. Ljubo se je nagnil k Črtu:
»A jih vidiš? Še malo, pa bomo lahko zavpili: ,Deke na žice!’«
Sonce se je nagnilo k furlanskim poljem. Sem od barak so počasi rasle blagodejne sence. »Zdaj nas bodo nagnali v barake, boste videli,« je prerokoval Polo.
Tedaj je po cesti med murvami švignila črna limuzina: nuncij.
Črt je planil na čelo čete. Od tam je bil lep pogled na štab. Nuncij je prišel v spremstvu kolonela. Bil je velikanske postave, debel in višnjevordeč v obraz. Ko-lonelo je bil komar pro i njemu. Nosil je črno obleko s širokim rdečim pasom in okrog vratu mu je visela debela zlata verižica z zlatim križcem. »To je znamenje zmage nadi človeškimi strastmi,« ga je nekoč učila sestra Jožefa. Nuncij si je snel klobuk z dvema šopoma cofov. Na glavi mu je ostala majhna rdeča čepica.
Molinaro se je zakadil v Črta in ga nagnal v vrsto. Tam ni videl ničesar.
Od ust do ust je šlo:
»Nuncij je rekel, da nam prinaša pozdrave od papeža!«
»Naj imamo upanje, da bomo kmalu doma!«
»Papež da ima Slovence posebno rad!«
»Če nas ima rad, naj nam df jesti.«
»Nuncij želi, da bi mu zapeli nabožna pesem.«
Pesem je počasi zajela barako za barako. Bila je tiha, bolj brundanje ko petje. Nato močnejša. Končno je zadonela iz vseh grl:
»Hej, Slovani, kje so naše meje?
Hej, Slovani, kje je naša kri?
Tam za morjem, tam so naše meje!
Tam za morjem, tam je naša kri!«
Zbor okos njakov je ves oživel. Upognjeni so se vzravnali, raztogoteni so se sprostili in obupanim so zasijale oči.
Pesem se je razlegala tja do nasadov murv in do brajd. Mnogokrat so jo že peli, .oda še nikoli ni bila tako lepa kakor ta hip. Mavrica na črnini njihovega življenja.
Črt se je pognal v zrak: nuncij je stal v svoji limuzini. Pojoči kampa je bil pod njim. Z orokavičenimi rokami je delal velike križe: blagoslavljal je zbor okostnjakov.
Limuzina je spet švignila med zelenimi murvami in izginila.
Ta večer se Črt ni več lotil svojih vrve in kit. Kampa je namreč piroval. Črta so pozdravljale mnoge iskreče se oči stanca valcev dolnjega doma. Daši si zaradi teleskopa ni upal s pravo barvo na dan, so ga vendarle mnogi »ovohali«. Ko pa je bil najboljše volje, je odšel med pograde »gornjega doma«. Bratuž je resnobno molčal. Najbrž je ta popoldan sklenil na-
pisati novo prošnjo za izpust. Komar je b:l miren, skoraj skromen; z vso resnostjo se je menil z ljudmi, ki jim je še včeraj prevzetno ukazoval. Kocmur se je vrgel na pograd in zaklel: »Hudič vzemi vse skup!« Sicer pa se nihče ni več zmenil zanje. Lupina je počila: hierarhija zvez z okupatorjem in položajev v civi-lu je šla po gobe. »Dolnji dom« je zmagal. Črt je legel h Gatu. Prišel je še Štefan.
»Boljši so, kot smo mislili!« je rekel Štefan.
»Če bi jim danes zavpil: ,Na žice!’ Ha! Še do orožja bi prišli!« se je vrnil Črt na svojo staro misel.
»Kaj ti bo orožje, saj bo rov uspel!* šepne G ato.
Še istega večera je umrl Skledarjev hlapec. Ležal je v ambulanti. Skledar, ki niso pustili k njemu, je ves večer godel: »Le kje je fantova ura . .. Močna, dobra* kmečka ura ... Da je ne bi tam kdo ukradel . . .«
Na pogrebu je taboriščni zbor zap^ žalostinko:
»Lipa zelenela je ram v dišečem gaju ...
S cvetjem me posipala, sem mislil, da sem v raju ...«
Možje in starci, ki so šli za krsto, so * držali odločno in mrko, s silo premaga joč bolečino.
(Se nadaljuje!

NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Več namiznih hruški
Kakor izgleda, je sadjevec od hrušk odigral sv o'o vlogo. To nikakor n' pojav mode, emveč je vzrok v spoznanju, da je jabolčnik bolj zdrava pjača in d"; bolj gasi žejo kot hruševec. Ljubitelji sadjevca so spoznal’, da jim hruševec že pri manjšem zauživanju udari v noge. Na občutljivejše ljudi vpliva hruševec tudi preveč odvajalno.
Gorpodaraka vrednost hrušk-moštnic pada, žaro pa vidno pridobivajo na 'vrednosti namizne hruške. Če po mestu 'n ‘sviščih ne hodimo z zaprtimi očmi, potem smo po izložbah gotovo videli namizne hruške s ceno od 8 do 10 šil. Pri takšnih cenah se naprednemu sad-arju poraja, misel, da bi se izplačilo pridelovati namizne hruške, tudi če bi bila cena nižja.
To rrisel lahko uresniči vsak sadjar, ki goji hruške-moštnice., Ni mu treba drugega, kot da precepi par pripravnih mošt-nic. Čez ‘ri leta mu bo precepljeno drevo že rodilo in dalo 25 do 50 kg namiz-n h hrušk. Naslednja leta se bo pridelek * rastjo krošnje hitro večrl.
Bo že blizu 10 let od tega, ko mi je Oštin na Mačah pokazal dve bivši mošt-nici, precepljeni z Viljamovko, ki sta dali skupno 500 kg sadja, po katero je prišla z avtom firma Pomona iz Beliaka in ga ke takrat plačala po 2 šil. Podobno, sa-nao v veliko večjem obsegu, so itudi v Švici precepili moštnice z namiznimi sortami hrušk. Prav bi bilo, če bi tudi pri nas doslej osamlienim primerom takega precepljanja sledilo več sadjarjev.
Ncjprej se lotimo' precepljanja mladih dreves, nato šele dreves, ki rodijo. H’ra-jočih dreves se ne izplača precepljati in jih raje odstranimo. Drevesu, ki ga nameravamo precepi i, mormo dobro pognojiti, da bo po težki operaciji hitro in močno pognalo. Druga skrb je izbira pripravnih sort. Za prodajo v poletju je priporočljiva Pisma julijevka (Bunte Juli-birne), Zelena Magdaleuka (Grune Som-metrmagdalene) in Robertov muškatelec. Prvi dve sorti sta srednje debeli, muškatelec pa lepe temnordeče barve in imenitnega okusa; vendar je sr d droben. Užitna z'relost teh sort padle v julij in avgust.
Kot zgodnjejesenske sorte z užitno zrelostjo v avgustu, 9ep embru in oktobru pridejo predvsem v poštev Viljamovka, Klapovka, Žifartovka in Boškovka. Viljamovka (Williams Christbirne) Ima precej debel sadi, ki je zelo dobrega okusa. Ta 9orta je prav primerna za vcepljanje v krono, ker na Listnem deblu zelo rada pozebe. Klapovka (Clapps Liebling), ki je prav dobrega okusa, j|e posebej priporočljiva zaradi zdravega rodov’tnega in odpornega, drevesa. Manj! razširjeni sita pri nas Žifartovka (Giffar s Butterbirne), katere sad je prav dobrega okusa, in! Bo-skovka (Bose Flaisehenbirne).
Od poznojesenski sort se je pri nas zelo dobro obnesla Kleržo (Clailrgeau). Drevo je zelo rodovitno, sad1 zdrav in užiten v oktobru in novembru. Veje imajo navpično raist, so krepke in se ne obešajo.
Kolike pasne površine požrefeaje govedo na dan?
Na podlagi več s lo poskusov in primerjav je nemški znanstvenik dir. Schiitz-hald sestavil tabelo, iz katetre razberemo, toliko pašne površine potrebuje eno govedo na dan. Po njegovi tabeli je pri dnev-aem obroku 55 kg oz. 70 kg zelenja na govedo potrebno na dan pri povprečni rišin; trave ra pašniku:
	dnevni	obrok
	55 kg	70 kg
pod 10 cm	249 m*	317 m2
10 — 15 cm	100 m2	127 m*
15 — 20 cm	70 m2	89 m2
20 — 25 cm	57 m2	73 m2
25 — 30 cm	44 m2	56 m*
30 — 35 cm	38 m2	48 m2
35 — 40 cm	33 m2	42 m2
Iz rega sledi,	da je za pašo :	živine naj-
Ugodnejša višina	pašne c trave 10	— 25 cm.
Pri višji travi se potreba površ’ne ne zmanjša več talko oči vidno krikoir pa med 10 in 25 cm. Razume se, cta s tako malo površino zadostimo potrebam živali po pašni krmi le ob čredienju, kjer pasemo na enem mestu samo dva rdi kvečjemu tri dni. Na nepregrajenih pašnikih gre veliko pašne krme v zgubo, ker jo živina pohodi ali pa manjvredne trave pri prebiranju ostanejo in olesenijo.
Vsied tegr. je krošnja ozka in rabi le malo prosi ora. V novejšem času so pričeli zelo priporočati Alexander Lukas kot zdravo in nezahtevno drevo. Drouardov-ka (Prasident Drouard) je zelo slabe rasti, toda zelo rada rodi in prinaša zdrav sad izvrstnega okusr. Priporoča pa se precepljanje samo na mlajša drevesa, ker bi večje rane na cepišču stare'ših dreves radi slabe rasti ne obrasle, drevo pa bi pognalo preveč vodenih poganjkov. Užitna zreloit obeh teh sort pade v čas od novembra do januarja. Josefina Mehelnska (Josefire von Mecheln) je zelo dobra zimska hruška, ki se drži prav do Velike noči. Sad je slrednje velik, bolj okrogel, sladek, sočen on fino začimben. Zahteva toplo lego in globoko zemljo.
Izbira med sortami namiznih hrušk je razmeroma velika tako za poletni ir« jesenski kakor tudi za zimski čas. Cep ce teh sort je treba naročiti čim prej pri sadjarskem oddelku Kme ijske zbornice, ali pa v pisarn’ Slovenske kmečke zveze, Celovec, Wulfengasse 15. V kolikor imam odvisnih, tudi sim rad postrežem z njimi. Cepil na smola in rafija (Raffiabast) za precepljanje pa sta, na razpolago v trgovinah vseh večjih krajev.
Cepilno smolo si lahko skuhamo tudi sami. Nn rahlem ognju razpustimo 730 g smrekove smole ali kolofonije in 75 g loja. Ko je to razpuščeno, potegnemo lonec z ognia. Ko sta se smola in loj nekoliko ohladila, pril’jemo cb mešanju 120 g špirit a. Špirit j|e lahko od domače žganjekuhe ali pa industrijski. Vinski je predrag. Cepilno smolo prelijemo v doze s pokrovom ali jih zavežemo s papirjem, da špirit manj izhlapi. Če je cepilna smola pretrda, še enkrat pogrejemo in pridamo špirita, če je tekoča, jo previdno ogrevamo na ognju, da izpuhti nekaj špirita.
Napredni srdjarji, absolventi kmetijskih šol in sadjarskih tečajev! Lotite se precepljanja hrušk-mešanic in jablan. S tem bo napravljen velik korak naprej k donosnejšemu sadjarstvu. Že v nekaj letih bo vaš trud poplačan.
Ing. Marko Polcer
Koruza je postala spot pomembna rastlina
Lani spomladi smo na tem mestu videli kalkulacijo med proizvodnimi stroški krompirja, ječmena in koruze. Kalkulacija je pokazala, da obremenijo seme, gnojila in delo 1 kg pridelka pri
ga dosedanjega načina beljenja koruze (fožanja) na sodobnejše načine sušenja na zračnih letvah na suhem prostoru, potem lahko zmanjšamo delo s koruzo za 100 do 150 delovnih ur na hektar.
To /e skr h države za pravični zaslužek kmeta
Na Švedskem zračunajo vsako leto v naprej stroške kmetijstva. Ta računica je podlaga za določitev cen kmetijskih pridelkov. Na Švedskem stojijo namreč na stališču, da morajo b'ti cene kmetijskih pridelkov vsrko leto take, da bo kmečkemu delavnemu človeku zajamčen pravični zaslužek za delo, ki ga opravlja v korist skupnos i.
Za gospodarsko leto 1955/56 so zraču-nali, da bo imelo švedsko kmetijstvo 97.6 milijona dolanjlev (ca. 2.5 milijarde šil.) deficita, če ne spremenijo cen kmetijskih pridelkov. Ker pc se donosi v rastlinski proizvodnji navadna razlikujejo od onih, ki so podlaga v kalkulaciji, imajo na Švedskem tako urejeno, da od proračuna prevzemajo del rizika na svoje rame. V letu 1955/56 znrlša ta del rizika 31.9 milijona dolarjev. Preosi ali del, to je 65.7 rrilijlo-na dolarjev (ca. 1.7 milijarde šiL) bodo pokrili z zvišanjem cen za kmetijske pridelke.
Katerim pridelkom se bodo cene zvišale, določ jo vlada in kmečke organizacije. Za tekoče gospodarsko leto so se po-gaijrnia zaključila s tem, da so zvišali ceno mleka in mlečnih izdelkov, mesa, krompirja in jajc. Vsied zvišanja četni za te pridelke se bodo izdatki švedskega prebivalstva zvišali za ca. 1 °/o, izdatki za prehrano pa za ca« 3 °/o.
Najlažja oblika odstranjevanja šlorovja
š tori dreves, ki smo jih posekali na travniku rdi v sadovnjaku, so zmeraj neprijetni. Za njihovo izkopanje ni več časa, izstrelitev ali izpuljeni je s traktorjem pa /tudi ni vedno mogoče. Enostaven je naslednji način:
V štor zavrtamo ca. 5 cm široko in 40 do 50 cm globoko luknjo, v kamero denemo ca. 4 dkg salpetra ter jo napolnimo z vodlo in zab:jemo. Po šestih mesecih vlijemo v luknjo V« 1 parafinovega olja in ga zasmodimo. Štor bo počasi zgoreval dio korenin. Pri velikih Štorih je priporočljivo, d!a napravimo 2 luk nji.
'Plemenski sejem v Cienzu
V torek, dne 17. aprila ob 9.30 utri je v Lienzu plemenski sejem za bike, krave in telice pinegarske pasme.
žili so ffoveji dvojčki za pleme ?
Vprašanje: Ali naj redim za pleme teli-°° od dobre krave mlekarice, ki je imela dvojčke — obe telici?
Odgovor: Telice, dvojčki, so dobre za rejo, če so zdrave in pravilno razvite. Kaznospolni dvojčki, to se pravi, po en funček in telička, niso za rejo, ker pri njih Nastopajo motnje v razvoju in ploditvi, če sita oba tleleta junčka (bikca), nista oba ^ plemensko rejo, ker bi se pozneje, ko bila plemenjaka, razmnoževale živali Preveč v sorodstvu. Lahko pa bi redili °t>a junčka za pleme, če bi enega pozneje Prodali za plemenjaka na drugo, dovolj oddaljeno področje. Navadno junčke kot dvojčke redijo za vole.
Kako pride voda v tank traktorja?
Marsikdo se je čudil, ko mu je motor rtakrlorja naenkrat obstal. Ko je pregledi vod za nafto in šobo (Einspritzduse), videl, dri je niafita pomešana z vodo. Kako je prišlai voda v tank? Ena od mož-aositi je tudi tarle:
.Ge tank ni poln nafte, pride vanj zrak, 5l je nasičen z vodo. Čez noč se traktor 1®- 2 njim tudi tank ohladita in vodne Japlje sc vsedejo na dno tanka. Čim bolj ^ r^nk prazen in čim vlažnejši je zrak, več vode se vsede.. Posledica je, da dragega dine traktor en čas slabo vleče ali se ustavi.
. Zato pa: Zvečer, ko pridemo s ’ trak to r-J6®1 domov, napolnimo tank z nafto, dla * ®tega stisnemo zrak.
Jzsel je zafeen o čeb&Iavstvu
krompirju	200	q/ha	0.34	šil.
ječmenu	20	q/hr	1.39	šil.
koruzi	30	q/ha	1.09	šil.
Ta kalkulacija drži glede dela toliko, kolikor delamo z mrežno brano in ogrod-niikom. Kdor oskrbujle in okopava krompir in koruzo še z motiko, tisti mora seveda; računati z zna no višjimi proizvodnimi stroški. Upoštevati je seveda treba, da 200 q krompirja ali 20 q ječmena na hektarju pri nas lahko povsod dosežemo, da pa podnebne pril ke ne dopuščajo povsod pridelek 30 q koruze na hektarju. Imamo pa lepo število predelov, kjer pridelajo tudii 35 in 40 q, ponekod celo 50 q koruze na hektarju. Tam je njeno pridelovanje zelo upravičeno in s tem lahko znatno znžamo stroške pitanja prašičev. Kakor smo pričeli pridelovanje koruze opuščati, ko je ta stala v trgovini samo
1.30	šil. in ko še nismo imeli mrežne brane :n ogrodnika, tako spada sedaj, ko' stane koruza 2 šil. in ko dlelamo že v veliki meri z mrežno brano in ogrodnikom, v mnogih primerih spet v kolobar kmetijski rastlin.
Saditev gre danes s pomočjo jamičkarja na ogrodniku zelo hitro od rok. V začetku, dokler koruza še ni dosegla velikosti 5 cm, branimo njivo pred! zrpleveljenjem z mrežno brano. Navrh ji sledi menjaje okopoln k in osipalnik na ogrodniku. Taka st lahko prihranimo celotno ročno delo. Delo s temi orodji pa lahko še znatno zmanjšamo, če smo z redno setvijo navmesnh rastlin (fura, raps etc.) in s škropljenJjem proti plevelu njive razple-velili. Če poleg tega preidemo še od noše-
Koncem preteklega meseca je stopil v veljavo deželni zakon o čebelarstvu. Prvi del zakona govori o čebelarstvu na splošno, to je o pogojih, pod katerimi se smejo postavljati novi čebelnjaki, o pogojih za sprejemanje čebel na peša, o prevozu čebel in o odgovornosti za čebele-ropari-ce. Drugi del govori o preseljevanju čebel, •retji del pa o vzreji čebel. Četrti del določa kazni za prekrške proti določilom tega zakona. Prekrški se kaznujejo z denarno globo do 3.000 šil. ali pa z zaporom do šestih tednov.
Pri novih čebelnjrikih morajo biti žrela panjev oddaljena od tujih zemljišč, cest, poti, parkov, hiš, hišnih vrtov in hlevov najmanj 10 metrov. Manjše razdalje žrel panjev od tujih oz. javnih objektov so dovoljene le, če ni nevarnosti, da bi čebele te objekte ogrožale in če so žrela panjev najmanj 3 m ned: zemljo ali če se najmanj 4 m od čebelnjaka postavi vsaj 2 m visoka stena iz desk odnosno uredi gost nasad ras lin. Na predlog krajevnega čebelarskega društva ima župen pravico, da prepove postavitev novega čebelnjaka za več kot 100 panjev, če bi bali s tem oškodovani obstoječi čebelarji. Na pristanek župana je vezana tudi postavitev več kot 25 panjev v tuji čebelnjak. Za tuje čebele je odgovoren Čebelar; ki je lastnik čebelnjaka,. V primeru, da napadejo čebelnjak čebele-ropairice iz tujega čebelnjaka, je lastnik napadenih panjev dolžan, da ugotovi in odpravi vzrok ropanja; prepovedano pa mu je usmrčenjle čebd-roparic.
Prevoz čebel je dovoljen le v panjih, iz katerih čebele ne morejo odle tavati in ki imajo žrela primemo zavarovana. Po možnosti naj se čebele prevažajo v mraku ali ponoči.
Preseljevanje čebel v svrho nabiranja medu iz enega kraja v drugi je mogoče samo s privoljenjem župana one občine, kamor je preselitev nameravana. Postavitev potovalnega čebelnjaka se mora tri tedne prej javiti župcnlu pristojne občine, dopustna pa je samo, če je v to pismeno privolil tudi lastnik zemljišča. Če je mesto, kjer bo postavljen potovalni čebelnjak, oddaljeno manj kot 25 m od drugega zemljišča, je potrebno tudi pismeno privoljenje njegovega lastnika.
Preseljevanje na ajdovo pašo je dovoljeno le v času od 10. avgusta do 1. sept embra. Če je število panjev, ki so predvideni za ajdovo pašo, večje od 25, je treba imeti za preselitev dovoljenje župana občine, v katero spada kraj preselitve. Potovalni čebelnjaki morajo biti najmanj 800 m oddaljeni od domačih čebelnjakov. Izjemo dovoli lahko župan. Na potovalnem čebelnjaku mora bihi pregledno napisano ime in naslov lastnika čebel ter število panjev. Lastnik potovalnega čebelnjaka je odgovoren za nadzorstvo nad čebelami.
Vzreja čebel je dovoljena sr mo v okviru pasme »Carniča«. Vzreja drugih čebel je vezana na dovoljenje deželne vlade, ki ima pravica, da izda glede vzrejie vse potrebne odredbe.
Stran g
1
Celovec, petek, 13. april 1956
Štev. 15 (729)
Pred sovjetskim obiskom v Angliji
V torek prihodnjega tedna bosta prispela nat svoj desetdnevni obisk v Anglijo sovjetski ministrski predsednik Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Hruščev. Okoli tega obiska, na katerega sta bila sovjetska državnika povabljena ob priložnosti lanskoletne ženevske konference, je mnogo govora tako v Angliji in Sovjetski zvezi kakor tudi v (svetovni javnosti sploh. Še tik pred obiskom pa bi 'kmalu prišlo do nesoglasij med sovje ski-mi in angleškimi krogi glede programa, ki so ga pripravili za čas b vanjia Bulga-rjna in Hruščeva v Angliji. V Moskvi so namreč izrazili mnenje, da je bil ta program določen v 'taki obliki, da bi sovjetski državniki ne imeli možnosti za: srečanje z navadnimi angleškimi državljani, predstavnik angleškega zunanjega mini-strstva pa je poudaril, da tako mnenje ni utemeljeno, ker da je program odobrila tudi sovjetska vlada.
Program, obiska predvideva razne sprejeme in slavnosti, obisk angleškega parlamenta, Opere, industrijske razstave v
Birminghamu, mesta Oxford ter enega: vojaškega oporišča. Prav tako je načrtovana tudi vožnja po Temzi ter obisk v gradu Wmdsor, kjer bo tudi oficielni sprejem pri kraljici Elizabeti. Največ časa pe: je predvidenega za razgovore med angleškimi in sovjetskimi politiki.
V zvezi s sovjetskim ob skom v Angliji pa posveča svetovni tisk veliko pažnjo tudi pomembnemu razvoju v Sovjetski zvezi, ki ga je sprožil Hruščev na kongresu KP, ko je obsodil kult osebnosti v vodstvu partije in države. Iz tega se je namreč v zadnjih tednih razvilo pravo tekmovanje med vzhodnoevropskimi državami, ki so sledile sovjetskemu zgledu in prav trka obsodile usodne posledice »Stalinove politike«. S tem v zvezi so bile ovržene številne obsodbe visokih funkcionarjev, ki so jih svoječasno obdolžili »titoizma« in jih obsodili na smrt ali zapor. Vrsta teh obsojencev je bila medtem spet rehab li irana in v kolikor so posamezniki še živi, so bili tud: izpuščeni.
Izid volitev na Ceylonu —
udarec angleškim koristim
Ogromna škoda zaradi požarov na Koroškem
Na Ceylouu — strateška pomembnem otoku južno Indije, ki je od leta 1948 dalje na podlagi zakona o neodvisnosti do-minion v okviru angleškega Common-svealtha — so bile pred dnevi vohtve v novi parlament, ki so močno razburile duhove v Londonu. Dosedanja vlada pod vodstvom Johna Kotelavale, ki je bila v vsakem oziru naklonjena angleški politiki, zlasti naklonjena tudi angleškim gospodarskim interesom, je doživela namreč poraz, ki bo nedvomna velikega pomena za nadaljnji razvoj odnosov med Ceylonom in Anglijo. Zmago je odnesla leva opozicija — Združena ljudska fronta pod vodstvom Bandaranaika — ki je v svojem volilnem programu obljubljala ustanovitev republike (morda tudi izven angleškega Commontvealtha), odstranitev tujih čet ter podržavljenje plantaž, zavarovalnic in bank.
Po vsem tem je popolnoma razumljivo, da se je angleških krogov polastila
gotova vznemirjenost, saj pomeni izid volitev nov udarec angleškim koristim in ugledu Anglije v Aziji. To tem bolj, ker ima Angl'ja na Ceylonu svoja, vojaška oporišča in je angleški kapital močno povezan s ceylonskim gospodarstvom. Zato angleški tisk tudi že odkrita poziva vladne kroge, naj nujno podvzamejo ustrezne korake pri vodji zmagovite eeylonske Ljudske fron e.
Bandaranaike — bodoči predsednik ceylonske vlade — je po volitvah v izjavi tisku obsodil blokovsko politiko in se zavzemal za tesno sodelovanje z ostalimi azijskimi državami. Prav tako je tudi izjavil, da je proti temu, da bi imele tuje velesile vojaška, oporišča na Ceylonu. Politični opazovalci menijo, da pomeni zmaga njegove Združene ljudske fronte precejšen prispevek h krepitvi tistih sil, ki ne odobravajo blokovske politike in ki se zavzemajo zoj mednarodno sodelovanje na podlagi enakopravnosti.
Kar zadava škodo, ki jo povzročati) po-ž-iri, prednjači Koroška z žalostnim rekordom pred vsemi avstrijskimi zveznimi deželami n izkazuje povp-ečno največ požarov. Na nedavni seji deželne komisije za zaščito pr eri požarom je komandant koroških požarnih hramb Kohla navedel nekaj zrrčPn h številk iz statistike na tem področju. Leta 1950 je znašala skupna škoda, ki je bila povz"očena na Koroškem zaradi požarov, okoli 1 milijon šilingov, kar je bilo 25 odstotkov pod povprečjem v vseh avstrijskih deželah. V naslednjih letih p-' je vsota te vrste gospodarske škode stalno naraščala.
Lata 1951 je znaš a'a škoda 1,5 milijona šilingov ter je presegla povprečje za 22 odrotkov. Leto na vrh je dosegla že 2,2 milijonti šilingov, pri tem pa niti ni upoštevan velepožar v tovarni Funder v št. Vidu. Naslednje leto so škodo cenili na 1,95 milijona šil ngov, leta 1954 na 2,3 milijona šilingov, kar je znašalo 43 odstotkov nad povprečjem.
V zadnjih šestih letih je bilo na Koroškem 2700 požarnih škod ter znaša povprečna škoda za posamezni požar v Celovcu in Beljaku po 40.000 šilingov, na ostalem področju dežele pa po 50.000 ši-
lingov. Nižje povprečje škode v Celovcu in Bel tiku je pripisati boljše organ zirani gasilski s!užbi.
Za vzroke požarov ugotavljajo do polovice osebno neprevidnost, drugi vzroki pa so stvarnega značaja. K tem pr števajo pomanjkljive peči in dimnike, kvarne električne vode in pomanjkljive instalacije. Okol' 25 požarov na leto povzroči strela. Nemalo požarov je bilo tudi pod-taknjenih.
Na seji so razpravljali in sklepali o potrebnih ukrettih, k’ naj bi koristili čim uspešnejši zaščiti proti požarom.
Število radio-sprejemnikov v Avstriji
Po statističnih podatk h je bilo konec leta 1955 v Avstriji skupno 1,735.584 prijavljenih radijskih naročnikov. Skoraj 32 odstotkov od tega števila radijsk'h naročnikov odpade na Dunaj. V enem letu se je število radi iških naročnikov povečalo za nekai več kot 76 000. Razen na Dunaju ie največ radijskih naročnikov na Koroškem in na Gradiščanskem. Na Dunaju samem ima pribl'žno 90 odstotkov vseh gospodinjstev radijski sprejemnik.
Močne erupcije na Soncu
Zvezdoalovcem v zvezdami v Musashi-nu na Japonskem se je posrečilo fotografirati sončno erupcijo 14. februarja, ko je dosegla višek. Pri /tem niso opazili nobene spremembe v kozmičnem žarčenju. Temperatura fototfere (žareče površine) je znašala, 5000 stopinj, na robu Sonca pa 1000 stopinj Celzija.
Ob erupc'fi 23. februarja pa so ugotovili v Tokiu živahnejšo kozmično žarče-nje ir« sicer za 10 do 15 stopinj. V zvezdami na gori Norikura pa so celo ugoi-tovil’, da je intenzivnost kozmičnih žarkov narasla za 60 odstotkov. Tolikšne intenzivnosti sončne površine zvezdoslovci še nikoli niso opazili. Zvezdoslovci v zvezdami Masashinu napovedujejo nove erupcije na soncu.
Ugotovili so, da se je erupcija dne 23. februarja prvič časovno ujemala s spremembo v kozmičnih žarkih. V Kyotu se je zbralo 50 japonskih zvezdoslovcev in geofizikov, da bi izmenjali svoja gledanja na razTčne pojave v vesoljstvu., Sklenili so tudi, da bodo spustili letos poleti 10 opazovalnih balonov 15.000'do 21.000 metrov visoko.
Temperature nad 220.000 stopinj Celzija
V raziskovalnem Središču ameriškega letalstva Cambridge v državi Massa-chusets so delali zanimive pozkuse z vi-
soko temperaturo. Posrečilo se jim je, d* so brez atomske reakcije dosegli temperature, ki so 700 krat večje od sončne temperature. Ta postopek je razvil nemški strokovnjak dr. Heinz Fischer v zvezi z nekim tajnim načrtom ameriških letalskih sil. Strokovnjaki si obetajo od •‘ega uspeha mnogo koristi za industrijo in raziskave. Temperaturo nad 220 000 stopinj Celzija proizvajajo potom sprostitve elektrike v maihni votlini, napolnjeni * plinom pod velikim pritiskom. Dr. Heinz Fischer je odpotoval po drugi svetovni vojni v Združene države Amerike. V Nemčiji je vodil optični laboratorij vojne mornarice in b’1 docent tehnične visoke šole v Darmstadtu!
Puch TF 250,
črno, najbolje ohranjeno, 8000 km voženo, nadkompletno (pokrivalo z nahrbtnikom za tank), proda za 8 500.— šil. prvi lastnik. — Prijave v pisrrni » D R A V A « Borovlje, Dollichgasse 4. 1
Najzanesljiveje rastoče jabolčno drevesce kupite v drevesnici ing. Marko Polzer, pd. Lazar, pošta Št. Vid — St. Veit im Jauntal
RADIO PROGRAM
RADIO LJUBLJANA
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45. 7.45. 12.30, 17.00, 19.45. 22 00
Sobota, 14. april:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	14.30 Pozdrav nate — 15.30 Podeželski zvoki — 16.15 Odlični izbor — 17.10 Glasba iz filmov — 18.30 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.).
Nedelja, 15. april:
6.20 Pozdrav z godbo — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Oddaja za kmete — 9.10 Zabavna glasba — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Medigra — 17.30 Plesna glasba — 19.05 Športna poročila — 20.00 „Pomlad v Pratru“ opereta.
Ponedeljek, 16. april:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —• 8.45 Zapiski iz domovine
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enaj-» stih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave — Anton Aškerc in njegovo delo — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Za našo vas — 20.10 Glasba za milijone.
Torek, 17. april:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Medicinski problemi današnjega časa — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00
Poročila, objave. — Zdravniški vedez —
15.30	Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse
—	18.00 Sami šlagerji — 20.10 Operni koncert, Verdijeva dela.
Sreda, 18. april:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. -Vsak po eno.. . (pred mikrofonom so razni zbori in instrumentalisti) — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Poje mešani zbor iz Šmarjete v Rožu — 20.10 Pošta vabi.
Četrtek, 19. april:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objame. — J. Peterlin: Slikar Maksim Gaspari. (Ponovitev) — 15.30 Oddaja za žene — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Oddaja za kmete — 20.10 Domovina Avstrija.
Petek, 20. april:
5.50	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Domovina in čas —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin— 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih
—	11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 14.00 Poročila, objave. —Trdi orehi — 16.35 Znanje za vse — 18.00 Sami šlagerji — 18.45 Zeleni gozd. (Oddaja k dnevu gozda) — 20.10 Prometni kavalir.
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00 17.00. 22.00.
Sobota, 14. april:
5.00	Pester glasbeni spored — 6.25 Mali koncert lahke glasbe — 7.10 Zabavni zvoki
—	11.05 Za dom in žene — 11.45 Pojte z nami, otroci! — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Melodije za prijetno razvedrilo — 14.45 Pojo mladinski zbori — 15.40^ Utrinki iz literature — 16.00 Koncert po željah 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet
—	18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 15. april:
6.00	Vesele in poskočne za prijetno pomladno jutro — 7.35 Zabavna glasba. — 8.00 O športu in športnikih — 8.15 Narodne pesmi
—	10.00 Družinski pogovori — 11.20 Filmska
in zabavna glasba — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas — 14.15 Zabavne melodije za nedeljsko popoldne — 15.15 Želeli ste — poslušajte! —	20.00 Večerni operni
spored.
Ponedeljek, 16. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci! — 11.35 Opoldanski koncert — 12.30 Kmetijski, nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.35 Lahka glasba — 14.35 Veliki zabavni orkestri igrajo — 15.15 Partizanske pesmi in koračnice — 16.00 Z našimi solisti — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.45 Umetne in narodne poje gorenjski vokalni kvintet —
20.00	Mladinska oddaja.
Torek, 17. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci! — 11.15 Mali opoldanski koncert — 11.45 Cicibanom
—	dober dan! — 12.00 Slovenske narodne pe-
smi — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Modni kotiček —	14.40 Glasbena medigra •—
15.40	Utrinki iz literature — 16.00 Iz opernega sveta — 17.IS Želeli ste — poslušajte!
—	20.10 Slovenske narodne pesmi.
Sreda, 18. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci! — 11-05 Priljubljene popevke — 12.05 Scenska glasba k veseloigri „Matiček se ženi“ — 12.30 Kmetijski nasveti —	12.40 Nekaj lepih oper-
nih arij — 13.35 V pesmi in plesu po Jugosla; viji — 14.35 Filmska glasba — 15.40 Utrink* iz literature — 17.15 Želeli ste — poslušajte'
—	18.30 Za dom in žene — 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev.
Četrtek, 19. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci! — 11.05_ Za dom in žene — 11.15 Za vsakogar nekaj
—	11.45 Mladinski zbori pojo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki "
14.40	Partizanske in množične pesmi — 16.0" Glasbene uganke — 17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.10 Pesem skozi stoletja — 18-30 Družinski pogovori — 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 20. april:
5.00	Dobro jutro, dragi poslušalci! — H-0*’ Koncert — 11.45 Čicibanom — dober dan
12.00	Pesmi in plesi iz Prekmurja — 12’ Kmetijski nasveti — 13.35 Pester operni spored — 14.30 Zanimivosti doma- in po svetu
—	17.15 Želeli ste — poslušajte! — 18.15 Sl<^ venske narodne poje baritonist Kozlevčar
20.30	Ob tretji obletnici smrti Sergeja PrCr kofjeva.