St. 13. V Maribora, vtorck l februarja. III. ležaj. 1870.
za  vse   leto 8 g. —
četrt   „   9 m M
teto 10 jj. -k.    ^ ■ ■ ■ V m  mM IH Li Bil li       I ■   M ■ Hali jmJsm Av
poi leta MpU lf   H ■■ Ir Sf ^
VredniitTO in opravništvo je na itolnem trgu (Doraplatz) hiš. št. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Oznanila
SLOVENSKI NARO™ "
krnt, 3kr«t.
veče  pismouke bc plu-ćujejo po prostoru.
i>  ii it
Slovenci in državni zbor.
i.
Manjšina ministerska je pala, zmagala je tista večina, ki je pred vsem svetom izpovedala, da misli slovansko opozicijo „stlačiti" počasi. Adresna debata je končana, zmagala je stranka, ki se z večino mini-stersko identificira, potem ko je zasramovala vse, kar je slovanskega imena, zasramovala Tirolce.
Tirolci so kot možje ravnali in zbor zapustili. iTudi Slovenci zdaj nimajo nobenega i z g o-, v o r a več, še dalje ostati v tej zbornici.
Denes državnim poslancem našega navoda podajamo v resen preudarek (kteremu naj bo hitro d e-janje sledilo) glas in Bvet, ki nam od vrlih bratov Čehov prihaja, glas, ki nahaja odmev v vsem narodu slovenskem.
„Pokrok* piše :
Najzaduji čas je , da bi v oči tacih prigodkov tudi zastopniki Slovencev premislili, ali je dobro za državo in njih lastni prospe h, ako ostanejo še dalje liberalni večini kot puhla opozicijonalna šta-faža, — tej liberalni večini, ki drugače mislečih ljudi zraven sebo ne potrebuje, da, kakor je Tinti izrekel, celo ne trpi. Najzadnji čas je, da bi tudi Slovenci preudarili, ali morejo gospodom ministrom za „opozi-cijonalno", gospodom Poljakom za „slovensko" štafažo služiti v oči najnovejše ere. Organ tirolske opozicije ne kliče svojim samo: „proč iz Dunaja!11, temuč kliče tudi: „proč od Poljakov l", in mi se moramo z vsem srcem soglašati. Ali more na svetu kaj jasneje biti, nego je to, kar poljska emigracija namerava, in namera vajo ti, ktere v dunajski zbor pošilja ? Vsak se lehko iz poljskih časopisov prepriča, da Poljaki nočejo nobenega „prava" v Avstriji (temuč oni hoto le svojo veliko Poljsko). A Poljaki bodo v tem obziru dosegli osodo 1. 1772. Padec in triumf Poljakov bi Slovence tam pustil, kjer so zdaj. Naj zmaga češki ali slovanski program, gotovo je, da se osoda Slovencev k boljemu obrne. Poljaki pa jim nimajo ni denes ni jutri kaj ponuditi. Vsaka kriza, naj pride od koderkoli, naj i/pade kakorkoli, raztrga gotovo vezi med p 1 e m s k i in (aristokra-tičnim) narodom poljskim  in med narodom
TNJ e n a d h o !
(Poljaki spisal Edvard Dulaki, poslovenil L, <i. Podgorican.) (Dalje.)
„Malo kedaj grem k operi, nijsem godec."
„ Ali morebiti imate raji Žalo- in veselo-igre V Moram razodeti se, da vsak po svoje sodiva. Jaz imam rad petje, ali kader mi zaigrajo kako urno popotnico, ali pa da moji mladi junaci zapojo kako  bojno pesem
— to človeka ojači i mu energijo vname v mislih. Pridite o kakej priliki, ko bode vojni ogled, kader pride maršal, i sami se prepričate, da je to resnica. Naše godbo kapelnik jo, nij še dolgo tega, zložil novo skladbo, ali prisezam vam, da je vrla."
Pan Josip se neprenehoma ozira okrog sebe, ni besede ne žugne, le z glavo kimlje zmerom; na mari mu je nekdo drug. To nij všlo gospoda kapitana bistremu pogledu, in ker je nesrečne besedo: „Ali smem
— milostiva —" slabo slišal, očital bi bil lehko to Josipovo razmišljenoBt bojazni. Toda ta starec je rad Ijnbesumil, žarljiv je bil na svojega angelja, ljuboBum
slovenskih kmetov in posestnikov. Zakaj torej po-j rnagajo  zastopniki  teh vrlih  kmetov  tudi pomagati k| tistemu  velikemu  „potlačenju",  ktero  namerava novo liberalno minietorstvo s svojimi očitnimi uli skrivnimi   p o l j s k i ni i   zavezuiki  nad  avstrijsko opozicijo izvesti? ^fcggtf
Načelni zastopnik Slovencev g. Toman je slovesno povedal Giskri, da dobro ve, kaj namerava glava ministrov z deželnimi /bori. Ali hoče g. Toman čakati, da bo to delo centralistov tudi /.vršilo se V Kdo ve, ali bo pozneje brezmočen protest kaj pomagal, kjer bi zdaj odločna možatost udarec zabranila ? Za res, slovenski poslanci si nadevi jej o veliko odgovornost,  če pusti Tirolce iti   s a m e.
Slovenci so dokazali s svojimi volitvami 1. 18G7, da se jim neposrodnih in nobenih volitev ni bati, kakor se jih vsakako imajo bati Poljaki. Na drugi strani pa jim p r i Č u j o č n o s t v državnem zboru ni prinesla nobenega p i i d o b i č k a. Še Ljubljane niso mogli udržati. Ali se jo tako postavljenemu narodu bati, da se mu vsetno „pravico", ako ho te pravico iluzorne? In če se še te vzemo, kar jih ima, vzele se bodo za kratko časa. Na čem več krajih bodo morali liberalci svojo lastno ustavo suspendirati, tem prej jo bodo usmrtili."
Toliko „Pokrok" glasilo čeških mož : Palacky, Rieger, Skrcjšovski itd. „Narodni Listi" pak , organ Gregrov, Sladkovskega itd. prave:
„Slovenci (državni poslanci) so baje klicali „bravo," ko je govornik Tirolcev izgovoril : „nočemo več služiti ustavi, ktere pogubo že vidimo naprej." Kako daleč je do tega bravo do parlamentnih duri ? Kaj se bo moralo še zgoditi, da tudi Slovenci povedo, ka spoznavajo, da v tej hiši laži in žaljenj ostati — se ne strinja z njih častjo in častjo njih domovino."
Politično društvo „Soča."
Is Gorice, 27. januarja 24. toga mcBeca je imelo  polit, društvo  Soča  v Gorici drugi občni zbor ;
«rg.-::xi;j_La_l --L . i iiar-.tb1  .. ^^^^gj. ._j«rt_-_---ijct-z^m
nost — ta stoglavi zmaj, pa, kder nn more zasačiti nikakor žrtve, rnzseva pa neslogo.
„Ta mlada stvar je gotovo prišla k mojej ženi, zato pa je povprašal: „Ali smem —?° — Zdaj pa je v zadregi tako, kakor bi do petih no znal Stoti," — modruje kapitan. — „Ko bi mene zdaj-le ne bilo tu, a da je gospa sama doma, ali bi skakal okrog njo, kakor mlado vrabce. To mi kaže, da je še le začetnik."
Zavihnu si brke, kakor predioa predivo i kri se mu jame gnati v glavo.
„Koga, prosim vas, iščete z očmi Ali ml
morda bočeto razodeti kako skrivnost? , . . . Kazim naju nij žive dušo tu, torej le neprestrašeno govorite!"
„Gospa stotnica," — izpregovori pan Josip. A v tem mu šine v glavo, ka je obljubil, daneizdade njene skrivnosti,
„Moja žena? . . . ." „Tako je . . .
„Nu, kaj moja žena?! Tako smelo govorite, zakaj pa tako merite bosede ?•
zbralo so je 35 družabnikov. Huda zima in posebna burja na Ipavski in Dornberški strani jih je zadržala veliko, ki so bili namenjeni, udeležiti se zbora. — Podpredsednik dr. Lavrič bere najprej pismo g. dra. Ton-kli-a, s kterim naznanja svoj odpoved predsedništva in odborništva , ker je z delom preobilo obložen. Zbor sprejme odpoved, obžalovaje, da se jo dr. Tonkli v tako važnem , nam nougodnem času predsedništvu odtegnil. Med tem jo došlo pismo gosp. And. Jeglič-a, ki naznanja t*voj izstop iz odbora. Zbor sprejme tudi to odpoved in sklone izvoliti koj deneB dva odbornika, to je enega namesto dra. Abrara-a in drugega namesto g. Jegliča. Volitev predsednika 80 pa odloži do prihodnjega občnega zbora. Med tem naj prvi podpredsednik g. dr. Lavrič društvo vodi. — Pri volitvi dveh odbornikov je oddanih 29 listkov. Izvoljena sta gg. Fra tico Lebau , posestnik iz ČJrnič enoglasno in Janez Licon, posestnik iz Ilihenbcrga s 17 glasovi.
Na to poroča tajnik E. Klavžar o dosedanjem delovanji odborovom in spodbuja družbenike, naj so potrudijo, da privabi vsak vsaj šo enega uda, da postane društvo po tem takem krepkeje in da bo moglo tem vspešnejo delati. O naslednjem predmetu, namreč društvenem opravilniktl omeni nekoliko g. dr. Lavrič o njegovi potrebi, da se zamorejo zbori redno vršiti. Potem se prebere opravilnik in zbor ga potrdi en bloc enoglasno. Poročevalec E. Klavžar bere poročilo „o volitvi okrajnih ceniluih komisij in o dotičnem pozivu in sklene s predlogoma:
I. Slavni zbor naj potrdi poziv, ki se ima razpo-poslati v ugodnem času volilcem okrajnih čonilnih komisij, (prebere poziv.)
II. Naj se priporočajo po društvu „Soča" kandidati za okrajno cenilne komisije. (Prebero imena nasve-tovancev.)
Pri splošni razpravi govorita g. Matija Doljak in poročevalec Klavžar o važnosti teh volitev in o potrebi nekHcega posredovanja, da bodo vsi okraji z ozirora na njih posebne zemljiščno razmere primerno zastopani.
Na  to se   potrdi enoglasno poziv, ki se tako-le
glasi :
i „Dragi rojaki !   Vslod  nove postavo  pričnejo so
„Rad bi bil svoje spoštovanje vam , gospod kapitan, in ob enem razodel vašej soprogi."
„Račite raji reči: „Vsakemu posobe", ljuhše bi vam bilo, ko bi mene doma ne bilo !"
„Bog varuj, gospod kapitan! . . . ."
nO, gospodek ! jaz sem star lesjak, zato me ne ociganito tako lehko!"
„Gospod kapitan .... Na svojo čest vam stavim . . .
„Prosim vas! Svojo Čest bi mi radi zastavili ! . . . . Sram vas bodi! Skrbeti bi morali za svoje okolnosti, ki vam kažo v blagost, pa čas zapravljate z ničermurnostimi in prismodarijami .... Vrhi tega pa zastavljate še svojo čest ? ! .... Prosim vas! . . . . Ali pa znate, gospodine, kaj je čost ? . . . ."
„Gospod kapitan, krivično me sodite — to nij vredno vašo starosti, to nij čest vašemu stanu."
„Tri sto vragov ! . . . . Gospod, kako da se mi upate kljubovati! Prosim, to je nesramnost!"
„Gospod . . . .*
„Kaj? morali boste —"
„Gospod kapitan, že dosti! Samega sebe bi blatil, ko bi še dalje požiral vašo surovosti.   Jutri, če ob de-
T kratkem zemljisčni davki uravnavati. — Posebne komisije : osrednje, deželne in okrajne bodo dotična dela izvrSovalo, in sicer na podlagi nove zcmljiščne cenitve.
V vsako okrajno komisijo bodo volili vsi župani in podžupani dotičnega glavarstvenega okraja tri ude in tri namestnike, nekoliko velikih posestnikov pa enega nda in enega namestnika. Ti bodo tedaj pravi zastopniki davkoplačavcev in bodo imeli od ločevalni glas v okrajnih komisijah, zraven štirih, ktere vluda imenuje.
Že sama beseda davek kaže, da volitev teh udov je posebno važna, če pa pomislimo, da se ima zemljisčni davek preuravnati , to je po novi pravični primeri prenarediti, tedaj semtertje povekšati ali znižati; če dalje prevdarjamo različnost zetnljiščnih in drugih razmer naše dežele, različno obdelovanje, različne pridelke celo v enem in istem okraji, potem lahko sodimo, da je neobhodno potrebno, da -se izvolijo vseskozi sposobni možje, ki poznajo prav dobro vse razmere, dotičnega okraja, možjo, ki se ne utrudijo, kader gre za blagor dežele in svojih sosedov, ki se ne dajo po komur si bodi pregovoriti , ampak ki se trdno drže svojih načel in ki si upajo pri vsaki priliki nev-strašono zagovarjati javne ljudske koristi, tedaj — zmožni, marljivi, značajni možje.
Da se ta namen doseže, naj se v s i župani in podžupani volitve udeleže in zložno naj take može izvolijo.
Odbor slov. polit, društva Soče, ki ima zraven družin tudi to posebno nalogo, da si prizadeva v vseh javnih zadevah pospeševati po svoji moči ljudske ko risti, povabil je nekoliko najveljavnejših mož vseh slo vensko-goriških okrajev, da bi se ž-njimi o tej reči posvetoval in tako po zanesljivi poti poz vedel za take može, ki bi se imeli voliti v okrajne cenilne komisijo. Te može je društvo v občnem zboru dne 24. januarja 1870 potrdilo in ti se Vam bode priporočali, kakor hitro se razpišejo volitve.
Toliko polaga pa že denes vsem volilcem prav nujno na srce, da bo pri volitvah zložni in da izvolijo te može, kolikor mogoče enoglasno. Opiraje se ponosno na tako izkazano jim popolno zaupanje, so bodo tem srčnejše trudili, da izpolnijo vestno in dobro svojo težko nalogo."
Potem se potrdijo tudi vsi odborovi nanvetovan-ci izvsemši enega za Sežanski okraj.
Odbornik Janez Ličen stavi nujni predlog : Naj izreče občini zbor, da se popolnoma vjema z interpelacijo dra. Tonkli-a in dra. Žigona, ki sta jo podala v zadnji seji lanskega dež. zbora o zedinjenji Slovencev, in da obžaluje, da ju niso tudi vsi drugi slovenski poslanci podpirali.   Nujnost obvelja.
Predlog sam pa podpirata gosp. Doljak in dr. Lavrič s primernimi govori, zbor ga sprejme enoglasno in naroči odboru , da priobči ta sklep po slovenskih časopisih.
vetih dopoldne ne poginem, — potlej bodeni od vas, gospod kapitan, zahteval zadoščenja. Denes dosti tega!"
To izgovorivši pan Josip seže po klobuk.
Gospoda stotnika je pretresnila pana Josipa mirnost iu spodobnost, zato jo potješil svojo jezo, kajti protivnikove krvi hladnost se je priljubila bila starcu.
„Ne, to ne more tako biti, to se mi snetjivo zdi," — pomisli malo.
Pan Josip se približa durim s klobukom v roki.
BKaj sto račili reči V .... Jutri ob devetih —tt z mirnim glasom izpregovori gospod kapitan.
„Jutri ob devetih144 — oglasti se pan Josip, „bode dvoboj; ne padem jaz
„Kakov dvoboj ?...." „Dvoboj .... Ali se sabljo ali se samokresom, to določi moj sekundant, kajti jaz sem pozvani.41
„ A kdo bode vaš sekundant V41 —
„Do zdaj ga de nij mam. Menil sem, — ali zdaj znam, da me preganja neka sovražna osoda
„Kaj ste menili ?" — gospod kapitan povpraša z rastočo nestrpnostjo; nedvomno bi bil rad zvedel odgovor, ki bi mu bil po všeči. (Dalje prih.)
Dr. Lavrič odda na to predsedništvo najstarejšemu odborniku g. Jožetu Nanut-u in motivuje ta-le predlog:
„Društvo Soča naj poda prošnjo oziroma pritožbo ministerstvu, ali pa naravnost N. V. p r e s v. cesarju, da prezirajo c. kr. uradi §. 10 d r ž a v n o - o s n o v n i h postav in da naj se preskrbi, da se bode vendar-le enkrat izvrševal. To prošnjo naj društveni odbor sestavi in jo prihodnjemu občnemu zboru predloži.44
Predlog, zadostno podpiran, obvelja enoglasno in sicer se ima sestaviti pritožba naravnost do presv. cesarja.   Dr. Lavrič prevzame zopet predsedništvo.
Prihodnji občni zbor se določi na dan 24. febru., to je zadnji četrtek prihodnjega meseca.
Zborova seja, ki se jo v najlepšem redu vršila, je končala o l'/a uri popoldne.
J
C"
Dopisi.
Is Ljubljane, 24. januarja [I/v. dop.j Ne omenjal bi nemškega gledišča ljubljanskega, ko bi ne zahajali vanj tudi Slovenci, in sicer ne le Slovenci po imenu in rodu, ampak tudi Slovenci po značaji. Brez slovenskih obiskovalcev bi nemško gledišče mnogokrat kaj prazno stalo, dasiravno ni veliko. Nobenemu Slovencu ni zameriti, ako hodi v nemške igre, dokler nimamo slovenskega gledišča; ali treba je za to skrbeti, da dobimo bolj pogosto slovenske igre nego samo enkrat na mesec. G. dr. Zarnik je pač proti koncu zadnjega deželnega zbora stavil predlog, naj se skrbi pri novi pogodbi s početnikom nemških glediščnih pred stav za to, da bode v prihodnji sezoni vsak mesec več večerov prihranjenih slovenskim igram na deželnem gledišči. Kaj se je pa s tem dr. Zarnikovim predlogom zgodilo, ki zarad prekratkega zborovanja ni prišel v obravnavo in na glasovanje, ui mi znano, ter bo imel tudi težko že v prihodnji glediščni sezoni kaj vspeha za slovenske predstave v deželnem gledišči. Tudi se ne da dvomiti, da si bodo nepoboljšljivi nasprotniki slovenščine in slovenskega napredka na vso moč prizadevali in ovirali, da bi se ne prepuščalo deželno gledišče večkrat na mesec dramatičnemu društvu, ter da bodo marveč skušali, da bi še ta edini večer, ko zdaj dramatično društvo slovenske igre v njem predstavlja, zopet nemškim predstavam pripadel. Kmalo se bo zvedelo, kako bo prihodnje z ljubljanskim glediščem, ker se navadno že marca meseca nove pogodbe o njem sklepajo. Naj se torej dramatično društvo o pravem času na dotičnem mestu za to oglasi, tla bi se vpri-hodnjo deželno gledišče večkrat na mesec slovenskim igram prihranilo. Ker že o dramatičnem društvu govorim, naj izrečem svojo misel, da bi gotovo marsikoga zanimalo, ko bi se o tem kaj zvedelo, ali je dramat. društvu novejši čas kaj novih iger in ktere vrste došlo, ker se je nadejati, da se bodo več slovenskih pisateljev poskusilo za lavrikovi venec ter se potrudilo za onih 1100 forintov, ki jih je kranjski deželni zbor namenil za nagrade pisateljem iu skladateljem slovenskih iger in spevoiger. Na javnem gledišči je dramatično društvo do zdaj -Ikrat igralo, poslednjikrat preteklo nedeljo, ki se je predstavljala z dobrim vspehom: Tat v mlinu. Gledišše je bilo — izvzeniši nekaj zapažev (Kromerjevih kurnikov) — v vseh prostorih natlačeno. — GlediŠna sezona v Ljubljani 80 začenja 1. septembra in traja do cvetno nedelje. Igralci na tukajšnem nemškem gledišči imajo torej samo jesenski in zimski čas zaslužek. Zatorej jo pa tudi dosti težavno, dobiti v Ljubljano dobre nemške igralce, ker vsak skuša priti k takemu gledišču, kjer jo celo leto kaj zaslužka. Za sedanjo glediščno sezono se ni našel noben početnik, ki bi bil hotel prevzeti na svojo roko vodstvo ljubljanskega gledišča. Da bi Ljubljana ne ostala brc. nemških glediščnih iger, je prevzelo nekaj za nemštvo posebno iskrenih meščanov vso skrb na se, da bodo igralce in igralke, in ki so se zavezali tudi za to skrbeti, da dobivajo igralne osebe redno plačo, in da glediščne predstave ne prenehajo pred koncem navadne sezone, — dobiček in zgubo so prevzeli so ve da tudi na se. Le-ti prijatelji nemškega gledišča so postavili enega
iz svoje srede za to, da vodi vsa gospodarska opravila, ki gotovo niso preveč prijetna. — To kaže dosti jasno, da Ljubljana ni posebno ugodno mesto za nemško gledišče. Priznati se pa mora, da se zdaj pri nemških predstavah ne Žali slovenska narodnost, in to gotovo tudi pripomore, da Slovenci obojega spola v obilem številu zahajajo v nemško gledišče. Sicer so pa navadni obiskovalci nemškega gledišča: častniki, uradniki, penzijonisti, dijaki, kupci in trgovski pomočniki, obrtniki, nekteri hišni posestniki in prav skromno število aristokratov. Igre so včasih dobre, pa tudi ne, kakor pride. Sploh je znati, da sedanja glediščna knjižnica ni preveč bogata. Igralne moči so nektere prav sposobne, toda večkrat se pogreša roka izurjenega glediščnega vodja. — Omeniti moram še dveh gostov od graškega gledišča, uamreč g. Marti nelli-a in gospođici ne M. Berg-ove, ki sta se oba pokazala kot prava glediščna umetnika; M. Berg-ova je posebno v igri: „Fechter von Ravenna* s takim ognjem igrala „Tusneldo44, da bi se moralo tudi vsaki Slovenki najhuje otrpneno srce za slovensko do* movino ogreti, kljuhu temu da je cela ta igra pisana in namenjena, da izbudi iu razplameni navdušenje za „grosses fraiea Daičland" j — ker tako kot so bili Nemci podjarmljeni o svojem času od Rimljanov, tako je slovenski narod dan denes podjarmljen od nemške nadvlade. —
Is Maribora. tA. (Državni zbor. — Ta g-blatt. — Vodnik.) Velika razprava o poslanici pre-svitlemu cesarju v državnem zboru na Dunaji je končana. Kar je bilo prevideti, zmagala je nemška večina, a sami dunajski listi, med temi „N. fr. Prcsse", trdijo, da pri vsem tem prihodnje ministeratvo vendar ni dobilo s to poslanicq gotovega in zanesljivega napotka v politiki. Da bi se poslanica večino spomenici miuister-ske manjšine v duhu približevala, je sleparstvo dunajskih centralističnih listov; credat Apella I — G. Crne, goriško-slovenski poslanec je trdil, da manjšina v zboru ima svoj gotovi načrt. Nam se ni hotel v drugem pokazati, kakor v uporu zoper centralizem; ali pozitivnega nismo v njem ničesar našli. Navdušeni govori Tomana in Černe-ta — Poljaki niso „ navdušeno41 govorili — so res da dobro pobijali sedanjo vladino načelo ; ali kako bi se državna sostava premeniti in predelati imela in posebnih, konkretnih tirjanj niso ne Rusini, ne Bukovinci, in tudi ne Slovenci postavljali-Tako pa jim Kuranda ali kteri drugi dunajski junak lehko zopet nekega dne zavrne pak ugovarja: „Rea da, podirati znate sedanjo vladino sostava; ali postavljati nove ne znate. Kajti tirjatev o uresničenji jezi-kove ravnopravnosti, to Vara § 19. ustave že tako zagotavlja, in Iskra Vam je itak vse to obečal.44 Kar smo pogrešali, tega nam ui treba ponavljati, ker smo našim poslancem itak že dostikrat na srce polagati, se ve da zastonj. Tako pa je govorom naših poslancev manjkalo one prave gorečnosti in resnosti, ktera sicer slovensko politike, celo proste kmete na taborjih navdaja : „Zedinjene Slovenije.44 Brez te ostanejo vsi slovenski programi prazno klasov je, ostajajo „dim14 brez pečonke. — Da je tirjatev zedinjenja Slovencev vsaj popolnoma logična in opra vična, to sam „Tagblatt41 priznava, akoravno to misel kolikor more pobija, pa le iz znanih nemškutarskih vzrokov, ker se zedinjenja za nemškutarijo boji. To se vidi tudi iz njegovega zadnjega nedeljskega lista. V tem on o „narodnih kurijah44 Fiscu-hofovih navaja „Slov. Nar.44 ter s svojega stojališča do enakih zaključkov prihaja, kakor mi. Zakaj se mi z g. Fischhofom v tej zadevi ne skladamo, vzrok temu je posebno v nazorih o mejah narodnosti ležeč. Fischhof misli, da nam je za edino ohranjenje slov. jezika kakor za obseg narodnosti ; ali on sam dokazuje, da se važnost in pomen narodnosti ravno v političnem, to je državnem in praktičnem življenji uresničuje. Gotovo I Za edino obrambo slovenskega jezika se mi ne borimo, ampak tudi za državnopravno veljavo Slovencev kakor naroda. Kajti jezik in narod ni vse jedno. Odtod naša borba. Sicer pa moramo pri tej priložnosti konstatirati, da „Tagblatt41, bo ve da nehote in v nasprotnem smislu, za priobčevanje slovenskih člankov bolje skrbi, kakor drugi ljubljanski listi, kteri mislijo, da so vso slovensko politiko in vso slovensko obrazovanost v
najem vzeli. — Ker so Vodnikove „besede** na vrBti, uaj tukaj spomenimo, kar je jako pozabljeno, da je j Vodnik kakor pravi ukaieljni Slovenec vso jezike, ne samo slovanske v velikih čislih imel. Tako piše znani Petruzzi osvojena nekdanjem učitelji Vodniku: „Vodnik je znal vse: filologijo, da nobeden mož na Kranjskem ne tako; tudi magjarski jezik je znal. Nemščino je jako čislal in slovenske mladeniče k nje učenju budil." ... Se ve da ne s cepcem, kakor naši nemšku-I tarji, ti tudi ne a tem namenom, da bi Slovence po-nemčeval. Tako tedaj nam, posnemovalcem Vodnikovim, za ktere se s ponosom štejemo, lo zvijačni nem-škurji morejo očitati, kakor da smo tujim jezikom sovražni. Ali laž in hudobija ste si sestri in nemškuta-rija njih mati Da se neumrlemu Vodniku o njega godu glasno prepeva in slave venci spletajo, to Želim kakor prijatelj Vodnikove muze.
Is I^jutomera 28. januarja,  [l/v.  dop.j Kakor troti,  ko so bliža konec neskrbnemu življenju, tako potlačeni so se plazili  naši nemškutarji,  odkar jih je zapustil vodja g. Hogelsperger. Sedaj pa, ko so zaznali, da  pride na   izprazneno   mesto   za   notarja gospod HochU, zopet nosijo bolj po konci glave iu  baje že prerokujejo, da bodo Slovence v kratkem vgnali v kot-Gotovo mislijo, da bo gosp. Hochtl  pravi   „hecht im jcarpfenteiche"  — pa v Ljutomerskem ribniku so tako Jaki in čvrsti karpi, da vsako še tako ljuto ščuko  uničijo.  — G. Hochtl je te dni prišel v Ljuto-iroer na razgled in pri tej priložnosti  neki  rekel, da fbode, ako bo ravno sila, tudi slovenski uradoval, pa Jda bode vsako slovensko   pismo in  vsako slovensko ;vlogo  dvojno račuoil, ker mu Še enkrat toliko truda ^prizadene, kakor nemška.   S  tem je g. Hochtl sam >sebi dal spričevalo siromaštva, da namreč postave za Uiotarjc ali ne pozna ali pa neče izpolnjevati.  Na vsak način pa se iz tega razvidi, kakova je nemškutarska liberalnost.   Opomnimo pa še g. Hachtl-na,  da naj se poprej prepriča,  koliko pisem iu vlog bode   sploh o n delal,  potem naj še le dela račun. —  Slednjič si ne moremo kaj, da bi na naše vrle rodoljube in voditelje v Ljutomeru ne stavili prošnje, da bi ustanovili založnico, kar bi bilo v našem popolnoma narodnem okraji, slasti ko je okrajno glavarstvo v narodnih rokah, lehko inogoČe in vsem na korist.   Sploh obžalujemo, da niso založnice po Slovenskem na dnevnem redu, in da do Isedaj niti ene nimamo.
Od gorenje Bavine, 27. januarja. [Izv. dop.] Da se nam Slovencem zarad uradovanja v slovenskem jeziku še tako slabo godi, smo si velik dol sami krivi. Jaz mislim, da so v prvi vrsti občinski uradi poklicani slovensko uradovanje vpeljati. Akoravno se ne more tajiti, da so je to že pri mnogih občinah zgodilo, vendarle je po največ vse pri starem ostalo. Poglejmo enkrat v Gorenjegraški okraj, kteri je vseskozi slovensk, in kteri tudi nikakoršnih nemškutarskih protivnikov nima, razen enih dveh uradnikov, kar se pa samo ob tebi razumeva. Mislili bi, da se v tem okraji pri občinah vse le slovenski uraduje, pa motiš se, vse je pri starem ostalo, pri vseh občinah razen gorenjegraške,— pri kteri se večidel slovenščina rabi, drugod so nemški uraduje, akoravno so vsi zvesti in vrli rodoljubi, in nekteri še besedice nemški ne razumejo. Zakaj bi si ti župani slovenščine zmožno uradnike ne najeli, namesto starokopitnežev, kteri jim zdaj nemški uradu-jejo ? Grajati se more to, tem več ker so občinski uradi v najbližnejši zvezi z ljudstvom , in tako v prvi vrsti poklicani, zahtevam ustreči. Tu imamo občino, ktere župan si je pred dvema letoma ondotnega učitelja za srenjskoga uradnika najel, kteri pa, akoravno se za narodnjaka šteje, vendarle trdo nemško uraduje. čujem , da je ta učitelj v novejšem času tudi službo srenjskega uradnika neke drugo občine prevzel. Za božjo voljo, vprašam Vas r . . . . in k ... . občane, ste li gospoda učitelja zategadel postavili v Vašo šolo, da Vam kot srenjski uradnik v slovenskih krajih nemško uraduje.
Žalostna prikazen je pri   nas tudi ta,  da se iz našega okraja slovensko časnikarstvo skoro čisto nič ne podpira S V drugih okrajih najdeš skoraj v vsaki občini I v krčmah, ali  drugod  kak časnik , pri  nas greš od
krčme do krčme , od hiše do hiše, nikjer ne boš na kak časnik naletel, in vendar se more reči, da je malo prenmožnejših okrajev , nego Gorenjegraški. Na noge tedaj rodoljubi Gorenjegraškoga okraja, zbudite se iz večstoletnega spanja, in pokažiti, da niste rodoljubi samo v mislih, temveč tudi v djanji.
Is Petrograda 25 jati. [Izv. dop.j Prvo Bpred-ostoroženije", ki so ga za novo leto dobile „Mosk. Vjedom." jo dalo tukajšnim Nemcem novo nado, da so jim bo vendar posrečilo prisojevati si prejšnji upliv, a Rusov nikakor ni osupnilo to naskakovanje na list, ki si je zapisal na čelo posebno poslednja leta boj zoper sovražnike slavjanstva. Rusi dobro vedo, da stoje i že trdno, da jim ne more dosti škoditi ni nemška' strauka, ki še vedno hoče udržati so pri dvoru, ni kak posamezen minister, ki so da prevariti od Nemcev ali od stranke „Vješti". Ko so našli tu nekaj proklamacij, ki so jih skušali razprostrnnjati med mladino, in so vsled tega pozaprli nekoliko osob v Pctrogiadu in v Moskvi, ko so brezmiselni in nerodni poskus pregoreČib ruskih mladih emigrantov nemški časopisi jeli veličati s „uihilistično zarotbo", imela je „Nation. Ztg." dopis, v kterem dopisnik govori, da je nihilizem sad stranke Katkove, in da bodo torej „Mosk. Njed." krila postrigli. In zares dopisnik je bil dobro podučen, nemška stranka dobro skrbi, da se v Berlinu koj zve, kar se v Potro-gradti godi. Slučajno sem zvedel nekaj nemara zanimivih dat o zgodovini tega „predostoroženija". Pravil jih je mož, ki mu jo verjeti : tukajšni senator Se meno V. Po njegovih besedah se reč ima tako-le: „Minister notranjih del" Tomažev trobi precej v nemški rog, in tako si je porabil oni mali „puč" v korist svoje stranke, ter carju tako dolgo prigovarjal, da zakon zahteva predostoroŽenije, da so je car na pol udal, ob enem pa telegrafiral Katkovu, da naj se no ".meni za posvarilo. S T o m a š e v i m car, potem ko se jo ua-zuauilo po telegrafu Katkovu posvarjenje, kakor se govori, ni več govoril. Včeraj j« bilo zavoljo Katkova in njegovega lista sklicano miuistersko posvetovanje. Kdor ve, kak silen upliv imajo tu „Mosk. Vjed.", kdor ve, da jih celo car ljubi, sc mu to ne bo čudno /delo. Pri tej seji pa je Tomašev predlagal, da bi se zopet upeljala „predvariteljnaja cenzura", a pr vi je govoril proti temu predlogu knjez Gorčakov, in njemu sta se pridružila tudi Miljutin in gr. Tolstoj. Car je dejal, da pritrjuje Gorčakovu, ter potem odšel. Toliko je povedal omenjeni senator. — Vidi se iz tega, da je car moral tako rekoč proti svoji volji udati se uplivu stranke, sovražne napredku ruskega naroda, toda le na videz, da bi obmolčali oni, ki so razupili nekaj čisto nenevarnih proklamacij za gotovo znamenje revolucijo. Tako se tu razlaga ono navidezno omahovanje carjevo. Po tem takem se lehko razume, da so „Mosk. Vjedom" ne menijo nič za „predostoroŽenije", in da sta dva prva članka po posvetilu tako ostro napisana proti tujcem za obrambo in razvitje ruskega naroda. O stranki neprijazni razvitju i uskoga naroda, in o njenih poskusih, da bi dobila veči upliv, ter o sredstvih, ki jih rabi za dosego tega namena , imam nabranih že precej cvetic, in kedar jih bo pol venec, vam ga bom poslal.
Politični razgled.
Minsterstvo na Dunaj i se Še zdaj ni moglo roditi. Pišejo, da bode Giskra kot minister notranjega prevzel tudi policijo, Ker bodo Hasner prvosedništvo prevzel, ponuja se kot minister uka in bogočaatja štajerski poslanec Stremeier, minister kmetijstva neki bar. Washington , ki niti poslanec ni; za ministra deželne hrambe pa nihče drug, kakor iz Dalmacijo sloveč t'ml. VVagucr.
Adresa državnega zbora na cesarja jo torej skleuena in potrjena v nemškem zmislu. Pri imenskem glasovanji je glasovalo za njo 114, proti njej 47 poslancev (Poljaki, Slovenci in kaki 3 Nemci).
Sklep adreso poslati škofu Strosmajerju in na-stopki tega sklepa so nam pokazali tužuo istino, da hrvaška mladost v političnih principih ni edina. Stranka StarčeviČijancev, kteri so se nam vselej
zdeli le politčni čudneži, ta stranka se baje precej re-ki nt na i/ mladine hrvatske mladosti na zagrebški akademiji. Starčevičijancem se sanja Bamo o veliki Hrvaški. Slovanstva nehte poznati, Rusa se od Nemca in Ma-gjara uče sovražiti, Sloveuec jim je samo „planinski, Hrvat", in o Srbu nočejo ničesa čuti. Taka stranka moro v denaŠnjih za slovanstvo kritičnih časih lo našim skupnim sovražnikom na korist delati. Tem žalostneje, da se morajo narodni Hrvatje izven magjaronstva še a tem izrodkoni boriti.
Za posvetovanje o poljski resoluciji je v državnem zboru izbran odsek 24 udov. Med temi so samo 4 Poljaki Zapisek kandidatov za ta odsek, kakor so Iga bili naredili Poljaki sami, jo bil zavržen, in sprejet oni nemških „liberalcov." Torej so Poljaki zopet eno zaušnico dobili. — Odsek seje zbral, volil Eichhofa za prvomestnika, a sklopal ne bode baje proj, predno se novo ministerstvo ustanovi.
Voditelji romanskega naroda v Erdeljskoin so sklenili v dogovor in zvezo stopiti z voditelji druzih nezadovoljeuib narodov v Avstriji, ker je in mora biti vsem namen, zdanji vladen sistem vreči.
Ruska vladajo razpisala mednarodno posojilo za 120 milijonov gld. Denar so ne bo porabil za vojsko, temuč za zidanje različnih železnic.
Iz Carigrada so v „Osten" piše 14. jan. : Turki se za vojsko pripravljajo, kolikor jim slaba mošnja dopušča. V Ameriki so na tihoma naročili 200.000 pušk na iglo. Zadnjo nedeljo je amerikansk parnik pripeljal že 60.000 teh novih pušk. Pričakuje se še drug, ki bodo pripeljal mašino, s kterimi so staro puške v nove na iglo prenarede. — Sicer zopet na Kreti vre in Grki se pripravljajo na nov krvav upor. Ni dvomiti, da je tudi egiptovski podkralj ž njimi porazumljen, ker je znano, da jo več grških voditoljev v Aloksandriji.
Na Bavarskem so gode zdaj za politikarja jako zanimljivo reči. Vidimo tu, kako v parlamentarni državi zmaguje volja večino naroda proti volji dražega faktorja, kraljevsko krono. Bavarski kralj hoče obdržati vsaj prvosednika dozdanjega ministerstva knjeza Hohenlohe, a energični tirjatvi večine, s ktero so colo udje kraljevsko rodovine potegnili, in kterav adresi na kralja tirja odstranjenja tega Prusoljuba, ne bo se mogel tudi kralj ustavljati.
Razne stvari.
t (Dr. Fr. Ksav. D u h a č), najstaroji odvetnik na Štirskem jo v nedeljo zjutraj 82 let star v Mariboru umrl. Denes popoldne bode slovesen pogreb, pričakuje se mnogo odvetnikov iz Gradca in   z dežele.
* (Dramatično društvo v Ljubljani) je napravilo v nedeljo 23 t. m. v deželnem gledališči svojo 4. prestavo. Igrala se je burka „Tat v mlinu". Prepolni so bili zopet vsi prostori. Igra sama po sebi ni najboljih ena, vendar so najizvrstnišo moči mladega društva tako mikavno igrale, da smeha ni bilo konca ni kraja. Pred vsemi je igrala gospa Odieva tako živo, posebno v ljubosumnem kregu za svojega ljubega in s takim uspehom, da so jo občinstvo neprenehoma smejalo. Obleka je bila, kakor smo pri njej navajeni jako tnična. Mlada krasna rožica dramatičnega društva, gospodična Albina Brusova, Katrica si je pridobila neraz-doljive simpatije z lepotno svojo osebo; prelepa narodna obloka jej jo prav dobro pristovala, naivna igra kot sramožljiva mlada deklica je očarobila vse gledalce. Nemški Mihel, gosp. Filapič jo bil skoz in skoz izvrsten, štejemo ga rae najizvrstniše moči naših diletantov, kteri bi delal čast vsakemu odru. Študent, gosp. Noli je tudi jako mikavno igral. Gosp. Gecelj kot mlinar je bil v svoji roli na pravem prostoru, očeta je igral prav dobro. Prav zclatno so podpirali igro gosp. Gril, desetnik, gosp. Koblar, oskrbnik, gospodič. Kremžarjova, Dorotea in gosp. Šusteršič, Žid. Občinstvo je bilo vsestransko zadovoljno. Nezapopadljivo nam pa je, da občinstvo, ki je z delovanjem naših dilelantov zelo zadovoljno, svoje pohvale ne izrazi, ker bi bila na pravem mestu v gledališči, kar bi bil o v spodbujo igralcem potrebno.   Gospa Odieva in gosp. Noli  sta svoji pesmici
ravno tako izvrstno pola, kakor so bili znani zbori živahno pohvaljeni. Omenimo še, da šolo ka gospodično dramatičnega društva 7. gorečo skrbjo in /vedonostjo vodi gospa Odieva ; ponosni smo, da snio tako irvrstno moč dramatičnemu društu pridobili ; da naše gospodične tako lepo napredujejo, sc imamo edino njej zahvaliti. Glasba Hujnovega polka je bila izvrstni kot vselej.
* (Slovenija), slov. politično društvo v Ljubljani, je v občnem zboru 27. t. m. sklenila zahvalno adreso telegrafičoo poslati slov. poslancem To manu, Svetcu in Črnctu.
* (Delavsko društvo) v Ljubljani ima prvi zbor 2. februarja. Ime „Slotcnska lipa" je — odpravljeno in društvo se s politiko ne bo smolo pečati.
* (V Novem mestu) bode čitalnica na svoj glediščni oder spravila iz hrvaškega na slovenski jezik prostavljono tragedijo: „ Turki pri Siskn."
* (Duhovske spremembe). V ljubljanski školi i. Ć. g. Ant. Domiccli , dub. pOin, v Sorici, pride v Žužemberk za 1. duh. pom. — Č. g. Jan. Volčič, fajm. v Drngatušu je dobil lokali jo v Podgradu, in Dragatuška fara je 24. prov. razpisana. — C. g Mat. Kersmancc, fajm. pri sv. Križu poleg Tržiča, jo umrl
19. pros.
* (Čitalnica m ar i bo r s k n) tekočo zimo še napravi sledeče besede in veselice: 12. februarja besedo s plesom.   26. februarja: ples.   1. marca: ples.
20. marca, besedo ; 8. aprila, besedo : 24. aprila, besedo ; (ali s tombolo, ali z glediščino, ali drugo društveno igro.") Začetek vselej ob 8. uri zvečer.
* (Čitalnica v  Ver to j bi) na Goriškem so bo slovosno odprla dne 6. 1'ebru. 1870.   llcscdu začne o pol sodnih zvečer. Odbor vabi vse rodoljude k tej vt selici.
Ž (Iz Ormuža) se nam piše 36*januarja: Kako so uradniki pri naši štibernici skrbni za korist države, razvidi se iz tegn, da denes od nekega kmeta niso bo teli vzeti štibre; pa zakaj? zato, ker je revež imel 4 stare bankine petake mesto „Stnatsnoten." Vpraša so, če je kmetu meščan drage volje zmenjal vse 4 bankovce, brez da bi mu bil kaj odtrgal, zakaj s hi v ni davkarski urad tega ne stori, in napravlja sitnosti in pota ljudem, ki nosijo svoje krvavo žuljo v javno blagajnicoV
—c (Slovenski profesorji na Hrvaškem) Vrednik „Slov. Naroda" je omenil pri konečni obravnavi svoje tiskovne pravde tudi 7 slovenskih profesorjev služečih na Hrvaškem, za ktero njihova domovina kruha nima. — Stvar jo resnična, Bffmo število ni točno, kajti na hrv. srednjih šolah (gimnazijah in realkah) ne služi 7 temuč 17, piši: sedemnajst slovenskih profesorjev; v samem Zagrebu 8, drugi na Reki, v Varaždinu, Oseku, Karlovcu in Požegi.
—c (M a n d ari n z 11 g u m bi) se je pri adresnoj debati v dunajskej lesonjači spet znebil neko prav neslane o slovenskih profesorjih. Da imajo Slovenci mnogo profesorjev med svojimi rojaki, tudi ta mandarin ni mogel tajiti, toda d\omi „da bi jih bilo dosti za vse gimnazije v Sloveniji in boji se. da niso zmožni predavati po vseh razredih." — Kur so števila tiče, naj bo mandarin brez vso skrbi in tudi za zmožnost naj ga nikar glava ne boli. če pa le nima miru tenko-vestna (?) maudarinova duša, naj pnpraša pri izpitnih komisijah na Dunaj i in v Gradcu, ki ste toliko slov. kandidatov spoznali za sposobne predavati po vseh razredih. — Josip Stefa n , Simon Suhi c in — Tomaž Šraj, zahvalite se mandarinu za tako svedočbo.
— In ko bi nazadnje tudi vsi obroči popokali, bi so v nnjvečej sili tudi  še našel kdo, ki bi latinsko slovnico
— /nabiti še celo zemljepis in povestuioo tudi brez izpita mogel predavati, kar bo mandarin sam najbolje vedel, ker se je njega dni — ko se ui bil mandarin Z 11   gumbi — dal  imenovati   za   profesorja v Zadra
— Mandarin!  o prvoj priložnosti  razderi šo eno tako in — 12. gumb ti ne odide.
za Ptujski okraj gospod J.  T o b i a s , „ Ormužki okraj gosp, dr. Ivan Petovar, kar daje tia znanje vsem  družabnikom in vsem. ki na merjajo s<>. udeležiti.
Ivan  Ž e 1 e z n i k a r . inšpektor.
Dunajska borsa od 31. januarja.
Knot ni dri. dolg v bankovcih  .    .   . 80 11.
~<°/0 metitlikc z obresti v maji in nov. — „
Knotni ur/, dolg v srebru    .   .   .   . 70 „
iHtJo drž. posojilo....... M „
Akcije narod, banke...... 725 „
Kreditne akcije........ 201 „
London........... 118 „
Srebro........... 120 „
Cekini........... 5 „
:t0 kr
30 „
10 „ n
40 „
30 „
40 „
80 „
O)
Zahvala in priporočilo«
Na farnem zvoniku v Podsredi, ktorega srno leta 1862 s kositarjem novo pokrili , je dežnica in znežuica skoz u'/tt  let v mnogih  krajih tokla na po-
strešje, dasiravno smo kositar med tem večkrat lotali in streho popravljali. Slučajno in po dobrem priporočilu smo naposled gospoda Franca Kasperiča,
špongl Takega mojstra iz Maribora, v svojo faro poklicali, in ta nam jo na vso zadovnljnost celo tare meseca maja t. 1. kositarjevo streho na farnem stolpu s čudovito urnostjo in hitrostjo zalotal i u pO barval.
Ker jO od dokončanega dela sem žc osem mesecev preteklo 'in je med tem žo dovolj deževalo i u snežilo, n na cerkvenem zvoniku najmanje ni zapaziti, da bi bila voda streho premakala, čutimo so podpisani primorani v imenu vse faro zahvaliti se gospodu Francu Kaspericu za njegovo providnost iu pridnost, s ktero jo svojo delo opravil, in ga kolikor najbolje priporočamo zaupanju vseh stavbarjav, zlasti pa predstojništvom cerkvenih konkurencij.
V Podsredi. 31, decem. 1869.
Matija K un e j , odbornik. Franc Levstik, odbornik. Luka Rebule c, cerkmošžer.
Franc P r e s k a r, predstojnik cerkvene konkurencije in župan.
Samo enkrat poskusite
Poslano.
Zastop „Slavije . vzajemno zavarovalno praške banke jo prevzel:
1 Gospojsko ročne torbice z jeklenim oklepom,  po 65, 75,
ill 90 kr., gf. 1, 1.20; iz najboljega šagrenskega usnja, h pozlaćeno V poskočno zaporico, a gld.: '2, 2.r>0, 3.20, 3.60, 4; take s Jlj prodnio mosnjico 3-50, 4.£0, 5.
Najnovejši praktični portmoneji za gospojo ali gospode,
i u  propi i č a 1 i se  bodote o čudovito nizki ceni  niže zaznamovanih prod meto v. 3MT Garantira te, da se prodaja le blago najbolje sorte. *W
Zaloga ima tako bogato izbirko najnovejših, praktičnih in luksurioznih stvari, kakor nikjer več ne na Dunaji; J skrbljeno i o za inlade iu stare, da se more za male denarje kupiti lepo primerno darilo za gospoje in gospode, za otroke f£ vsake starosti iu stanu v tisočem i izbirki. Zapisek cene se brezplačno frankovano pošlje vsakemu, ako naznani natančen H napis; torej je za prebivalce v provincijali jako koristno, ako si naroče tak zapisnik, v kterem je zabilježena cena in na-H tauka imena vseh založenih produktov. Pošilja se blago ali proti poštnemu povzetju, ali za gotov denar. ,|j Izpisek, raznih stvari najnovejšega lzdelanja:
Dunajska usujina, znana kot najbolji fabrikat : krepčilo, kr. 20, 80, 40. — Poraada za lase, najbolja, kr. 20,
25, 30, 40, r.U, 00. — Kolonjska voda, prava; kr. 20, 40, 60, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge toalet sko potrebščine po najnižji ceni
V brambo osebe in premoženja je neobhodno potrebno u portmoneji za gospojo ali gospode, branilo  orožje ; to so novoizboljšani Defaucheujt-revolvorji z
* a 60, 00, 80, 90 kr.. i gld; najlepši gld.: 1.20, 1.50, 2, 2.50. varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za 6 stre-(Ji        Praktične mošnje, a 60, 80 kr., 1, 1.50; najlepše u gld.: ljajev,  da io mogoče po enem samem nabitji v eni minuti tJfi "-, 'i.50, Sj 4, 5. 6 krat ustreliti. To je non plus ultra vsega orožja W        Mošnjiči za cigare, k 40, 60, 80 kr., gld.: 1, 1.50; naj- 1 revolver 7 mili, 16 gld. | 100 patron gld. 8.50. J) lepši gld. : 2, 2.50, 3, 3.50. 1       „       9   „     18 \   | 100     „        „ 4.—.
Listnice, po 10,   16, 20, 25 kr. ; najlepše v usnji po 30, 1       „     12   „    20   „   1 100     „        „ 4.50.
40, 50, «0, kr., 1 gld. — Mošnjo za tabak, po 40, G0, 80 kr.,        Peatni revolverji za 6 streljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.30.
I, 1.20, 1 50 gld ^     •   ij Najbolji glavniki iz kavčuka,
Popotne torbe iz močnega usnja, s ključavnico, n g d.: ,    ,     .,        ,   •'  . J ,** on   n.        ,       ,7 .. 2 20  2 60 2 80. 8 20. 8 80 4 50 fli 1 8flavmk ZR česanje, 18, 20a 2., 30 kr.,  1 glavnik za prab,
, JsffifhlKi H* U8jbu,je u,ejm'-1 =i0' i1..«,VTOiftAheV^ * 10 kO2'r0i' >. TO^i^^tU&aK1^.^
B   *••»•' 35 k.r., za nohte 25, 85, 45 kr.
Najveća izbilka najkrasnejših albumov Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pisani po 25, 85,
* za 25 slik, lepo okinčan, kr. 60, 80, gld. 1 ; za 26 slik, z naj-! 45, 60 kr. Najmodernejše svilnate rutice, a 60kr., 1, 1.60 gl! l\{ lepšim kinčem, gld.:  1.50, 2, 8;   za 50 slik, lepo z zlatom,'       Najbolji hlačniki, trdni in praktični, par iz angleškega
kr.: 90, gld. 1.50, 2;   za 50 slik z najlepšim kinčem, gld.: 2.50, 3, 3.50, 4, 5: za 100 iu 200 slik a gld.: 4, &, 6, 8. Najlepši eksemplnri u gld.: 10, 12, 15, 18, 20.
Album za muzi ko: Vsak album svira, ko se odpre, dve najnovejši in najpri-ljubncjši poskočnici ali operi s taktičnimi ljubimi glasovi. 1 album v OHinirni obliki 10.50, 12.50 gld. 1      m     „ veliki četvorki 16.—, 16.— „
ngleškega
nilja 45, 60, 80 kr., svilnati 90 kr., gl. 1.20, 1.50.
Najbolji angležki noži, peresni, po 25, 85, 45, 60, 80 kr.. gl. 1, 1.20.
Za gospoje neobhodno potrebno. Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirana, zapirljiva, b zrcalom in teui-le zadržajem:   1 kos toaletnega mljiva, 1 flacon vonjave, 1 k. voščene pomade, 1 malo zrcalo, " različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 flac,. kolonjske vode,
Gospojski uoseserji z vnemi potrebščinami za šivanje, iu prav lepo zunajuo opravo, kr. 50, 80, gl. 1, 1.50.   NajkraBiiejc opravljeni, gl. 2, 2.50, 8, !|! 4, 5. — 1 etui s 6 raznimi iglami za pletenje, kr. 15; 1 etui .4. h 2 ali 4 pletili igla, kr. 10 in 20;   1  etui s 100 izbranimi *' šivankami, kr. 20. —  1 izgledna knjiga  zn /namovimje in pletenje z 20 izgledi, 5 kr,
Pol niža cena nego poprej : 1 par vas, najnovejše oblike, franc. porcelan, kr. 4o, 60, 80, gl. 1.50; veče po 2, b, 4, 5 gl.
Praktično in dober kup darilo je nova pisna garnitura iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč : tintnik, pereauik, peza, 2 piBiia svečniku, gorkomer, ročni svečnik, obesilo za uro, netilo, peresni obrisar. Vse prav lepo in okusno izdelano, velja samo 3 gld.
Najveća izbirka pahljač sa gledišč.', ples in sprehod :
1 pahljača, priprostu pa čedna, 30, 4U, 00 kr. ; I pahljača/lepo malarijo, 40, hii kr., 1, 1.20 gld.; krasno izdelana, gld, 1.50, 2.50, 8, 4, (>.
Najboljše toaletske potrebščino : Francosko mljivo z razno vonjavo, kr 10, 15, 20, :i0, H5, 40. — Najlepša lepšala, po 10, 15, 29, 25 kr. — Najbolja di-^ šava, različna, 30, 40, 60, ,S0 kr., I, 1.20 gld. — Olje' za laso,
Jako ral>Ijivo za gospode. 1 glavna kaseta za brivanje, lepa s zaporico in zrcalom, in sledečim zadržajem : izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe-čevine, 1 k. VVindzor-mljiva, 1 metalna škodela, jermen in brus, 1 glavnik, 1 krtačica za zobe, 1 k. voščene pomade, 1 l k. ročnega mljiva, 1 piskerc dobre pomade, 1 flac. olja Vsevkup gl. 2.80.
Pipe in lulice iz prave morske pene, najlepše baze, lepo rezljane, po 50 kr., 1, 1.80, 2, 8, 4, 6 gld. Čisto sestavljene garniture za kadenje iz prave morske pene in jantarja, v skrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in zadržan' po gld. 3, 4, 5, 6, 8.
Praktična žepna netila z ali brez lunte po 20, 80, 40, 50,60 kr. Kinesko srebro z debelo srebrno plošo, najbolje blago, s lOletno garantijo pri \ vsakdanji rabi: ducend zlicl6gld., zličic za kavo 9 gld., no- y> žev in zlic gld. 27, par svečnikov gld. 4, 5, 6 ; 1 Žlica za so- f| čivje gld. 4, 4.80,  1 ducend nožičov /.a desert  10_50 gld.,
1 solnica najlepifl oblike gld. 2.50, 3 ; 1 popemica gld. 1.80,
2 ; sladkornica gld. 2, 8 ; 1 zajemnica za mleko gld. b, 3!soI za juho gld. 5.50, 6.50. Druge stvari iz kineškega srebra po fabriski ceni.   Ta fabrikat je glede barve in oblike natanko
ponarejen pravemu srebru. Prave sekane koravde, najbolje baze, cela rešta 15 kr.
Ob enem čestite prebivalce v provincijali pozorne čininiuamoj komisijski oddelek, ktori je edina kupčija te vrste, j kajti oskrbuje vsako naročilo, ktere koli kupčijo, na drobno iu na debelo, kar najhitreje in aanesljiveje. Torej se priporo-l čnm za mnogoštevilna naročila.
j. Prva avstr. komisijska kupčija   V. Friedmana na Dunaji,
i tjM   Prttterstraa«« Hlr. 30. *M (i)
Lastniki: Dr. Jože Vosujak Iu drut^i
lzdatelj in vrednik Anton TomAlt
Tiakar Edoard Janile.