ŠTEVILKA LL f O Lil. 14, I LtikljAK 2020 CENA 1.80 EUR STRAN 6 STRAN 16 STRAN 22 STRAN 23 Kje v Zgornji Savinjski dolini se je lani najbolje živelo Nazarska in [jubenska občina ponovno najvišje na lestvici Gripa povzroča velike težave, koronavirus znižuje naročila v podjetju KLS Ura in pol smeha na premieri komedije Zbeži od žene Silovit veter ponovno pustošil po Zgornji Savinjski dolini V Mozirju zagorelo ostrešje ob dimniku stanovanjske hiše STRAN 9 Oglasi * brezplačna dostava Savinjskih novic ■ Dostava na drug naslov Med dopustom .ili mc-d d alf! o odsotnostjo '.'¡int Savin|skej novice dostavimo fia dfujri žalenl naslpv, regjgji NaročnlkiSavir-iskih novic popust prt objavah psrmtntč, i j iTval, malih oglasov n č ^ sik k brale e v. Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjski ti novic. 2 Savinjske novice št. 4, 24. januar 2020 Iz vsebine: Upravna enota Mozirje V letu 2019 znatno manj porok kot leto poprej................................................... Golte Lokalni ponudniki turističnih storitev o zaskrbljujoči situaciji................................ Tretja stran Sejem Alpe-Adria Zgornjesavinjčani zadovoljni s predstavitvami svojih produktov in prepoznavnostjo................8 NIJZ OE Celje Zadovoljiva odzivnost za cepljenja in preglede............................................................................10 Zgodovinski arhiv Celje Stalna razstava nazorno in pregledno zrcali preteklost Luč..................................................15 Maja Mihalinec Na Poljskem v teku na 60 metrov osvojila drugo mesto.................................................19 Življenje je lepo, a ne povsod enako Slovenska gospodinjstva so s svojimi dohodki v lanskem letu lažje preživela mesec kot leto prej. Tako poroča statistični urad. Enotedenske počitnice si je lahko privoščilo več gospodinjstev, materialno prikrajšanih oseb je bilo manj, zadovoljnih z življenjem pa več kot v letu 2018. Odstotek gospodinjstev, ki so lani s svojimi dohodki preživela mesec brez težav, se je glede na predlani s 17 odstotkov dvignil na 19. Na drugi strani je s 24 na 20 odstotkov upadel delež tistih gospodinjstev, ki so težko shajala s svojimi dohodki. Največ gospodinjstev je s svojimi dohodki preživelo mesec z manjšimi težavami, in sicer 33 odstotkov, kar je približno toliko kot v prejšnjih letih. Lani je v materialno prikrajšanih gospodinjstvih živelo 52 tisoč oseb (leta 2018 74 tisoč). Ta gospodinjstva so bila zaradi omejenih finančnih virov prikrajšana za vsaj štiri od naslednjih stvari: redno plačilo najemnine ali hipoteke, primerno ogrevano stanovanje, poravnava nepričakovanih izdatkov v višini mesečnega praga tveganja revščine, mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan, enotedenske letne počitnice za vse člane gospodinjstva, osebni avto, pralni stroj, barvni televizor in telefon. Povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen) se je v letu 2019 glede na prejšnje leto zvišala, in sicer s 73 na 75. Skoraj osem od desetih je zadovoljstvo s svojim življenjem na splošno ocenilo z ocenami od 7 do 10 (78 odstotkov), kar je za pet odstotnih točk več kot leta 2018. Delež oseb, ki so svoje življenje ocenile z najnižjimi ocenami (0 do 4), se je v letu 2019 s šest znižal na štiri odstotke. Med vsaj 16 let starimi osebami je bilo v lanskem letu 93 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je za odstotno točko več kot v letu 2018. Delež takih, ki si tega niso mogli privoščiti zaradi finančnih težav, je ostal enak - tri odstotke. Prostočasnih aktivnosti, ki jih je treba plačati, se je v letu 2019 redno udeleževalo 55 odstotkov oseb, starih vsaj 16 let, oziroma tri odstotne točke več kot v letu prej. Delež oseb, ki si iz finančnih razlogov niso mogle privoščiti tovrstnih aktivnosti, se je glede na prejšnje leto znižal s 15 na 12 odstotkov. V tokratni temi tedna smo iz raziskave revije Moje finance izbrskali podatke, kje v naši dolini se najbolje živi. Čeprav je občina Nazarje (še vedno) prepričljivo na prvem mestu, občani iz ostalih občin ne razmišljajo, da bi se preselili v zgor-njesavinjsko industrijsko središče. Tako kažejo odgovori v naši anketi. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 5 7 ISSN 0351-8140, leto LII, št. 7, 14. februar 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske eovice št. 7,14. februar 2000 3 Tema tedna, Anketa KJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE JE (VSAJ STATISTIČNO) LANI NAJBOLJE ŽIVELO Nazarska in ljubenska občina ponovno najvišje na lestvici Raziskovalci pri reviji Moje finance so že četrto leto zapored več kot 50 tisoč podatkov vnesli v računalnik in izračunali, kje v Sloveniji se (vsaj statistično) najbolje živi. Sestavili so novo lestvico 212 občin. Ob tem so anketirali 700 ljudi in kar 70 odstotkov anketirancev je ob tem je potrdilo, da so, ne glede na mesto na seznamu, zadovoljni s svojo občino. Poglejmo, kako so se v zadnji analizi odrezale zgornjesavinjske občine. Z LESTVICO DO OBJEKTIVNE OCENE OBČIN Le petina anketiranih bi se najraje preselila, prav tako zanimiv je podatek, da denar ni najpomembnejši. Večina anketirancev se ne bi preselila na drug konec države, četudi bi zaslužili več kot sedaj. Analitike je tudi tokrat zanimalo pet glavnih kazalnikov; gospodarska moč občine in občanov, življenjska moč prebivalstva, urejenost infrastrukture in stanovanj, zdravje občanov in raven kriminalitete. To so kazalniki, ki po prepričanju raziskovalcev močno vplivajo na kakovost bivanja v občini. Kazalniku gospodarske moči so pripisali 45-od-stotno utež, kar je največ med vsemi kazalniki. REČICA, LUČE IN SOLČAVA PO LESTVICI NAVZGOR V vseh treh zadnjih analizah Mojih financ, ki so glede na kazalnike med sabo primerljive, občina Nazarje zaseda prvo mesto med zgornjesavinjskimi občinami, občina Ljubno drugo. Vendar se obe občini iz leta v leto nahajata nižje na lestvici, enako velja še za občini Mozirje in Gornji Grad. Nobena zgornjesavinjska občina tudi ni med »top 10« gospodarsko najmočnejšimi občinami. NAZARJE - »TOP« OBČINA V SAVINJSKI REGIJI Nazarje ima močno obrtno-in-dustrijsko cono, kjer ima sedež več uspešnih gospodarskih družb. Te ustvarijo visok prihodek na občana in visoko neto dodano vrednost na občana in tako pomagajo občini ohranjati visoko mesto. Poleg tega je občina dobila laskavi naziv »top občina v Savinjski regiji«. To pomeni, da je na lestvici uvrščena višje kot vse druge občine (teh je 31). LUČE LANI BREZ DOLGA, SOLČAVA Z VISOKIM DOLGOM IN VISOKIM PRIHODKOM NA OBČANA Pomembno vlogo pri ocenjevanju ima povprečna zadolženost občine na občana in proračunski prihodki na občana. Pov- prečna zadolženost občine na ravni države je 342 evrov na državljana. Solčava je pri tem faktorju pristala na neslavnem drugem mestu v državi s 1.188 evrov dolga na občana. Večji dolg so ustvarili zgolj v Zgornjih Petrovcih (1.605). Hkrati so v Solčavi, kje prebiva 538 ljudi, ustvarili 3.426 evrov proračunskih prihodkov na občana (največ, 3.564 evrov, ima občina Ankaran). Kar se dolga tiče, izstopa tudi občina Luče, a zgolj v pozitivnem smislu. Je namreč edina zgornjesavinj-ska občina v skupini 17 slovenskih občin, ki so bile v lanskem letu brez dolga. SOLČAVANI UMIRAJO (PRE)MLADI Pri kazalniku urejenosti infrastrukture in stanovanj ter pri kazalniku življenjska moč prebivalcev naše občine ne izstopajo po- O Naša anketa Kako se počutite v domači občini? Zgornja Savinjska dolina je skupek sedmih različno razvitih občin. Prebivalci, ki so si v njih ustvarili domovanja, se, kot kaže, zelo dobro počutijo. Le tu in tam kaj pogrešijo. Bi se preselili? Marija Močnik, Radmirje V ljubenski občini živim že od rojstva in je ne bi zamenjala za nobeno drugo. Zelo rada imam naravo in bi težko živela v kakšnem mestu. Je pa res, da na podeželju nimamo blizu kulturnih ustanov, zato se moramo odpeljati v večje kraje, če si želimo ogledali kakšno gledališko igro ali koncert. Radmirje se postopoma ureja, urejena je cesta, pridobili smo pločnik. Pogrešam kolesarsko stezo, ki bi povezala kraje po dolini. Jernej Slapnik, Robanov Kot Naša prednost je predvsem v majhnosti in oddaljenosti od urbanih središč. Zato nas najdejo le tisti, ki ljubijo neokrnjeno naravo in mir. Med-sosedska pomoč je zelo močna, saj si vedno pri vsem pomagamo. Imamo dobro družabno življenje skozi vse leto. Nekatere prireditve pripravimo za domačine, druge za turiste in druge obiskovalce. Zelo pogrešam odzivnost mladih. Le redki med njimi se vključujejo v delo različnih organizacij in soustvarjajo utrip kraja. Boža Predovnik, Mozirje Mozirje se zelo dobro razvija, ureja se infrastruktura. To, da ni industrije, se mi zdi prednost. Zato pa imamo veliko znamenitosti, ki jih obiskujejo številni turisti. Mogoče bi bilo potrebno delati na področju mladine in pripravljati take aktivnosti, ki bi jih zaposlile. Tudi kakšni družabni dogodki za odrasle bi bili dobrodošli. Marija Matko, Šentjanž Moj domači kraj mi je všeč, s sosedi se dobro razumemo in si med seboj pomagamo. Lahko uživamo v neokrnjeni naravi in prav zaradi tega se ne bi nikamor preselila. Ker smo na podeželju, ni veliko kriminalitete, ureja se infrastruktura. Tudi pri nas so uredili graben. Jože Breznik, Prihova V kraju se dobro razumemo in sproti rešujemo probleme, ki nastajajo. Zupan in direktor občinske uprave nam znata prisluhniti in velikokrat skupaj najdemo rešitev. Sicer se med sosedi odlično razumemo in skupaj praznujemo različne osebne dogodke. Veliko je prireditev v občini, ki se jih lahko udeležimo. Imamo srečo, da živimo na obrobju, tako da vandalizma, ki se je pred časom dogajal v Nazarjah in okolici, v našem kraju ni bilo čutiti. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 4 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Tema tedna, Aktualno i V vseh treh zadnjih analizah Mojih financ, ki so glede na kazalnike med sabo primerljive, občina Nazarje zaseda prvo mesto med zgornjesavinjskimi občinami. (Foto: IS) Kje v Slovenije se najbolje živi, ocena na podlagi petih skupin kazalcev Mesto na lestvici Mesto na lestvici 2018 Mesto na OBČINA 212. slovenskih lestvici občin 2019 2017 Nazarje 34. 16. 10. Ljubno 47. 31. 12. Solčava 56. 101. 68. Luče 74. 95. 63. Rečica ob Savinji 131. 170. 135. Mozirje 161. 148. 122. Gornji Grad 162. 156. 146. Vir: Moje finance znatno manj porok kot leto poprej sebej, prav tako ne pri kazalniku zdravje. A tu z rahlo izjemo Solčave, ki je na prvem mestu med občinami, kjer je bilo največ prezgodnjih smrti (razlog zanje ni bil naveden). NAJMANJ KRIMINALA V LUČAH IN NAZARJAH Smo se pa Zgornjesavinjčani dobro izkazali na področju kriminalitete. Slovenija je sicer med najbolj varnimi državami na svetu, kar dve zgornjesavinjski občini pa sta se uvrstili med »top 10« občin z najnižjo stopnjo kriminalitete v državi. Luče so visoko na 8. mestu, Nazarje pa na 9. mestu. Kazalec kriminalitete UPRAVNA ENOTA MOZIRJE V letu 2019 Na območju Upravne enote Mozirje je bilo v lanskem letu sklenjenih 73 zakonskih zvez, kar je dobrih 28 odstotkov manj kot v letu 2018, ko sta bili 102 poroki. Večino porok se še vedno sklene v uradnih prostorih, vse bolj priljubljene so tudi druge lokacije. Kar 40 parov oziroma 55 odstotkov je bilo takih, ko ni bil noben od zakoncev doma na območju Upravne enote Mozirje. SKLENITEV PRED MATIČARJEM ALI POOBLAŠČENO OSEBO Zakonske zveze so bile sklenjene pred matičarjem ali drugimi pooblaščenimi osebami. S 1. januarjem 2018 so se namreč pričele uporabljati določbe družinskega zakonika tudi za podro- čje sklepanja zakonskih zvez. V povezavi s tem se je začel uporabljati pravilnik, ki ureja področje sklepanja zakonskih in partnerskih zvez. Po tem pravilniku se zakonska zveza lahko sklene pred matičarjem in načelnikom upravne enote ali od njega pooblaščeno osebo. Zakonska zveza se lahko sklene tudi pred matičarko ali matičarjem in županjo ali županom občine, na območju katere se zveza sklepa. Priče niso več pogoj za sklenitev. V PREDNOSTI URADNI PROSTORI Največ porok, skupno 24, je bilo opravljenih v poročnih dvorani gradu Vrbovec v Nazarjah. V prostorih upravne enote v Mozirju je bilo sklenjenih 21 zakonskih zvez, v Lučah ena in na Ljubnem dve. V uradnih prostorih je bilo tako skupaj opravljenih 48 porok ali slabih 66 odstotkov. Zunaj uradnih prostorov prevladuje Lačja vas (Veniše), kjer je bilo enajst porok, v Logarski do- je sestavljen iz štirih podkazalnikov - števila obravnavanih dejanj tatvine, velike tatvine, roparske tatvine in umora po občinah v obdobju zadnjih treh let. REČICA IN SOLČAVA TOP TURISTIČNI DESTINACIJI V 2019 Revija Moje finance je v lanskem letu skozi že 4. raziskavo izbrala »top 30« turističnih biserov. Med nje sta se uvrstili tudi Rečica ob Savinji, ki se je na lestvico uvrstila prvič in zasedla 15. mesto. Med tremi vročimi zanimivostmi so izpostavili sramotilni steber, kamp Menina in Tavčarjev dom. Solčava je bila med top destinacije uvrščena tudi v letu 2018, takrat na predzadnje mesto, v lanskem letu pa je napredovala za deset mest na 19. mesto. Med vročimi predlogi turistom so se uvrstili Logarska dolina, Matkov kot in Potočka zijalka. Tatiana Golob lini jih je bilo šest, po dve v Lučah in Mozirju ter štiri na drugih lokacijah v dolini. PRILJUBLJEN POMLADNI ČAS Glede na statistične podatke, ki so jih pripravili na mozirski upravni enoti, je za sklepanje zakonskih zvez še vedno najbolj priljubljen mesec maj. Lani se je maja na našem območju poročilo 15 parov. Sledi mesec junij, ko je zakonsko zvezo sklenilo 12 parov, julija pa deset. Najmanj porok je bilo februarja in marca, ko se je poročil po en par. Brez poroke ni minil noben mesec v letu. Najpogosteje izbrana ura je bila 14., sicer so se pari lani poročali vse od 8.45. do 18.30. Zanimiv je podatek, da se pri nas radi poročajo ženini in neveste, ki niso doma z našega območja. Kar 40 parov, to je 55 odstotkov, je bilo takih, ko ni bil noben od zakoncev doma na območju Upravne enote Mozirje. Marija Lebar Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 s Aktualno TOLIKO OBOLELIH ZA GRIPO IN VIROZAMI NE POMNIJO NE V ŠOLAH NE PRI ODRASLIH A • V I • I , V I • • v • v« I Gripa povzroča velike težave, koronavirus znizuje naročila v podjetju KLS Gripa in podobna obolenja so letos zakrivila odsotnost otrok v šolah in vrtcih, kot je ne pomnijo. Tudi v podjetjih se spopadajo s težavami zaradi velikega števila bolniških odsotnosti. Slovenija spada med štiri evropske države, ki so poročale o visoki ali zelo visoki pojavnosti gripe, so v tedenskem poročilu o pojavnosti gripe oziroma okužb dihal zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po Sloveniji namreč kroži virus tipa A, ki povzroča epidemije. Tudi pojavnost okužb dihal je prejšnji teden naraščala. Tako visoke obolevnosti otrok pediatri ne pomnijo. STANJE SE NE IZBOLJŠUJE Stanje se na šolah in v vrtcih v Zgornji Savinjski dolini od preteklega tedna ne izboljšuje, ampak se število zaradi bolezni odsotnih otrok povečuje. Ta teden je bilo v mozirski osnovni šoli odsotnih 55 učencev oziroma 14 odstotkov vseh. Največ obolelih je v prvi triadi. Z nazarske šole so sporočili, da je trenutno nekaj več odsotnih otrok kot pretekli teden, še Okoli 15 zaposlenih v velenjskem Gorenju se je ali se bo vrnilo s Kitajske in bodo za čas inkubacijske dobe delali od doma. vseeno pa manj kot menda po drugih šolah. V Osnovni šoli Rečica ob Savinji je konec prvega tedna v februarju manjkalo 42 od 218 otrok. NAJBOLJ NA UDARU VRTCI V Lučah je med šolarji povsem normalno število odsotnih za ta letni čas, je pa zato v vrtcu odsotnost kar 40-odstotna. V mozirskem vrtcu se je število manjkajočih precej povečalo, od 181 otrok jih je odsotnih 70, podobno je na Rečici, kjer je od 92 otrok odsotnih kar 40. Na gornje-grajski šoli se razmere umirjajo, v ponedeljek je manjkalo le 12 otrok, nekoliko večja je bila odsotnost v vrtcu, kjer je manjkalo 29 otrok. NADPOVPREČNA ODSOTNOST ZAPOSLENIH V KLS Kar nekaj težav imajo tudi podjetja, kjer je zaradi bolezni odsotnih več zaposlenih. Generalni direktor ljubenskega podjetja KLS Mirko Strašek je povedal: »Viroza in gripa imata tudi v našem podjetju že dalj časa negativne posledice zaradi velikega števila odsotnih zaradi bolezni. V zadnjem tednu je za iz Evrope se zmanjšanje kitajske gospodarske aktivnosti pozna na zniževanju naročil. Več naših kupcev namreč na Kitajsko prodaja svoje izdelke, v katerih so vgrajeni naši proizvodi. Sedanja naročila zaenkrat dobavljamo na Kitajsko brez večjih problemov ali zamud. Letos načrtujemo rast naše prodaje. Če se bo ta problem na Kitajskem nadaljeval dalj časa, bo to Pediatri ne pomnijo, da bi kdaj otroci v tolikšni meri zboleli za gripo in podobnimi obolenji kot letos. bilo zaradi bolniškega dopusta odsotnih osem odstotkov sodelavk in sodelavcev, kar je zelo velik problem. Poprečje v zadnjih letih je bilo 3,5 odstotka. Nadomestitve bolnih zato s težavo nadomeščamo z nadurnim delom.« KORONAVIRUSA V SLOVENIJI ŠE NI V Vuhanu na Kitajskem so decembra lani zaznali več primerov pljučnic. Novi koronavirus je doslej terjal življenja že preko tisoč ljudi. Število okuženih je po uradnih podatkih kitajskih oblasti preseglo 45.000. Nekaj več kot 350 ljudi je okuženih še v 27 državah po svetu, v Sloveniji še nobeden. ZMANJŠEVANJE NAROČIL Zaradi pojava koronavirusa na Kitajskem so težave pri poslovanju podjetij tudi pri nas. »KLS izvozi na Kitajsko velik delež svojih izdelkov. Zaradi karantene in ustavitve proizvodnih podjetij na Kitajskem in zaradi zmanjšanega uvo- imelo negativne posledice na našo prodajo v letu 2020,« je povedal Strašek. V GORENJU POSKRBLJENO ZA VARNOST V Sloveniji obolelih s korona-virusom ni, je pa kar nekaj skrbi povzročila vrnitev kitajskih državljanov, zaposlenih v Gorenju, po praznovanju kitajskega novega leta. Iz Gorenja nam je predstavnica za stike z javnostmi Mateja Celin povedala: »V Gorenju smo uvedli preventivne ukrepe za preprečevanje možnosti širitve virusa: našim zaposlenim, ki so se po kitajskem novem letu vračali s Kitajske v naša evropska podjetja, smo dali jasna navodila za ustrezno preven- tivno ravnanje v zvezi z možnostjo prenosa koronavirusa. Pred odhodom s Kitajske so/bodo že tam opravili zdravniški pregled in če bi imeli simptome okužbe, se ne bi mogli vrniti.« POTOVANJA NA KITAJSKO ODPOVEDANA Dodala je, da vsi, ki se vračajo s Kitajske (okrog 15 iz Gorenja v Velenju in še nekaj po poslovnih prodajnih enotah po Evropi) bodo, četudi nimajo simptomov okužbe, ostali doma in za čas inkubacijske dobe delali od doma, hkrati morajo biti pozorni, če bi se pojavili kakršnikoli simptomi okužbe in v tem primeru takoj obvestiti pristojno zdravstveno ustanovo. »Če ne bodo imeli nobenih simptomov, kar bodo morali potrditi tudi s ponovnim zdravniškim pregledom po tednu dni ter negativnim testom na koronavirus, lahko pridejo nazaj na delo. Če možnosti za testiranje na koronavirus po tednu dni nimajo, bodo doma ostali vsaj 14 dni. Do konca marca so tudi odpovedana vsa potovanja naših sodelavcev na Kitajsko in obratno, za naprej se bomo odločali glede na situacijo.« TEŽAV V POSLOVANJU ZA ENKRAT NI Trenutno težav pri poslovanju s Kitajsko v Gorenju ne zaznavajo: »Če bi se pojavile težave pri katerem od naših kitajskih dobaviteljev, jih bomo reševali sproti z vsakim posebej,« je dejala Celinova, ki je glede trenutnih bolniških odsotnosti dodala, da delo v Gorenju poteka normalno. Na naša vprašanja se niso odzvali iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje in iz nekaterih šol. Štefka Sem --"JlilUlitfi Pridružite se nam tudi na Facebooku 6 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Gospodarstvo GOLTE Lokalni ponudniki turističnih storitev o zaskrbljujoči situaciji Smučišče Golte razpolaga z nekaj več kot 12 kilometri dobro urejenih prog, Mozirska planina pa obiskovalcem od blizu in daleč, predvsem pa domačinom, pomeni še veliko več kot le smučišče. Urejene planinske poti, čudovita narava in obilica možnosti za sprostitev ter rekreacijo predstavljajo atraktivno turistično destinaci-jo, ki domačinom predstavlja tudi vir zaslužka. Po besedah lokalnih ponudnikov turističnih storitev pa celotna zgodba v zadnjem času pridobiva vse bolj negativen prizvok. RAZMERE POSTALE NEVZDRŽNE Z vodstvom podjetja Golte d. o. o. namreč lokalni ponudniki ne najdejo skupnega jezika, še več, po njihovi besedah so stvari zašle s prave poti do te mere, da želijo nastalo situacijo javno izpostaviti in opozoriti na nevzdržne razmere, ki so nastale s prihodom direktorja mag. Mitje Terčeta. ZASKRBLJUJOČ UPAD GOSTOV Predstavniki Planinskega društva Mozirje, Tiskarne Fedran, Koče pri Zlajferju, Turistično-in-formacijskega centra Mozirje, Apartmajev Ja-kop, Gostilne s pizzerijo Pri peku in nekdanjih zaposlenih opozarjajo na negativno ozračje in nezmožnost sodelovanja z vodstvom družbe, kar se odraža v kakovosti ponudbe, posledično pa v nezadovoljstvu in upadanju obiska smučarjev in ostalih gostov. Lokalni ponudniki turističnih storitev poudarjajo, da uspešne turistične zgodbe lahko nastajajo le v sodelovanju vseh vpletenih. (Foto: IS) Mag. Mitja Terče, direktor Zimsko letnega turističnega centra Golte d. o. o.: »Z večino lokalnih turističnih in gostinskih ponudnikov odlično sodelujemo. Na Golteh se strogo držimo zakonov, pravil in občinskih aktov, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo ob skoraj 50-ih inšpekcijskih pregledih v zadnjem letu, prejeli samo kazen za črno gradnjo, ki jo je zgradilo podjetje že pred desetletjem. Težave imamo le z nekaj lastniki apartmajev, ki bi še vedno radi plačevali vodo in komunalo po cenah, nekajkrat nižjih kot v dolini in uporabljajo našo cesto za dostop in parkiranje, niso pa pripravljeni plačati ničesar za pluženje in urejanje le-te. Ti lastniki apartmajev imajo na naši zemlji na črno dograjene apartmaje in črne gradnje ne želijo odstraniti. Na naših zemljiščih okoli njihovih apartmajev so postavili barake, žare, klopi, mize in ograje brez našega soglasja. Tudi z njimi, kljub njihovi neutemeljeni tožbi, da jim vse pripada, in to zastonj, želimo stvari konstruktivno rešiti. Na smučišču imamo težave samo z eno na črno zgrajeno kočo, ki nima obratovalnega dovoljenja in nam tako sploh ni jasno, kako lahko posluje. Na tej koči se redno dogajajo večerne zabave, njihovi gostje pa redno hodijo in smučajo po zaprti progi. Kot smo videli mesec nazaj na Rogli, ne gre samo za uničevanje proge in kršenje pravil, gre za smrtno nevarno početje. Kljub rednim opozorilom lastniku lokala in organom pregona se nič ne spremeni. Po smučišču se delavci tega lokala redno vozijo z motornimi sanmi, kar je prepovedano, in uničujejo smučišče ter povzročajo nevarnost. Na Golteh si bomo še naprej prizadevali za spoštovanje zakonov, privatne lastnine ter reda, posledično pa za udobje in varnost obiskovalcev.« TOŽBE, GROŽNJE, PRITISKI ... Večina omenjenih ponudnikov turističnih storitev deluje na planini že vrsto let, s prihodom Terčeta na mestu direktorja pa, kot pravijo, težavam ni videti konca. Tožbe in grožnje so na dnevnem redu, vrstijo se pritiski in izsiljevanja manjših družinskih podjetij z nerazumljivimi zneski za turistično branžo, prisotna je plačilna nedisciplina, nizka poslovna etika in neprofesionalen odnos. Z več kot 12 km progami razpolaga smučišče Golte, planina pa obiskovalcem in domačinom pomeni še veliko več kot le smučišče. USPEŠNE TURISTIČNE ZGODBE LE V SODELOVANJU VSEH DELEŽNIKOV Vpletene lokalne turistične ponudnike najbolj moti, kot navajajo, direktorjev prezirljiv odnos do lokalnega prebivalstva. Slogan »Turizem smo ljudje« poudarja, da lahko le v sodelovanju z motiviranim lokalnim prebivalstvom ustvarjamo uspešne turistične zgodbe, saj gostje, ki vse bolj iščejo celostno ponudbo, začutijo pristnost in se radi vračajo. DOMAČINI NE BODO ODNEHALI Ne glede na to, da letošnja zima smučiščem s snegom in temperaturami ni naklonjena, je tehnični sektor uspel pripraviti dobro urejene proge, ki pa so zaradi splošne slabe klime in nezadovoljstva gostov vse bolj prazne, opozarjajo lokalni ponudniki turističnih storitev. A to domačinov, ki dihajo z Goltmi, ne dela malodušnih in pravijo, da ne bodo odnehali. NEZADOVOLJNI OBISKOVALCI MOZIRSKE KOČE Za Mozirsko planino je pomembna tudi poletna turistična sezona, ki privablja predvsem po-hodnike in planince. Toda vodstvo podjetja Golte d. o. o. skupnega jezika, po pripovedovanju vpletenih, ne najde tudi s Planinskim društvom Mozirje, ki na planini skrbi za številne planinske poti, družbi pa v najem oddaja kočo na Golteh. V društvu pravijo, da povsem nerazumljivo in v nasprotju s predpisi podjetje Golte omejuje obiskovalcem gibanje na planini v določenem časovnem obdobju, nekatere planinske poti preprosto ne obstajajo več, v krajinskem parku Natura 2000, kamor spadajo tudi Golte, pa so brez dogovora in po svoje narejene pohodne ter kolesarske poti. Navajajo tudi neredno plačevanje najemnine za kočo, predstavnike planinskega društva pa moti nezadovoljstvo obiskovalcev z njeno urejenostjo in ponudbo. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 7 Gospodarstvo NA SEJMU ALPE-ADRIA TUDI ZGORNJESAVINJCANI Zadovoljni s predstavitvami svojih produktov in prepoznavnostjo V času med 29. januarjem in 1. februarjem je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal že 31. Alpe-Adria, sejem turizma, kampinga in karavaninga. Tam so bili tudi nekateri zgor-njesavinjski ponudniki turističnih produktov, zadovoljni z učinki svojih predstavitev. TURISTIČNO DRUŠTVO V POMOČ OSTALIM Za predstavitev Mozirja oziroma izboljšanje prepoznavnosti v turizmu vsako leto na tem sejmu skrbi Turistično društvo Mozirje. Možnost predstavitve na njihovem razstavnem prostoru dobijo vsi, ki to želijo. Nekateri jo izkoristijo in s tem poskrbijo za svojo prepoznavnost in prodajo. ZELIŠČARKE POSKRBIJO ZA DOBRO VOLJO Na stojnici TD Mozirje že dolga leta sodelujejo mozirske zeliščarke iz društva Sipek. Predsednica Terezija Plaznik s članicami navezuje prijateljske stike z obiskovalci. Iz zelišč kuhajo dišeče čaje, s katerimi ustavljajo obiskovalce. Ti potem z zanimanjem pogledajo turistično ponudbo. MOŽNOST PROMOCIJE ZELO DOBRODOŠLA Potrebo po udeležbi na sejmu čutijo tudi v Apartmajih in wellnessu Korošec. Urška Re-berčnik je povedala, da je možnost promocije preko društva zelo dobrodošla, zato se je zadnja leta redno poslužujejo. Pomembno je druženje z rednimi gosti, ki jih na sejmu radi obiščejo, in navezava stikov z novimi. Možnost predstavitve je letos prvič izkoristila Mojca Černivšek (desno), Moj mozaik Mojca. UČINEK PREDSTAVITVE BO VIDEN TEKOM LETA Možnost predstavitve je letos prvič izkoristila Mojca Černivšek, Moj mozaik Mojca. Slednja ustvarja mozaike z uporabo starih odsluženih keramičnih ploščic in prodnega kamenja. To bi lahko postalo dober turistični produkt oziroma spominek. Hišne številke, živali, portreti in po- dobno so pritegnili obiskovalce, zato Černivško-va upa, da bo učinek predstavitve na sejmu pozitiven. Vse dni sejma se je predstavljal tudi Zimsko letni turistični center Golte d. o. o. Z vlaganjem v vedno nove in privlačne produkte se na Golteh trudijo privabiti tako domačine kot tuje goste, ki so v centru že preživljali pestre in zanimive do-pustniške dneve. HUDIČEVO DOBER IZLET Jani Turk je preko podjetja Anaji d. o. o. na sejmu poskrbel za predstavitev projekta Hudičevo dober izlet. Pravi, da so se obiskovalci zelo zanimali zanj oziroma izkušnjo, ki jo ponuja. Navezal je precej stikov, tudi s turistično zvezo, ki je prepoznala potencial produkta. Slednji bo izletnikom omogočil spoznavanje Zgornje Savinjske doline skozi drugačne oči, z vrsto dogodivščin in kulinarično popestritvijo. Na sejmu sta se predstavila tudi Herbal Glam-ping Ljubno in Krajinski park Logarska dolina. Kdor razume, da je kruh turistične pogače težko služiti, izkoristi vsako možnost promocije tega, kar ponuja na trgu. Gost je iz leta v leto zahtevnejši, zato se morajo ponudniki prilagajati, predvsem s kvaliteto in drugačnostjo. Benjamin Kanjir OBČINA NAZARJE Razširili cesto, prenavljajo infrastrukturo V teh dneh potekajo dela na ureditvi ceste, ki vodi od lokalne ceste Nazarje-Dobrovlje mimo gasilskega doma do igrišča v Nazarjah. Tokratna investicija je nadaljevanje urejanja območja, ki ga je Občina Nazarje začela že v letu 2018. Neformalni upravitelj igrišča in pripadajočega objekta je Sportno društvo Vrbovec. V letu 2018 jim je občina uredila dokumentacijo za priključitev na vodovodno in električno omrežje, v lanskem letu je sofinancirala napeljavo elektrike in vode. Letos se dela nadaljujejo z urejanjem dovozne ceste, ki je bila do sedaj preozka za dostavo do objekta. Podlago ceste bodo sedaj odkopa-li in jo utrdili, položili bodo robnike. Med izvedbo del se je pokazalo, da so potrebna še druga nujna dela. Tako je potrebno sanirati pod cesto vgrajeno napeljavo ponikovalnice, vseh jaškov in menjava tamkajšnje dotrajane meteorne kanalizacije. Predvidena vrednost del brez asfalta, izvedenih v letu 2020, je okoli dva tisoč evrov. Marija Lebar Cesto do igrišča v Nazarjah so razširili, opravili bodo še nekatera nujna dela na infrastrukturi. (Foto: IS) OBČINSKI SVET NAZARJE Imenovali člana v svet Muzeja Vrbovec V začetku marca poteče mandat dosedanjim članom v svetu Muzeja Vrbovec, muzeja lesarstva in gozdarstva. Muzej je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Nazarje. Zaradi omenjenega so na zadnji seji občinskega sveta obravnavali to vsebino, o kateri je še pred tem stališče zavzela komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Po poročanju predsednika Janeza Stiglica je komisija predlagala, da se v svet muzeja imenuje Marijana Denšo in Marjana Dobrovca, slednji je bil član sveta že do sedaj. Občinski svet se je s predlogom strinjal in potrdil oba imenovana kot predstavnika občine ustanoviteljice v svetu zavoda. Mandatno obdobje traja pet let. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 8 Kultura, Iz občin MEDOBČINSKA SLOVESNOST OB ODPRTJU MESECA KULTURE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Veri Kumprej priznanje za življenjsko delo Na predvečer Prešernovega dne so v Solčavi pripravili medobčinsko slovesnost ob mesecu kulture. Na slavnostni akademiji so ustvarjalcem in poustvarjalcem na kulturnem področju podelili priznanja mozirske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Priznanje za življenjsko delo na področju kulture v naši dolini so podelili Veri Kumprej z Ljubnega ob Savinji. Vodja izpostave Simona Zadravec in vodja sveta izpostave Tadeja Robnik sta podelili še priznanje sveta, srebrno jubilejno priznanje, jubilejna priznanja in priznanja sklada. O UMETNOSTI IN KULTURI Slavnostni govornik, pisatelj Priznanje za življenjsko delo je pripadlo Veri Kumprej z Ljubnega ob Savinji, Vinko Jeraj je prejel priznanje JSKD OI Mozirje. solčavskih korenin Davorin Lenko, je orisal svoj pogled na kultu- ro. Dejal je, da se umetnosti in kulture ne da razložiti empirično ali z Letošnji nagrajenci z vodjo mozirske območne izpostave JSKD Simono Zadravec (prva z desne) in predsednico sveta JSKD OI Mozirje Tadejo Robnik (druga z leve v prvi vrsti) logiko. Čeprav nista pomembni za naše preživetje, mu dajeta kvaliteto, globino in širino ne glede, ali o njima govorimo na globalni ali lokalni ravni. ZAHVALA NAGRAJENCEM V imenu sklada se je nagrajencem za njihov doprinos kulturi na različnih področjih zahvalila Zadravčeva in dejala, da ti v ljubiteljskem zanosu podarjajo svoj prosti čas in ustvarjalno energijo, s katero je svet lepši, predvsem pa kulturno bogatejši. Obenem je izrazila upanje, da bodo verjetno navdih tudi prihodnjim generacijam. PREDSTAVILI KULTURNIKE DOMAČEGA KRAJA Bogat kulturni program so oblikovali člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave. V njem so s prebiranjem njihovih del predstavili trojico, ki je obogatila kulturno dogajanje preteklosti. Tako je bilo slišati poezijo župnika Jerneja Ma-rovšnika, inženirja Franca Štiftarja in bukovnika Jožeta Vršnika. Ljudske in narodne napeve so dodali pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Tisa, solčavske ljudske pevke in ljudski godci Solčavski pobi. Tekst in foto: Marija Šukalo KOLEGIJ ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Obravnavali problematiko zdravstva, vodovoda in turizma V solčavskem Centru Rinka so se ta torek srečali županje in župani vseh sedmih občin naše doline. Na kolegiju so se jim predstavili trije kandidati za mesto direktorja Javnega zavoda Zgornjesavinj-ski zdravstveni dom Nazarje. Zupane je zanimala predvsem njihova osebnostna predstavitev in izziv za kandidaturo. Obravnavali so tudi ustanovitvene akte zdravstvenega doma, predvsem kar se tiče povračil njegovih izgub. Predstavniki Komunale Mozirje so predstavili projekt Letošč, ki se tiče posodobitve in nove gradnje vodovoda na območju občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji in Ljubno. Blanka Kovačič iz Centra Rin-ka je predstavila turistično dogajanje v dolini ter predlagala določene načine, kako Zgornjo Savinjsko dolino narediti še bolj turistično privlačno. Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. Primož Vajdl PRIZNANJE SVETA JSKD OI MOZIRJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO je prejela Vera Kumprej z Ljubnega ob Savinji za ustvarjalno delo in pomembne dosežke na področju literarne dejavnosti. PRIZNANJE SVETA JSKD OI MOZIRJE je prejel Vinko Jeraj z Ljubnega ob Savinji za dolgoletno in ustvarjalno delo ter pomemben prispevek pri ohranjanju ljudskega izročila. SREBRNO JUBILEJNO PRIZNANJE SVETA JSKD OI MOZIRJE je prejelo Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal za uspešnih 20 let dela._ JUBILEJNO PRIZNANJE SVETA JSKD OI MOZIRJE so prejeli: Barbara Vajdl za ustvarjalno delo na področju gledališke dejavnosti in vsestransko delo na kulturnem področju, perice iz Luč za njihovo dolgoletno delo in doprinos pri ohranjanju ljudskega izročila, MePZ DU Mozirje za 15 let ustvarjalnega in uspešnega delovanja na področju zborovske glasbe, Solčavski fantje za dolgoletno delo na glasbenem področju in ohranjanju ljudskega izročila. PRIZNANJA SVETA JSKD OI MOZIRJE ZA POSEBNE DOSEŽKE so prejeli: Lutkovna skupina O$ Ljubno ob Savinji, OPZ O$ Nazarje, Sestri Apšner - Gmajnice, Ljudski pevci iz Luč in Marjana Rihter. Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 9 Iz občin, Zdravstvo, Organizacije OBČINA RECICA OB SAVINJI S PARTNERJI O VODNIH VIRIH IN NJIHOVI UPORABI Raziskovali vodne vire nad naseljem Dol-Suha Občina Rečica ob Savinji v sodelovanju s partnerji izvaja projekt Zegnan studenec. Izvir v manjši zatrepni dolini nad naseljem Dol--Suha je bil v preteklosti že vključen v javno vodovodno omrežje. Danes predstavlja nekoriščen, a po prvih ugotovitvah količinsko pomemben regionalni vodni vir. Cilj projekta je preučiti možnosti ponovne vključitve Zegnane-ga studenca kot dodatnega vira pitne vode. RAZISKAVA VODNIH VIROV IN NJIHOVE UPORABE Študenti visoke šole za varstvo okolja so v okviru projekta izvedli terenske vaje. V raziskavi vodnih virov so obravnavali območje, kjer se pojavljajo težave s pitno vodo. Gre za severni predel občine in naselitev v okolici izvira. Poleg tega so analizirali razmerje med obstoječo rabo in možnostjo uporabe vseh vodnih virov na območju pro- Sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa pri nameščanju opreme za avtomatsko vzorčenje vode Žegnanega studenca (foto: M. Blatnik) jekta ter ugotavljali biološke in kemijske značilnosti studenca in prispevnega zaledja. MERJENJE VODOSTAJA POTRDILO HUDOURNIŠKI ZNAČAJ Sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU so dokazali smeri in načine podzemnega pretakanja voda proti Zegna-nemu studencu ter predvideli mo- OBMOČNA ENOTA CELJE NACIONALNEGA INSTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE Zadovoljiva odzivnost za cepljenja in preglede Na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so predstavili rezultate s področja nenalezljivih bolezni -dejavnosti varovanja in promocije zdravja. Naloge strokovnjakov so med drugim usmerjene v spodbujanje zdravega življenjskega sloga in preprečevanje raka. S PRECEPLJENOSTJO ŠESTOŠOLK ZADOVOLJNI Veliko pozornost posvečajo raku materničnega vratu, ki ga lahko učinkovito preprečujemo s preventivnim cepljenjem proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV) in rednimi presejalnimi ginekološkimi pregledi. V Območni enoti Celje so s precepljenostjo šestošolk proti okužbi s HPV zadovoljni. Po besedah prim. dr. Alenke Trop Skaza, predstojnice Območne enote Celje NIJZ, je bila namreč precepljenost v šolskem letu 2018/19 v celjski regiji približno deset odstotkov višja od slovenskega povprečja in je znašala 69,4 odstotka. SPODBUDE ZA PRESEJALNE PREGLEDE Delo na področju informiranja in izobraževanja o nacionalnih preventivnih programih za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke se odvija v programih Zora, Dora in Svit. Strokovnjaki vse, ki so jim ti programi namenjeni, spodbujajo k tem, da opravijo priporočene presejalne preglede. Po zadnjih podatkih NIJZ za polletje 2019 je bila najvišja odzivnost v program Svit na Polzeli in v Gornjem Gradu. Regija se po odzivnosti uvršča v slovensko povprečje (odzivnost v regiji 64,8, v Sloveniji 65,4). TG rebitne potrebne posege za usposobitev vira pitne vode. Na podlagi zveznega merjenja vodostajev in hidrometričnih raziskav so potrdili, da ima izvir izrazito hudourniški značaj s kratkotrajno zelo visokimi pretoki, ki nastopijo zelo kmalu po obilnejših padavinah, a tudi zelo hitro upadejo. GEOMORFOLOŠKA VREDNOTA DRŽAVNEGA POMENA Zupnekovo žrelo, katerega del je Zegnan studenec, je uvrščeno na seznam evidentiranih naravnih posebnosti na območju Republike Slovenije. Kot geomorfo-loško vrednoto državnega pomena ga predstavlja odprta jama s prostim vstopom in občasnim iz- 72.000 evrov je vreden projekt Žegnan studenec, rečiška občina je zanj pridobila nekaj več kot 55.000 evrov nepovratnih sredstev. virom vode. Ima kraške značilnosti in predstavlja osameli kras. Izvir je v vznožju žrela zajet z imenom Zegnan studenec in je bil v preteklosti že uporabljen za oskrbo s pitno vodo. Zaradi oporeč-nosti vode, predvsem po intenzivnejšem deževju, je bil v 90-ih letih prejšnjega stoletja izključen iz javnega sistema oskrbe s pitno vodo. Barbara Rozoničnik PUSTOVANJE V MOZIRJU TIK PRED VRATI S podelitvijo trških pravic se začenja teden dni zabave Več kot 12-desetletna tradicija pustovanj v Mozirju narekuje izvedbo vrste prireditev. Vsako leto se vse skupaj začne s podelitvijo listine o trških pravicah. Slednja je podeljena domačinom, ki to niso, ampak so prišleki, ki so prišli v kraj iskajoč boljši kruh ali potom ljubezni. Pustna bratovščina se na skrajno tajnih sejah, ki jih vodita predsednik društva Marko Presečnik in pustni župan Drago Poličnik, vsako leto po temeljitem premisleku odloči za prejemnika. PRAVICE V ROKE CHRISTINE SKORNŠEK Pustna vlada se je odločila, da na debeli četrtek popoldan obišče Vrtnarstvo Skornšek, kjer je svoj dom našla Christine Skornšek. V objemu domačega Jožeta, ki nadaljuje tradicijo svojih staršev. Z njim skrbi za razvoj in dobro delo podjetja. Hkrati je dejaven člen družbenega življenja, saj s cvetjem in artikli z veseljem pomaga pri domala vseh prireditvah v kraju. VESELO VSE DO PEPELNICE Sledili bodo petkov stand up, sobotna gala maškarada in nedeljsko rajanje za najmlajše. Ponedeljkovo okolofiranje od hiše do hiše bodo pustnaki oplemenitili z obhodom trških meja in nadgradili s torkovo tradicionalno karnevalsko povorko skozi trško jedro. Teden dobre volje se bo zaključil z resnejšo pepelnič-no sredo, ki bo označila smrt in konec pustovanja za letos. Benjamin Kanjir 10 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Organizacije i PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LUCE Načrtujejo nakup tovornega vozila V Prostovoljnem gasilskem društvu Luče se po besedah predsednika Boštjana Robnika lahko pohvalijo s povečanjem števila članov in vključevanjem najmlajših v delo. Ti so bili aktivni tako na tekmovalnih kot na drugih področjih. Zato so bili nagrajeni z letovanjem v Savudriji in izletom v Postojno. ZA PRIPRAVLJENOST VAJE Tekmovanj na nivoju domače gasilske zveze so se udeleževali tudi člani. Veterani so bili aktivni pri izvajanju redarske službe na prireditvah. Lani so uspeli nabaviti kombi za prevoz moštva. Za svo- jo pripravljenost so skrbeli tudi na vajah in tečajih. Za druženje pionirjev in mladincev so poskrbeli z organizacijo mladinskega tekmovanja v smučanju v okviru zveze. Člani društva so se sproščali na izletu in se udeležili maše na florjanovo. DEVET RAZLIČNIH INTERVENCIJ Lučki gasilci so bili po besedah poveljnika Tomaža Funtka aktivni tudi na operativnem področju. Poleg tekmovanj, redarstev in izobraževanj so poskrbeli za prevoz pitne vode. Posredovali so v devetih različno zahtevnih intervencijah. Reševali so obolele osebe, gasili dim- V mesecu požarne varnosti so po besedah poveljnika Tomaža Funtka izvedli dve vaji. niški požar, posredovali pri delovni nesreči v gozdu, nesreči z avtobusom in reševanju obešenca. V mesecu požarne varnosti so izvedli vaji gašenja gospodarskega poslopja na kmetiji Spodnji Jerovčnik in evakuacije otrok iz osnovne šole. Vozilo za prevoz moštva, ki so ga pridobili v preteklem letu, dobro služi svojemu namenu. Sedaj morajo vozni park dopolniti s tovornim vozilom. Za slednjega upajo, da bo pri pokrivanju stroškov nabave v veliko pomoč domača občina. Tekst in foto: Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Zamenjava gasilskega tovornjaka PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Delavno na intervencijah in izobraževanjih Delo ljubenskih gasilcev je na občnem zboru predstavil predsednik Uroš Cerar in med drugim izpostavil strokovno ekskurzijo, ki so jo lani organizirali po dolgih letih. Omenil je tudi potrebo po zamenjavi stare motorne brizgalne, saj njeno popravilo finančno ni smiselno. Velika želja še naprej ostaja nov gasilni dom. V društvu pospešeno iščejo pravo lokacijo in pripravljajo idejne zasnove. BILI NA DEVETIH INTERVENCIJAH Gasilci so po poročilu poveljnika Tomaža Vrečarja izvedli devet intervencij. Kot zadnja leta so zopet prevladovali dimniški požari, gasili so jih na treh objektih, dvakrat so gasili požar v stavbi. Sodelovali so tudi pri gašenju velikega požara v podjetju Biomasa v Nazarjah, posredovali po delovni nesreči in nesreči padalke. IZOBRAŽEVANJEM NAMENJENA POZORNOST Kar 25 članov je zaključilo različna izobraževanja. Vsi tečajniki so opravili 1.360 ur, kar opravi en zaposlen v osmih mesecih. V oktobru, mesecu požarne varnosti, so opravili različne aktivnosti, med drugim so sodelovali na vaji v Rad-mirju. Udeležili so se tudi tekmova- Poveljnik Tomaž Vrečar je pohvalil zagnane gasilce, ki so opravili različna izobraževanja. nja Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, kjer so članice A osvojile tretje mesto. Gasilci na Ljubnem so aktivni tudi kot redarji ob velikih prireditvah v kraju - svetovnem pokalu v smučarskih skokih za ženske, Flos-festu in Flosarskemu balu. Prav tako razvažajo pitno vodo, na florja-novo se udeležijo maše za gasilce in skrbijo za vzorno urejeno opremo v obeh gasilskih domovih ter njuno okolico. Na občnem zboru so zaslužnim članom podelili priznanja in napredovanja v čine. Tekst in foto: Štefka Sem Radmirski gasilci imajo za sabo uspešno leto in pred sabo velike izzive. Po poročilu poveljnika Gašperja Slatinška so sodelovali na sedmih intervencijah in več vajah. 23 tečajnikov se je udeležilo in uspešno zaključilo razna izobraževanja. Aktivni so bili tudi na drugih področjih. DOSTAVILI 72 TISOČ LITROV VODE Organizirali so pogostitev za občane ob občinskem prazniku, za otroke so v radmirski šoli organizirali noč čarovnic in pustovanje ter tako dokazali, da jim mladina pomeni veliko. Njihove pionirke so se udeležile državnega tekmovanja v gasilski orientaciji. Gospodinj- Poveljnik Gašper Slatinšek je med operativce vnesel svež veter. stvom so dostavili 72 tisoč litrov vode, poskrbeli so za pregled gasilnih aparatov za krajane, delovali kot redarji in se udeleževali praznovanj drugih društev. OPERATIVCI Z VELIKO ELANA Predsednik Damijan Nerat je pohvalil nov zagon in energijo pri operativcih, ki jo je mednje vnesel poveljnik Slatinšek. Nerat je dodal, da so že lani začeli aktivnosti za zamenjavo gasilskega tovornjaka, ki so ga kupili leta 1998, ob 100-letnici društva. Vozilo je iztrošeno in z Občino Ljubno so se že dogovorili za sofinanciranje nakupa novega v dveh obrokih letos in prihodnje leto. Nakup bo vseeno velik zalogaj za društvo, zato računajo na pomoč gospodarstva, donatorjev in krajanov. NE POZABLJAJO NA NAJSTAREJŠE ČLANE Lani so prenesli sedež društva na naslov novega gasilnega doma, za katerega so v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Kljub vsakodnevnim obveznostim radmirski gasilci ne pozabljajo na najstarejše člane, ki so postavili temelje za delovanje društva. Z veseljem jih obiščejo ob njihovih osebnih praznikih in jim tako pokažejo, da jih cenijo in so jim hvaležni za njihovo delo. Teksti in foto: Štefka Sem Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 11 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke EDITA KOS MARTINSEK PREDSTAVILA UPORABNOST ETERIČNI OLJ Za optimalen učinek dovolj zaužiti majhne količine Priljubljenost eteričnih olj se v zadnjih letih povečuje. Njihova uporaba je že zdavnaj prešla z odi-šavljanja prostorov na lajšanje številnih težav sodobnega človeka. Tega se zavedajo tudi v Društvu računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline. Za- to so v petek, 31. januarja, pripravili predavanje o praktični uporabi eteričnih olj. O tem je v Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji spregovorila Edita Kos Martinšek. ZA VSAKO TEŽAVO OBSTAJA ETERIČNO OLJE Edita Kos Martinšek je povedala, da so eterična olja učinkovitejša od suhih zelišč. ŠOLSKI CENTER VELENJE Dobrodelni koncert uspel V Domu kulture Velenje je v sredo, 29. januarja, potekal koncert z naslovom Pravljica za mavrične ljudi. Pripravili so ga učitelji in dijaki Elektro in računalniške šole (ERŠ) Šolskega centra Velenje. Z zbranimi sredstvi pomagajo dijakom iz socialno šibkejšega okolja. Z donacijami in zbranim denarjem so tokrat šolski sklad obogatili za tri tisoč evrov. Na koncertu so sodelovali pev- Kos Martinškova je dejala, da za vsako težavo obstaja eterično olje. Več kot o njih vemo, več nam pomenijo. Uničujejo viruse in bakterije, a jih ne smemo uporabljati kot nadomestek za zdravilo. Olja namreč le lajšajo tegobe, raziskave pa so pokazale, da so učinkovitejša od suhih zelišč. ZA POMIRITEV IN SPROŠČANJE Povedala je, da ljudi ta olja pomirjajo, sproščajo, poživljajo, pod- pirajo zdrav celični razvoj, pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, lajšajo bolečine. So tudi nepogrešljiv pripomoček v gospodinjstvu, tako za čiščenje kot kuhanje, in imajo tudi dezinfekcijski učinek. Za doseganje optimalnega učinka je dovolj, da olja uživamo v majhnih količinah, a pogosto. Tako dosežemo želen učinek in poskrbimo za svoje zdravje. Tekst in foto: Marija Šukalo SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Predsedniku Plazniku zaupali še en mandat ski zbor SC Velenje, dijaki glasbeniki ERŠ, pevka Alja Krušič ter Matjaž in Tjaš Jelen. Vsebinsko so ga posvetili pereči podnebni problematiki, to pa nadgradili s poezijo slovenskih pesnikov o Sloveniji. Dogodek je potekal pod častnim pokroviteljstvom župana MO Velenje Bojana Kontiča, navzoče pa je pozdravil podžupan MO Velenje Peter Dermol. Marija Lebar Ček, s katerim je Mestna občina Velenje prispevala v šolski sklad, je ravnatelju ERŠ Simonu Konečniku (levo) izročil podžupan Peter Dermol. Sadjarsko društvo Franca Prap-rotnika Mozirje šteje preko sto članov, ki prihajajo iz vseh zgornje-savinjskih občin, nekateri tudi iz spodnje Savinjske doline. Na zadnji dan meseca januarja so se srečali na letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo v preteklem letu ter si zadali plane za tekoče. Prav tako so izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora, predsedniško funkcijo pa bo še naprej opravljal Alojz Plaznik. Podelil je kipce Franca Praprotni-ka, ki jih prejmejo najzaslužnejši člani društva. Letošnja nagrajenca sta Ivan Rosc iz Luč in Anton Vrhovnik iz Mozirja. TOČA OKLESTILA NJIHOV SADOVNJAK NA ROŽNIKU Glavne aktivnosti sadjarjev v letu 2019 so se vrtele okrog sadovnjaka na mozirskem Rožniku. Slednjega jim je dobro uničila toča, za nameček so bili na delu številni škodljivci, nekatere sadike pa so jim celo odtujili nepridipravi. Tako se bo zasajanje zavleklo še za leto ali dve. POUDAREK NA STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Kot je dejal Plaznik, so dali velik poudarek izobraževanju. Spomladi so tako v vseh sedmih občinah naše doline organizirali prikaz obrezovanja visokodebelnih jablan in hrušk, v njihovem šolskem sadov- njaku v Mozirju pa prikaz obrezovanja manjšega drevja. Odpravili so se tudi na strokovno ekskurzijo v Prekmurje, pri Prodniku v Juvanju organizirali ocenjevanje tolkca, sodelovali so tudi na različnih prireditvah po dolini. Ponovno izvoljen predsednik Alojz Plaznik je predstavil delo društva v preteklem letu. ŽELJA PO VKLJUČEVANJU MLADIH Člani društva so medse sprejeli devet novih članov, njihova želja je, da se jim pridruži predvsem mlajša populacija. Potek dela v letošnjem letu bo potekal po ustaljenih tirnicah. V drugi polovici leta bodo pripravili sadjarsko razstavo, ki jo organizirajo vsako drugo leto. Tekst in foto: Primož Vajdl 12 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Zgodovina in narodopisje, Informacije i STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (12) Predstavljamo Paherjevo, Kampuževo in Goričarjevo - Zvirovo hišo PAHERJEVA HISA ... je nadstropna stavba z začetka 19. stoletja, katere lastniki so bili Paherji. Franc Paher je bil gorski vodnik. Hiša ima značilna plitko češko kapo v veži. Gospodarsko poslopje je bilo na dvoriščni strani. Paherji so bili posestniki, imeli so trgovino z usnjem. Fran Kocbek in njegov učiteljski tovariš Kos sta leta 1894 izdala v Celju knjižico Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. Iz nje je razvidno, da sta bila tedaj avtorizirana gorska vodnika v Savinjskih Alpah Alojz Lončar in Franc Paher iz Mozirja. KAMPUŽEVA HIŠA Hiša datira v 19. stoletje. Lastniki so bili Kampuži, ki so bili posestniki in gostilničarji. V njihovi hiši je bil hotel Ilirija. GORIČARJEVA - ZVIROVA HIŠA Velika nadstropna stavba z gospodarskim poslopjem, zgrajena v drugi polovici 19. stoletja na temeljih baročne hiše. Hiša je bila prizorišče tedanjega družbenega dogajanja in zbirališče rodoljubov. Goričaji so bili posestniki, usnjarji in gostilničarji. Gostilna se je imenovala Pri kroni. V hiši je bila avgusta 1893 ustanovljena Savinjska Prvi predsednik tujsko prometnega in olepševalnega društva, ki je bilo ustanovljeno maja 1892, je postal Alojz Goričar. Od leta 1899 je v hiši delovala ekspozitura okrajnega glavarstva iz Celja, katere uslužbenec je bil Leopold Goričar. V hiši je bil rojen tovarnar Alojz Goričar. Imel je to- Kampuževa hiša v Mozirju podružnica Slovenskega planinskega društva. V ta namen je bila v hiši ustanovljena tudi prva društvena knjižnica v Mozirju, kateri je prvo knjigo podaril Anton Aškerc. Goričarjeva - Zvirova hiša v Mozirju Paherjeva hiša v Mozirju varno barv in lesnih izdelkov v Lju-biji, ki jo je preoblikoval v delniško družbo. Po letu 1890 je bilo zbirališče rodoljubov v Zvirovi hiši št. 33, kjer je gospodaril Alojz Goričar. V njegovi gostilni Pri kroni so se vršile vse pomembnejše prireditve v tistem V hiši je živel Matija Goričar, ki je bil banski svetnik in župan Mozirja od leta 1924 do 1938. Matija Blagojevič Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mo-zirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. POEZIJA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Wistawa Szymborska: Radost pisanja obdobju. Tako je bil 8. julija 1893 v njegovi gostilni shod Političnega društva za Slovensko Štajersko. Na shodu je bilo sprejetih več pomembnih političnih resolucij. V slovenščino je prvič preveden celoten pesniški opus Poljakinje Wistawe Szymborske (19232012), Nobelove nagrajenke v letu 1996. V svojem življenju je napisala dvanajst pesniških zbirk, v katerih si zastavlja temeljna vprašanja o življenju in svetu. Odgovore na njih poskuša gledati iz drugačnih zornih kotov. Njene pesmi pogosto pripovedujejo zgodbo, anekdoto, se lotevajo kakšnega problema, se naslanjajo na vsakdanji dogodek ali znanstveno hipotezo. Pri njihovem snovanju se avtorica poslužuje humorja, ironije, parodije in podobnih modernih izraznih sredstev. V slovenščini sta doslej izšla izbora Se- menj čudežev in Ključ ter zbirka Trenutek, zdaj bo končno preveden njen celotni pesniški opus. Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 13 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke TANNJA YRSKA PREDSTAVILA POZITIVEN VPLIV GOZDA NA ZDRAVJE Gozd je prostor za doseganje človekovega ravnovesja V Osrednji knjižnici Mozirje so v okviru meseca kulture zadnji januarski petek pripravili predavanje Tannje Yrska z naslovom Gozdna terapija - krepitev zdravja in vitalne energije z gozdom. Predavateljica je predstavila znanstvene raziskave o pozitivnem vplivu gozda na zdravje, lastnosti posameznih drevesnih vrst v povezavi z Bachovimi esencami ter najpreprostejše elemente gozdne terapije. VSE BOLJ PRILJUBLJENA TERAPIJA V zadnjem obdobju je v evropskem prostoru vse bolj prepoznavna in priljubljena gozdna terapija, imenovana tudi gozdna kopel. Porast zanimanja za tovrstno terapijo in gozd, kot edinstven habitat, so zaznali tudi v mozirski knjižnici, saj so tam zelo iskane knjige na to temo. To je bil povod, da so knjižničarji v goste povabili Tannjo Yrska, po izobrazbi univerzitetno diplomirano inženirko gozdarstva. RAZISKOVALKA VPLIVA GOZDA NA KAKOVOST POČUTJA Tannja se ni dolgo posvečala svojemu pokli- cu, temveč se je odločila za svojo pot in ustanovila Zavod Prana. Posvetila se je raziskovanju, kako nam gozd lahko pomaga na nematerialni ravni, kako sprehod skozi gozd vpliva na kakovost našega počutja in kako obisk gozda kar najbolje izkoristiti. Predavanje je obogatila s fotografijami in pokazala nekaj elementov gozdne terapije, kot so bosa hoja, ležanje na gozdnih tleh, čuječnost pri drevesu. Tekst in foto: Roman Mežnar Gozdna terapevtka Tannja Yrska je nazorno prikazala nekatere elemente gozdne terapije. ANA ŠIMENC O DEMENCI y Človek in človečnost morata biti na prvem mestu V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so januarska dogajanja zaključili s predavanjem Demenca - dileme in strahovi. O tej bolezni je spregovorila Ana Šimenc, animatorka v Centru starejših Zimzelen Topolšica. Tam zadnja leta dela največ z osebami, obolelimi prav z demenco. BOLNIKU SE BRIŠE KRATKOROČNI SPOMIN Opozorila je, da vsako pozabljanje ni demenca. Obravnava starostnika s to boleznijo pa mora biti ce- lostna in vključuje njegove tako fiziološke kot tudi psihološke in socialne potrebe ter vso potrebno oporo svojcev. Tudi slednji potrebujejo največ pomoči v trenutku, ko se njihovi domači začnejo spreminjati pred njihovimi očmi. Bolniku se namreč briše kratkoročni spomin. »Kolikor je različnih ljudi, toliko je različnih »obrazov« demence. Nikoli ne veš, na kakšen način se bo ta odrazila,« je povedala Simen-čeva in predstavila nekaj primerov, s katerimi se srečuje v službe- Številni obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili Ani Šimenc, ki je spregovorila o demenci. nem času v domu starejših. Tu mo- mreč izredno pomembno vpraša- rata biti človek in človečnost na prvem mestu. Delo jo pogosto postavi pred dilemo, ki jo mora rešiti na pristen človeški način. POMEMBNA SPODBUDA IN RAZUMEVANJE DOMAČEGA OKOLJA V začetnem stadiju so za starostnika zelo potrebni diskreten nadzor, spodbuda in razumevanje domačega okolja. Kako pravilno ravnati z dementno osebo, ohraniti dostojanstvo in vrednote, je na- nje. Od oseb, ki delajo z ljudmi s tovrstno boleznijo, se namreč zahteva izredna psihična in duševna trdnost. Zato mora tudi ta poskrbeti zase, ohraniti svoje navade in poiskati pomoč, ko je skrb pretežka. Tisti, ki potrebujejo kakršenkoli nasvet oziroma pogovor, se lahko obrnejo na Simenčevo osebno. Ta je za individualna svetovanja na razpolago vsak zadnji četrtek v mesecu v Medgen borzi. Tekst in foto: Marija Šukalo 14 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Kultura, Oglasi ZGODOVINSKI ARHIV CELJE NADALJUJE SERIJO PROJEKTOV ARHIV V REGIJI Stalna razstava nazorno in pregledno zrcali preteklost Luč V lanskem decembru je zgodovinski arhiv iz Celja v sodelovanju z Občino Luče in nekaterimi posamezniki postavil na ogled razstavo z naslovom Luče v dokumentih zgodovinskega arhiva. Razstavni panoji stojijo v naselju etno hišk in so tako še dopolnili tamkajšnji pregled nekdanjega dogajanja v Lučah. PRETEKLOST JE POMEMBNA TUDI ZA SEDANJOST Avtorica razstave je arhivska svetovalka Sonja Jazbec, pri njenem nastajanju so sodelovali tudi Metod Rosc, Ciril Rosc in Borut Batagelj. Z omenjeno postavitvijo Zgodovinski arhiv Celje nadaljuje serijo projektov Arhiv v regiji, s katero se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti in kategorij arhivskega gradiva vezanega na območja, ki so v njegovi pristojnosti. Razstava reprodukcij arhivskih dokumentov popestri vsebino etno muzeja v Lučah. (Fotodokumentacija občine) Razstava torej po eni strani nazorno in pregledno zrcali preteklost Luč, po drugi pa utrjuje današnjo predstavo in usmerjanje občine v sonaravni in trajnostni razvoj, ki je pogojen z lokalnimi značilnostmi. LITERARNI VEČER STOPINJE V SVET LITERATURE Prebirali izbrana dela ZANIMIVO SLIKOVNO IN DOKUMENTARNO GRADIVO Na panojih je prikazanih 75 reprodukcij originalnih dokumentov, ki jih v arhivu hranijo v 15 različnih fondih in zbirkah. Dokumenti so prikaz značilnosti, sprememb in zanimivosti kraja. Predstavitev je kronološka, najstarejši dokument je izsek iz urbarja Gospostva Gornji Grad v obdobju 1775-1776, na katerem je predstavljen popis dajatev podložnikov za naselje Karni-ca. Iz leta 1848 je bakrorez znamenite Igle, videti je tudi nekaj razglednic Luč in okolice. 75 reprodukcij originalnih dokumentov je prikazanih na panojih. Reprodukcije dokumentov in slikovnega gradiva, kot so prenosi lastništva zemljišč in gradnje objektov, predstavljajo urbanizacijo naselja. Videti je mogoče, kako je nastajala infrastruktura - ceste, mostovi, vodovodna oskrba ... Ne manjkajo niti dokumenti o šolstvu, kulturnem in družabnem utripu kraja ter gospodarska in turistična dejavnost, kot sta lesna predelava, splavarstvo in gorništvo. Marija Lebar V okviru praznovanj meseca kulture v Zgornji Savinjski dolini je v Galeriji Mozirje 30. januarja potekalo otvoritveno srečanje. Pripravili so ga člani KUD Stopinje v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Mozirje s prepletom avtorskih besedil, ki so ga naslovili Stopinje v svet literature. Tematik izbranih del literarnega večera je bilo več. Od ljubezni, osamljenosti, minevanja življenja, na- rave do domovine in družbe. Avtorjev pesniških in proznih del je skoraj dvajset. Izbrana dela je prebiralo deset članov društva. Dogodek je z igranjem na kitaro obogatil Timotej Tasič. Člani literarne sekcije društva so si nadeli ime Bele stopinje. Do sedaj so izdali dve zbirki proznih in pesniških del, v prihodnje bo luč sveta ugledala že tretja knjiga. Tekst in foto: Primož Vajdl Člani KUD Stopinje so se publiki predstavili z lastnimi pesmimi in proznimi deli. Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 15 Kultura PREMIERJA KOMEDIJE ZBEZI OD ZENE Ura in pol smeha z mlado gledališko zasedbo Kulturno društvo Lepa Njiva je na oder postavilo komedijo Raya Cooneya Zbeži od žene. Zasedba mladih ljubiteljskih igralcev je poskrbela za uro in pol smeha ter sprostitve ob različnih zgodah in nezgodah. UDAREC V GLAVO POVZROČI ZMEDO V ŽIVLJENJU TAKSISTA Glavni akter zgodbe je mladi taksist, ki je zaradi svoje neodločnosti in omahljivosti poročen z dvema ženama. Tako živi dvojno življenje v Mozirju in Šoštanju. Da bi vse potekalo dobro, ima napisan seznam opravil tako pri eni kot pri drugi. To mu uspeva vse do dne, ko ga na-padeta nepridiprava. Zaradi udarca v glavo se zmede in zamenja urnik ter naslova. Da bi bil kos nastalemu zapletu, si izmisli številne laži. V njih se čedalje bolj zapleta in vanje vplete svojega soseda. PODELILI BRONASTE LINHARTOVE ZNAČKE Ob premieri so članom društva, ki se z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo ukvarjajo več kot pet let, podelili bronaste Linhartove značke. Te jim je v imenu mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti izročila vodja Simona Zadravec. Med devetimi dobitniki sta tudi režiser in dramaturg Primož Vajdl in igralka Barbara Vajdl. Tekst in foto: Marija Šukalo Med dobitniki bronastih Linhartovih značk za delo na igralskem področju sta tudi igralka Barbara Vajdl, ki je upodobila eno od žena Džona Šmita (tretja z desne), in Primož Vajdl, režiser in dramaturg (tretji z leve). Glavni akter zgodbe je taksist, ki je poročen z dvema ženama. ORGELSKA MASA V CERKVI SV. MOHORJA IN FORTUNATA V ŠOŠTANJU Na orglah iz leta 1824 igrala Ana Mavrič in Sven Jurkovnik Učenci orgel Glasbene šole Nazarje vsako leto pripravijo orgelsko mašo, pri kateri izvajajo skladbe, ki so nastale ravno v ta namen. Letos so gostovali v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju. Na orglah iz leta 1824 sta se predstavila Sven Jurkovnik, ki obiskuje 2. razred orgel, in Ana Mavrič, ki se igranja veličastnega inštrumenta uči že 4. leto. DOBRODOŠLA POPESTRITEV BOGOSLUŽJA Skupaj s profesorico Barbaro De Costa so na svečnico predstavili božične orgelske skladbe za južnonemški tip orgel. Tovrstni projekti učencem nudijo možnost spoznati različne tipe orgelskih instrumentov, s katerimi se bodo srečevali v slovenskem prostoru. Ker so vsake orgle unikat, je še posebej pomembno, da dobijo možnost, da preizkusijo svojevrstne izzive pri igranju in oblikovanju zvoka različnih instrumentov, je povedala De Costova. Koncertna maše v Šoštanju je bila tudi dobrodošla popestritev nedeljskega bogoslužja in bila na koncu nagrajena z močnim aplavzom. Barbara Rozoničnik Orglavca Sven Jurkovnik in Ana Mavrič iz Glasbene šole Nazarje sta sooblikovala nedeljsko bogoslužje v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Šoštanju. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) 16 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke PLANINSKI VEČER V NAZARJAH Z Miljkom Lesjakom po tolminskih gorah Na večeru nazarskega planinskega društva je gostoval gornik, alpinist in gorski reševalec Miljko Lesjak z Mosta na Soči. V Muzeju Vrbo-vec je vrhunski fotograf in popotnik obiskovalce predavanja pod naslovom Tolminska - na sončni strani Alp popeljal po tolminskih gorah in preko fotografij predstavil številne trenutke, ki jih je na svojih poteh doživel in videl. ZA PLANINCA POMEMBNA OPREMA IN IZKUŠNJE Fotografije, marsikatere so jemale dih in izvabljale vzdihe občudovanja, so nastale na brezštevilnih vzponih ob mogočih in nemogočih urah. Takrat so se namreč avtorju ponujali številni prizori, ki jih je uspešno zabeležil s fotoaparatom. V prvem delu večera je opozoril na nevarnosti v gorah in dodal, da sta za planinca pomembna oprema in izkušnje. ŽIVLJENJE MORAMO UŽIVATI TAKRAT, KO GA LAHKO Nato je razmišljal o času. O tem, da je ta zlato, a mi brezglavo hitimo od cilja do cilja in ob tem ne vidimo ničesar. Sam si je vzel čas in užival v drobnih pozornostih. Ob tem so lahko udeleženci večera občudovali ptice v letu, igro gamsom, drobne gorske rože, sončne zahode v gorah. Dejal je, da moramo življenje uživati takrat, ko ga lahko. ZA SVOJE MOJSTROVINE PREJEL NAGRADE Lesjak je aktiven gorski reševalec že več kot štiri desetletja. V tem času je sodeloval v več kot sedemsto reševalnih akcijah, ki jih je tudi fotografsko dokumentiral. S tem je zabeležil veliko srečnih in nesrečnih zgodb reševanj. Zaradi svojih fotografskih mojstrovin si je prislužil naziv kandidat za mojstra fotografije pri Fotografski zvezi Slovenije. Na lanskem fotografskem tekmovanju 2nd People of the World Digital Circuit je za svoji fotografiji osvojil kar pet nagrad. Tekst in foto: Marija Šukalo Gornik, gorski reševalec in vrhunski fotograf Miljko Lesjak je predstavil fotografije, ki jih je posnel na brezštevilnih vzponih ob mogočih in nemogočih urah. 17 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Šport KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Z zmago v zadnjem krogu v ligo za prvaka Nazarska članska košarkarska ekipa je v začetku februarja dosegla velik uspeh, saj si je izborila nastope v ligi za prvaka. Prejšnji petek je v svoji dvorani v odločilni tekmi v zadnjem, 14. krogu prvega dela prvenstva v 3. SKL vzhod premagala ekipo Bistrice in si priigrala boje za najvišja mesta v 3. ligi. Zmaga je bila priborjena težje, kot kaže končni rezultat, ki je bil 75:65. ŽELJA JE BILA IZOGNITI SE BOJEM ZA OBSTANEK Nazarčani so se konec januarja dva kroga pred koncem prvega dela prvenstva znašli v poziciji, da se borijo za ligo za prvaka. S tem so presegli načrte pred sezono, po katerih so se želeli izogniti ligi za obstanek. S osmimi zmagami in štirimi porazi so zasedali drugo mesto skupine vzhod in za potrditev uvrstitve v ligo za prvaka potrebovali zmago v zadnjih dveh krogih. PO PORAZU V VOJNIKU ZMAGA NUJNA Prvi februarski dan so se odpravili na gostovanje v Vojnik, kjer jih je pričakoval tradicionalno neugoden tekmec. Za takšnega se je izkazal tudi tokrat, saj sta bili moštvi izenačeni skozi celotno srečanje, v zadnjih minutah pa si je Vojnik priigral odločilno prednost za zmago 73:68. Kljub porazu so nazarski košarkarji v pe- tek imeli pot v ligo za prvaka v svojih rokah. Na zadnji tekmi prvega dela prvenstva, na kateri so nujno potrebovali zmago, so gostili ekipo Bistrice. Pomembnost tekme se je poznala na natančnosti domačih košarkarjev, ki so v uvodni četrtini dosegli zgolj 9 točk. Poškodoval se je tudi eden od nosilcev igre Primož Bitenc in vse skupaj je dobilo dramatičen zaplet. Sledila je napeta in izenačena tekma, ki so jo domači igralci prevesili v svoj prid v zadnjem delu tek- me. Strelsko sta izstopala Aljaž Skornšek, ki je dosegel 21 točk, in Boris Kovačič, ki jih je prispeval 16. Z zmago je bil potrjen nov uspeh nazarske članske ekipe, ki je v pomlajeni zasedbi presenetila z uvrstitvijo v ligo za prvaka. Sedaj jo v bojih za najvišja mesta čakajo ekipe, kot so Slovan, Gorica, Litija, Jesenice, Kolpa Črnomelj. Spored tekem in nasprotnike bodo dobili v kratkem. Roman Mežnar Zmaga nazarskih košarkarjev na zadnji tekmi prvega dela 3. SKL vzhod je bila nujna, saj je pomenila uvrstitev v ligo za prvaka. (Fotodokumentacija kluba) NOGOMETNI VIKEND MLADIH NAVDUŠENCEV Na parketu preko 300 bodočih nogometnih zvezd V času prvega februarskega vikenda je v Športni dvorani Mozirje potekal že 12. tradicionalni turnir v dvoranskem nogometu za najmlajše selekcije. Nastopilo je 32 ekip nogometašev. Dva dneva nogometa sta v prvi vrsti namenjena druženju mladih in njihovih staršev. USMERJANJE V ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA V Nogometnem društvu Mozirje je prvenstveni namen vzgoja mladih in njihovo usmerjanje v zdrav način življenja. Pod okriljem strokovno usposobljenih trenerjev v različnih starostnih kategorijah vsak dan pridno vadi precej preko sto predšolskih in šolskih otrok ter starejših. V času zimskih mescev sistematična vadba poteka na parketu športne dvorane, ostale mesece na igriščih v športnem parku. Vsa leta od odprtja dvorane v njej organizirajo tradicionalni turnir, ki se ga udeležujejo mnoge ekipe. 32 EKIP, PREKO 300 IGRALCEV Sobotni dopoldan je bil namenjen igralcem v starostni kategoriji U9. Med sabo so se pomerile po dve ekipi iz Slovenj Gradca, Smartnega ob Paki, Šoštanja in Mozirja. Do finala sta prišli ekipi iz Šoštanja in Smartnega. Popoldanski del je bil v znamenju ekip U11. Konkurenca je bila bistveno pestrejša in huj- Prve štiri ekipe v kategoriji U15, na sredini Mozirjani, ki so osvojili prvo in drugo mesto. ša. Turnirja so se udeležile ekipe iz Kidričevega, Rač, Šoštanja, Šmartno-Prebolda in domačini. Mozirjani so si priigrali tretje mesto, v finalu pa sta se pomerili ekipi Aluminija iz Kidričevega. MOZIRJANI DRUGI, LJUBENCI ČETRTI V nedeljo dopoldan so se na parketu najprej srečale ekipe U13 iz Šoštanja, Rač, Šmartnega ob Paki, z Ljubnega in Mozirjani. Ljubenska ekipa je zasedla četrto mesto. V finalnem obračunu so Mozirjani klonili proti razpoloženim Šmarča-nom in zasedli skupno drugo mesto. POKALA ZA PRVO IN DRUGO MESTO OSTALA DOMA V nedeljo popoldan so na parket stopile ekipe U15. Ekipe z Bleda, Kisovca, Šoštanja, Šmartnega ob Paki in domače so pokazale izvrstne akcije, dosegle veliko golov in prikazale všečno igro. Na veselje domačinov sta se v velikem finalu za konec turnirja pomerili obe domači ekipi, s tem pa sta pokala za prvo in drugo mesto ostala doma. Tekst in foto: Benjamin Kanjir 18 Savinjske novice št. 9, 28. februar 2020 Šport SVETOVNA DVORANSKA TURNEJA V ATLETIKI Maja Mihalinec druga na Športnica leta Zgornje Savinjske doline in najboljša slovenska atletinja preteklega leta Maja Mihalinec je ponovno pričela nizati uspehe na svojem področju. Članica Mass Ljubljana je namreč na svetovni dvoranski turneji na Poljskem v teku na 60 metrov osvojila drugo mesto. V Torunju jo je prehitela le lanskoletna ameriška dvoranska prvakinja Shania Collins, tretja je bila Svicar-ka Ajla Del Ponte. Mozirjanka je že v kvalifikacijah dosegla drugi čas 7,31. Sled- Sprinterko Majo Mihalinec (številka 3) je prehitela le Američanka Shania Collins. (Foto: Pawel Skraba) njega je v finalu izboljšala za 5 stotink sekunde. »Po težavah s poškodbo na začetku lanske sezone počasi dobivam nazaj prave tekmovalne občutke. Ti se kažejo tudi v boljših časih, ki jih sedaj dosegam. Obakrat sem imela zelo dober reakcijski čas na startu in sem bila takoj od začetka v ospredju,« ob zaključku tekmovanja ni skrivala zadovoljstva Mihalinčeva, ki bo ta vikend tekla še v Glasgowu. Marija Šukalo STRELSKO TEKMOVANJE S SERIJSKO ZRAČNO PUŠKO Zmagal Aleksander Ošep Strelsko društvo Gornji Grad je od 10. januarja do 8. februarja na zračnem strelišču v Bočni organiziralo ligo tekmovanj s serijsko zračno puško. Na tekmovanja so povabili tudi druga strelska društva v okolici, saj je bila liga odprtega tipa. Zmagal je Aleksander Ošep iz Solčave (917 krogov, Strelsko društvo Mrož), drugi je bil Jure Goličnik iz Smartnega ob Paki (896) in tretji Jan Purnat iz Bočne (888, SD Gornji Grad) Izvedli so deset kol, v enem dnevu je bilo možno odstreliti dve koli, za končni rezultat je štelo pet naj- OK KLS LJUBNO OB SAVINJI Z leve: drugouvrščeni Jure Goličnik, zmagovalec Aleksander Ošep in tretjeuvrščeni Jan Purnat (foto: Tomaž Trogar) boljših rezultatov. Strelci so streljali preizkusne diabole v eno tarčo, 20 diabol za oceno v štiri tarče v času 20 minut. Bili so zelo dobri, saj se je situacija za prva tri mesta iz dneva v dan spreminjala. Najboljši dnevni dosežek je uspel Aleksandru Ošepu s 188 krogi od 200 možnih. 180 in več krogov je bilo doseženih devetkrat. Sele v zadnjem krogu so dobili vse prejemnike medalj. Na tekmah sta sodelovali tudi mladi strelki Strnad Leja in Požežnik Glorija. Janez Kolar Zmaga v gosteh in poraz na domačem parketu V zadnjih dveh krogih so članice odbojkarske ekipe Ljubne-ga pokazale dve povsem različni predstavi na igrišču. Najprej so na gostovanju na Prevaljah z odlično igro po petih nizih premagale domačo ekipo, čeprav je zaostajala že za dva niza. V zadnji prvenstveni tekmi pa so na domačem parketu izgubile z ekipo iz Črne na Koroškem. V PREVALJAH DO ZASLUŽENE ZMAGE Na tekmi v Prevaljah je v prvih dveh nizih domača ekipa igrala skoraj brez napak, odlično so ser-virale in napadale. Kljub izgubljenih dveh nizih so odbojkarice KLS Ljubno prikazale dobro igro. Tudi v tretjem so odlično igrale, Pre-valjčanke niso bile več tako učinkovite in niz je pripadel gostjam. V četrtem je bila slika podobna, Lju-benke so z učinkovito igro brez večjih težav izid izenačile na 2:2. V petem nizu so še naprej prevladovale, ga uspešno zaključile in prišle do zaslužene zmage s končnim izidom 3:2. DOMA IZGUBILE PROTI ČRNI Na domačem parketu so se pomerile z zadnjeuvrščeno ekipo prvenstvene lestvice iz Črne. Tekmo so začele slabo in po prvih nizih dopustile gostjam, da so po-vedle z 2:0. Drugi niz je bil bolj ize- načen, Ljubenke so še vedno delale napake na servisu in v napadu. V končnici niza so bile spet bolj zbrane Črnjanke. Tretji niz je bil izenačen do desete točke, zatem so gostiteljice povedle z 21:13. Po odmoru so se gostje približale domači ekipi, za kaj več jim je zmanjkalo časa. V naslednjem nizu je domača ekipa strnila svoje vrste, popolnoma prevladovala na igrišču in brez večjih težav izid izenačila. V odločilnem petem nizu so bolje začele gostje in povedle s 6:3, igralke KLS so jih ujele na deveti točki, nato so Črnjanke s serijo točk ponovno povedle s 14:9, vendar se Ljuben- ke še niso predale in izid izenačile na štirinajsti točki, za kaj več jim je zmanjkalo športne sreče. Zmaga s končnim izidom 3:2 torej za ekipo Črne. IGRE MLAJŠIH EKIP Igralke kadetinj so nastopile na turnirju v Braslovčah in v prvi tekmi premagale ekipo Slovenska Bistrica z rezultatom 2:1. V drugi tekmi so izgubile z ekipo Ptuj z rezultatom 1:2. Igralke starejših deklic so nastopile na domačem parketu in v prvi tekmi izgubile z ekipo iz Šempetra z rezultatom 1:2 in v drugi še z ekipo Prevalj I z rezultatom 0:2. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 19 Oglasi 20 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Šport SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ALPSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Timi Zajc ponovno v petnajsterici Jernej Presečnik dvakratni zmagovalec tekme V nemškem Willingenu je organizatorjem zaradi napovedi orkanskega vetra uspelo izpeljati le sobotno tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih. Timi Zajc (SSK Ljubno ob Savinji BTC) je imel v drugem skoku slabe vremenske razmere, tekmo je končal na 13. mestu. »Z današnjimi skoki sem kar zadovoljen, naredil sem dva zelo dobra. V finalu sem imel malo smole. Z mirno glavo grem na naslednje tekme,« je povedal Zajc, ki se že veseli skokov na letalnici v Kulmu, kamor se sedaj selijo smučarski skakalci. Štefka Sem V Planici so pretekli konec tedna organizirali dve tekmi alpskega pokala v smučarskih skokih, na katerih so se skakalci Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC odrezali več kot odlično. Dve zmagi je osvojil Jernej Presečnik, dvakrat je bil drugi Jan Bombek. Na drugi tekmi sta se na tretje in četrto mesto vrstila Gorazd Zavr-šnik in Lovro Vodušek, Luka Robnik je bil 22. Vodušek je bil na prvi tekmi sedmi, Završnik 25. in Robnik 39. Štefka Sem NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUČE Z zmago ohranili realno možnost za uvrstitev v »play off« Na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je bil v 1. slovenski na-miznoteniški ligi na sporedu 4. krog letošnjega skrajšanega državnega prvenstva. Igralci Namiz-noteniškega kluba Savinja so v novi dvorani Športnega centra Luče gostili ekipo NTK Kema Puconci in zabeležili pomembno zmago. ZAČETEK PO ŽELJAH GOSTOV Potem ko so Savinjčani na prvih dveh domačih tekmah proti neposrednim tekmecem za uvrstitev v končnico prvenstva, to je med štiri najboljše ekipe, doživeli dva poraza, si tokrat tega proti močni ekipi iz Prekmurja niso smeli dopustiti. Dvoboj se je sicer začel po notah Prekmurcev, ki so na začetku povedli z rezultatom 2 : 1. Nato so Igralci Namiznoteniškega kluba Savinja so v Lučah zabeležili pomembno zmago. (Fotodokumentacija kluba) prvi preobrat pripravili domačini, ki so povedli s 4:2 in bili v 7. dvoboju že tik pred končno zmago. Vendar je prvi igralec gostov Tomaž Pelcar uspel preobrniti izid proti Jaku Go-lavšku, podobno pa je uspelo tudi Damijanu Zelku, ki je bil uspešnej- ši od domačega kapetana Jureta Slatinška. ODLOČILEN ZADNJI DVOBOJ Tako je semafor pred odločilno tekmo med Patrikom Roscem in Lukom Norčičem kazal rezultat 4:4. Rosc je dodobra izkoristil glasno podporo s tribun in s svojimi izkušnjami domačine pripeljal do nujno potrebne zmage. Tako so po dobrih treh urah in pol napetega dvoboja premagali večkratne državne prvake s 5:4 in ohranili realno možnost za uvrstitev v tako imenovani »play off«. Po dve zmagi za Luča-ne sta prispevala Golavšek in Rosc, eno je dodal še Slatinšek. Prvenstvo se nadaljuje brez premora in tako bodo to soboto Savinj-čani gostovali v Mengšu. Prihodnjo soboto, 22. februarja, v Luče prihajajo prvi favoriti letošnjega državnega prvenstva, ekipa 2NTK Maribor. To bo ena od poslastic prvenstva, saj bo šlo hkrati za ponovitev letošnjega finala pokala Slovenije, ko so bili uspešnejši Mariborčani. Marija Lebar TEKME SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE V HINZENBACHU Med Slovenkami najboljša Križnarjeva V avstrijskem Hinzenbachu so se na najmanjši skakalnici sezone pomerila dekleta v smučarskih skokih. Na prvi tekmi v soboto, 8. februarja, je bila med Slovenkami najboljša Nika Križnar, ki je osvojila deseto mesto. Med dvajseterico so pristale tudi Špela Rogelj na 15., takoj za njo z uspehom kariere Katra Komar in na 20. Ema Klinec. Na nedeljski temi je najboljša Slovenka Križnarjeva zasedla 11., Klinče-va je pristala na 15. in Rogljeva na 19. mesto. Med trideseterico se je z 22. mestom uvrstila tudi Komarjeva. rWnieir E|MANH ttffiriirte ■ kl t < BTC I BTC Pod Rajhovko bodo slovenska dekleta imele številne navijače, ki jim bodo pomagali do uspeha. (Foto: Franjo Atelšek) V skupnem seštevku vodi Avstrij-ka Chiara Holzl, druga je Norvežan-ka Maren Lundby in tretja Avstrijka Eva Pinkelnig. Najboljši Slovenki v skupni uvrstitvi sta Klinčeva na 8. in Križnarjeva na 10. mestu. Tako slovenske orlice kot ostale tekmovalke si bodo lahko izboljšale rezultate že naslednji vikend na Ljubnem ob Savinji. Pod Rajhovko, kjer so priprave v polnem teku, bodo slovenska dekleta poleg domačega terena imele številne navijače, ki jim bodo pomagali do uspeha. Marija Šukalo Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 21 Kronika, Zahvale PO ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SILOVITO POMETAL VIHAR Viharni veter razkrival strehe, povzročil požar in prekinitev elektrike Prejšnji torek, 4., in sredo, 5. februarja, se je nad Evropo raz-besnelo hudo neurje z orkanskim vetrom, ki je zajelo tudi našo državo. Najhuje je bilo na Gorenjskem, v okolici Kranja, kjer so ponekod sunki vetra dosegali tudi hitrost do sto kilometrov na uro. Številne nevšečnosti je viharno vreme povzročilo tudi na območju Zgornje Savinjske doline, potrebnih je bilo več gasilskih intervencij. V GORNJEM GRADU ZAGOREL ELEKTRIČNI DROG Tako je v občini Gornji Grad vihar razkril streho gospodarskega poslopja. Gasilci so na strehi zamenjali strešnike in s tem prepre- Gasilci iz PGD Nova Štifta, PGD Bočna in PGD Gornji Grad so na strehi gospodarskega poslopja zamenjali strešnike. (Fotodokumentacija PGD Gornji Grad) čili zamakanje objekta. V interven- rala ponovno posredovati dan ciji je sodelovalo sedem gasilcev iz PGD Nova Štifta, PGD Bočna in PGD Gornji Grad. Vsa tri gasilska društva so mo- kasneje, ko je zagorel elektro drog. Vzdrževalci Elektro Celje so nato odpravili okvaro na daljnovodu. RAZKRITE STREHE IN PODRTO DREVJE Težave, ki jih je povzročalo neurje v sredo, 5, februarja, so pristojne službe odpravljale tudi na območju občin Mozirje, Nazarje, Luče in Solčava. Kot je povedal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Miro Brezovnik, so gasilci posredovali v devetih intervencijah, in sicer štirikrat v občini Luče, v občini Solčava dvakrat in po enkrat na območju občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. Ker je podrto drevje na več krajih pretrgalo električne vode, so imeli obilo dela tudi vzdrževalci Elektra Celje. Marija Lebar SILOVIT VETER PONOVNO PUSTOŠIL PO NAŠI DOLINI Posledice drugega neurja z viharnim vetrom še večje V manj kot enem tednu po prvem valu je Evropo in tudi Slovenijo zajelo novo neurje z viharnim vetrom, še močnejše od prvega. Terjalo je več smrtnih žrtev, od tega je bila ena smrtna nesreča tudi v Sloveniji. V nedeljo, 9. februarja, ponoči in v ponedeljek čez dan je bilo najhuje na Štajerskem in v Pomurju, veter je pustil znatne posledice tudi v naši dolini. Razkrival je strehe in podiral drevje. Gasilci so se spopadli z gozdnim požarom. ŠTEVILNE RAZKRITE STREHE IN PODRTO DREVJE Po poročanju Regijskega centra za obveščanje Celje je v občini Gornji Grad vihar razkril ali močneje poškodoval mnoge strehe. 11 poškodb oziroma intervencij je bilo na strehah stanovanjskih hiš, 14 na gospodarskih poslopjih, podrtega je bilo precej drevja. V Lučah so morali gasilci posredovati pri požaru v gozdu, ki ga je povzročila poškodba elektro daljnovoda. Na zelo težko dostopnem in strmem terenu je zagorelo zjutraj ob 6.36 uri. Posredovalo je 35 članov PGD Luče, Ljubno ob Savinji in Radmirje, ki so požar na površini 400 kvadratnih metrov ome- V Lučah so gasilci posredovali pri požaru v gozdu, ki ga je povzročila poškodba elektro daljnovoda. (Fotodokumentacija PGD Luče) jili in pogasili. Vzdrževalci podjetja Elektro Celje so odpravili okvaro na poškodovanem daljnovodu. ZAPRTO SMUČIŠČE IN CESTE V Mozirju je drevo padlo na vrtno uto in jo poškodovalo. Veter je odkril strehe na treh stanovanjskih hišah, dvakrat je bilo potrebno odstraniti podrto drevje, ki je oviralo promet. Zaradi varnosti smučarjev so začasno zaprli smučišče na Golteh. Nekaj časa je bila zaprta tudi cesta Nazarje-Zavodice in Nazar- je-Dobrovlje. Odkrilo je eno streho, v intervenciji so posredovali gasilci PGD Šmartno ob Dreti, tudi na na-zarskem in solčavskem območju je bilo treba odstraniti podrta drevesa. Skoraj na celotnem območju Zgornje Savinjske doline so bile prekinitve dobave električne energije. Marija Lebar Vse na svetu se poraja, vse svoj čas obstaja, na koncu spremeni se, mine. Narava v ritmu se obnavlja, človek pa premine, spremeni se v spomine. (J. M.) V SPOMIN 17. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga žena in mama Stanislava ŠTIGLIC Ohranjamo jo v lepem spominu. Mož Franc in hči Metka z družino 22 Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 Kronika, Zahvale, Oglasi i IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • HELIKOPTERSKI POSREDOVANJI Raduha: 7. februarja ob 7.52 je posadka helikopterja Slovenske vojske (SV) v spremstvu dežurne ekipe helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) na Brniku prepeljala obolelo osebo iz naselja Raduha v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Luče so zavarovali kraj pristanka helikopterja in reševalcem NMP nudili pomoč pri prenosu obolele osebe v helikopter. Radmirje: 7. februarja ob 15.26 se je v Radmirju oseba nenadoma zgrudila. Zgornjesavinjski in velenjski reševalci nujne medicinske pomoči so osebo oskrbeli na kraju dogodka. V UKC Ljubljana jo je prepeljala posadka helikopterja SV v spremstvu dežurne ekipe HNMP na Brniku. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali gasilci PGD Radmirje. • ZAGORELO OSTREŠJE OB DIMNIKU STANOVANJSKE HIŠE Mozirje: 10. februarja ob 12.44 je na trgu v Mozirju zagorelo ostrešje ob dimniku stanovanjske hiše. Gasilci PGD Mozirje so požar omejili in pogasili. Odprli so 15 kvadratnih metrov ostrešja, posesali vodo v prostorih, prezračili in pregledali prostore. Poškodovana je mansarda in uničeno 25 kvadratnih metrov ostrešja. Vzdrževalci podjetja Elektro Celje so izklopili elektriko. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi pregretja dimnika. • ZAGORELO GRMIČEVJE IN DEL TRAVNIKA Brezje: 11. februarja ob 12.10 je v Brezju zagorelo vejevje, grmičevje in del travnika. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so manjši požar pogasili in pregledali okolico. Ati, naj te angeli čuvajo naj se spočije tvoje telo in, prosim, pazi na nas in bodi najsvetlejša zvezda na nebu. Ati, hvala ti za vse. Sin Janko ZAHVALA Ob izgubi moža, atija, dedija, pradedija in brata Janeza DIMCA 28. 4. 1947 - 3. 2. 2020 iz Lepe Njive se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče in svete maše. Posebna zahvala patronažni sestri Sonji, dr. Leskovšku in Romanu Čretniku za govor, gospodu župniku Sandiju za pogrebno mašo, Marjanu Podrižniku za pomoč. Zahvala tudi gasilcem za svečan pogreb. Žalujoči žena Marta, sin Janko, hčerka Melita z družino ter brata in sestre Kaj na nebu žari? Je to tisoč zvezd? Upanje plaho budi, kot poziv iz nebes. Le ena se prav posebno blesti, je to mama? Mar še nad mano bedi, da le na zemlji nisem sama? Kdo mi bo dal navdih, kdo pravi, da sem srečna? Ko konča se ta prepih, bom tudi jaz le lučka večna. (M. Solar) V SPOMIN Marija SOLAR 17. 10. 1961 - 9. 2. 2010 Hvala vsem, ki se jo spominjate v molitvi in postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 23 Pogrebna služba - cvetličarna MOKA NA % M Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 «muiAi.mordMj.ii E-mail: info(Simararta.ji Aleksander Stelj!uvvtilüh uil iwbjJ] v k*za] iitenn;!|uje. da n I. Do; ali manj vrnd nih Víü k i 111.11,-1,-1 no vrcifóost v hiviniusii svojcoKt'lmustJ v »kokti'JlLW n|emu ilninli n-KÍar.ciukh Túrn?í Ki ižnik (í NaSdrtj priznanja r.i í-vljr'Tij-vki ■ :i(trir>í"iL: í|jor!a V Zfitimjl SaVlnivki JuiLni. |i - L'i!i n (id uS! i n ;v,-lid ¡r- I) ;i :■!<■)) íasa firrdwdti k Spi trne-iia ilfu^I1va Vriluvci- N:¡ 1 I Ivr- di-se 1 li'lii je Ibil edil i fcníarlkartkJ SOílrtlk v dnii»L línl iI.-I-. imL jtCflal V |, íü?iski In L. I; itinifcl slovertsk Ito&sriciískí im.-í. I- (Udt {den i-1 lueaniwttülli v Ko.-iarkDiMkej^ kinhj Si:¡,^ar¡r. i,- (tlUTiflJ dduje Sí tíatws. Toja írniki'If «Smavrneg.Ktli TJrít u n.i?rr>pii.n]neíto prnrekterire 23 ir ud en i '.[i,-, vjir.itaTtjo Il!ii'.'i>r7c v M.i; ií .lh ú UM)/Aktivr,i Jp h¡1,1 if^UideiHíkcm svetu l.iknltiro,mi aktcbrd 2n:H (tú Lirskfg.i decembra i" opravtjaia furikcijó prndéfcnnke ítud«itófca v;jr.ii.ij.i fakultete, Poleg regi je aktivna trrrii kcjt ÜrmÍKI ser.il.i UM .11 ienat.i I : . I . . : I !■: 111: 11V' \tert priSpÉ limi glasovn iromi (í pi'f jŠJi je(¡a krnga je bi i trel naklonjen Idi Sl.iputk, Rnhanúv Knt 25. Nagrajenka |irev/.ini'- pii/rinin tugrjdij v L-■ 1 iiütvu Sjv ni|L-l'jli 1!uv.hdjfcawle ptlka, Ü8, :<.hr LLüi'ji Izpuli)¡té ijíLnlri' -.1.-uvinco Ltl i.iu ,l>l1li IS. k1 bilnirj-iJ 2020, puiil|iK" lie) ClasluV; EEiviiii^ku noviL'r.',Suvii]jslut cl-íIei 1 Nl^arji:. Müd prdvoijsnu jjnspílíml ^biuviiii Ijuiihí :j.í.ilIIl.. i 1: itink.i piaklitiit na^Rtde Za ime meseca januarja 2020 glasujem za 3 Moje ime in priimek; Moj naslov: Tel./GSM: Savinjske novice št. 7, 14. februar 2020 27 z vodjo projekta Matejo Šeliga BREZPLAČNO IZOBRAŽEVANJE DO LETA 2022 Razgovor - Prvo leto projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018-2022 je za vami. Je bilo uspešno? Moram priznati, da je bilo res uspešno. Vsi programi, ki jih izvajamo v okviru projekta, so financirani s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada. Občanom Savinjsko-Šaleške regije omogočamo brezplačno vključitev v različne izobraževalne programe in v prvem letu projekta smo skupaj s partnerji v različne programe vključili 745 posameznikov. Vesela sem, da nam je uspelo skupaj s partnerji pripraviti kakovostne in zanimive izobraževalne programe in da smo posameznike z njimi uspeli vzpodbuditi k vseživljenj-skem učenju. Nekaj posameznikov se je vključilo v več kot en program, nekateri tudi v štiri ali več. Na naše delo sem ponosna, saj s partnerji dosegamo zastavljene cilje. - V vaši hiši izobražujete stare od 5 do 95 let. Kdo vse se lahko vključi v ta projekt? Projekt je namenjen tako zaposlenim kot tudi brezposelnim osebam. Poudarek je na starejših od 45 let ter osebam s končanim največ triletnim izobraževalnim programom. Cilj projekta je vključenim osebam omogočiti pridobitev temeljnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin, na kratko kompetenc, s katerimi lahko izboljšajo svojo za-posljivost in povečajo konkurenčnost na trgu dela. - V uvodu ste omenili, da ste v projekt vključili že preko 740 oseb. Gre pretežno za individualne vključitve ali sodelujete tudi s podjetji? Sodelovanje s podjetji se je izkazalo za uspešno že v preteklem projektu, kjer so bili ciljna skupina le zaposleni. Radi sodelujemo s podjetji, tako z malimi kot tudi z velikimi. Zelo dobro sodelujemo s podjetjem Skupina Gorenje, ki je v času od 2017 do 2020 v izobraževanje vključilo že preko 400 svojih zaposlenih. V Zgornji Savinjski dolini smo sodelovali predvsem s podjetjema KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje in želeli bi si še več sodelovanja. Kljub velikemu interesu vodilnih v podjetju je za vključitev potrebna volja posameznika in le-ti se največkrat za vključitev v program odločijo na podlagi zadovoljstva njihovih sodelavcev in znancev. Podjetje lahko usmeri svoje zaposlene k izobraževanju, namesto njih pa se ne more odločiti. To mora naredi vsak posameznik sam. In po dosedanjih izkušnjah je najpomembnejši prav prvi korak - odločitev za prvo vključitev. Od tu dalje je vse lažje. Udeleženci spoznajo, da je lahko izobraževanje zabavno, sproščeno in družabno ter da lahko nova znanja uporabljajo tako v službi kot tudi doma. - Katere vsebine tokrat ponujate našim bralcem? V povprečju je za vsakega vključenega na voljo približno od 300 € do 500 € na izobraževanje. Omenjeni znesek predstavlja povprečen znesek, ki bi ga morali udeleženci odšteti za plačljiv program. Nekateri programi so nekoliko daljši, drugi bolj strokovni in s tem tudi razlika v ceni. Kakorkoli, večina izobraževalnih tečajev je še vedno namenjena pridobivanju kompetenc računalniških vsebin. Organizirane so vsebine tako za tiste, ki še niso nikdar bili za računalnikom, kot za tiste z nekaj več znanja. Tokrat v Centru za samostojno učenje Nazarje (v Jakijevi hiši) ponujamo nadaljevalni računalniški program in nadaljevalni tečaj angleščine na ravni A2. Slednji bo poleg spretnosti komuniciranja v tujem jeziku zajemal še veščine javnega nastopanja - predstavitev sebe in delovnega mesta v tujem jeziku. Naš cilj je narediti našim udeležencem vsak dan lep, nepozaben, tak, ki šteje. Delovna mes- ta se modernizirajo, posodabljajo in spreminjajo. Spreminjajo se tudi zahteve delovnih mest ter znanj, ki jih morajo posedovati delavci. Dobro je, da se delavci zavedajo, da so njihova znanja in spretnosti njihova konkurenčna prednost. Včasih so govorili »Več znanja kot imaš, več veljaš«, in to zagotovo drži tudi danes. In v kolikor je kdo še vedno v dvomu o smiselnosti izobraževanja, je v okviru projekta na voljo tudi brezplačno karierno svetovanje. Tam se skupaj s svetovalko oblikuje načrt do želenih kom-petenc, ki posamezniku prinašajo večjo konkurenčnost na trgu dela. V prejšnjem projektnem obdobju smo zapisali 1386 uspešnih zgodb. Verjamem, da lahko tudi v tem projektnem obdobju vsak najde program zase in zapiše svojo zgodbo (več na www.lu-velenje.si). :==: inVEL , LJUDSKA UNIVERZA VELEWJC TEMEL1NEJN Republika Slovenija in EU vam omogočata ' BREZPLAČNO izobraževanje! ■Ml Vabimo k vključitvi v programe: . nadaljevalni tečaj računalništva (Word ^ Excel. PowerPoint); in . nadaljevalni tečaj angleščine na ravni A2. Ste zaposleni? Starejši od 45 let? S končano največ srednjo šolo? Prijave zbiramo do zasedbe prostih mest: mateja@li.i-velenje.si 03 777 74 67 l1 : ji j l. ipa ■ twMu umnta. «Hi^Hf frMifc JUH ■ U».