Ameriška : v. "n.,, ■: /Mrltfom e/»iv—ho AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGG ONLY NO. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 28, 1964 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€fi ŠTEV. LXII — VOL. LXH Eksplozija v Sajgonu: 2 mrtva in 61 ranjenih Ameriške vojaške oblasti so povečale varnostne ukrepe, da bi preprečile nove komunistične napade na ameriško osebje v Saj^o-nu. SAJGON. J. Viet. — Na Sveti večer je v Brink hotelu, kjer živi veliko' število ameriških oficirjev in drugega ameriškega o-sohja, eksplodirala na parkali-šču pod osem nadstropij visoko zgradbe, v kateri so živeli v glavnem samski oficirji ameriških oboroženih sil v tem mestu, močna bomba, narejena po sodbi strokovnjakov iz plastičnega materiala in pripeljana na mesto v avtomobilu. Eksplozija je bila tako močna, da se je skoraj celo krilo stavbe podrlo ali pa vsaj tako pretreslo, da je nevarnost, da se sesede, kar je še ostalo. Na parkali-šču je bilo uničenih 20 avtomobilov. Skupno sta bila dva Ame-rikanca, en podpolkovnik in en civilist mrtva, 61 pa ranjenih. Ranjenih je bilo tudi 34 domačinov in en avstralski vojaški svetovalec. Ameriške vojaške oblasti se že dolgo pritožujejo nad pomanjkljivo varnostjo in pazljivostjo- vietnamskega policijskega in vojaškega osobja. Sedaj so stavbe in kraje, kjer se zadržuje ameriško osobje, zavarovale s svojimi ljudmi, z vojaško policijo in s posebnimi vojaškimi stražami. Poiitična kriza se vleče dalje Vojaški vodniki, ki so pred enim tednom razpustili Visoki narodni svet in prijeli del njegovih članom, ne marajo popustiti zahtevi ameriškega poslanika Taylorja, naj prijete izpuste in Visoki svet vzpostavijo v njegovih nekdanjih pravicah. Gen. Khanh trdno vztraja na svojem Taylorju sovražnem stališču in zahteva njegov odpoklic, ker da se je “mešal” v južnovietnam-ske domače zadeve. Ameriško poslaništvo tudi ni kazalo, da misli kaj popuščati nezadovoljnim južno vietnamskim generalom. še vedno je v zraku svarilo o odtegnitvi ameriške pomoči. Gen. Khanh sicer govori o možnosti, da bi Južni Vietnam nadaljeval boj pro-ti rdečim brez ameriške pomoči, toda v kaj takega ne verjame nihče dosti. Vlada predsednika Tran Van Huonga skuša med tem svoje posle opravljati, kot da se ne bi bič zgodilo. V Jugoslaviji izdelujejo nov gospodarski plan BELGRAD, SFRJ. — Po u-fadnih podatkih je bil prvotno izdelani gospodarski plan za leto 1965 zavrnjen, ker je predvideval prevelike vloge, bile so Predvidene na nekaj večjo vsoto kot v sedanjem letu. Te dni razpravljajo o novem hačrtu, ki predvideva znižanje vlog v gospodarstvu za 4.6% v Primeri z letošnjimi. Novi grobovi Ursula Šuštaršič Včeraj zjutraj je nepričakovano umrla na svojem domu na 2096 Gienridge Rd. 81 let stara Ursula Šuštaršič, roj. Glavan na Igu pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1904. Bila je vdova po 1. 1950 umrlem Martinu (tedaj je družina živela na 673 E. 16u St.), mati Franka (Lo-gansport, Ind.), Viktorja, Alice Mervar, June Roytz, Josephine Roth, Ann Ujcic, Stanleyja in Alberta, 17-krat stara in 7-krat prastara mati, sestra pok. Jonna in Gertrude Yappel. Pokojna je bila članica Društva sv. Manje Magdalene št. 162 KSKJ, Društva Kras št. 8 SDZ in Oltarnega društva pri Mariji Vnebo-vzeti. Pogreb bo v sredo ob 9.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10.15, nato na Kalvarijo. Victoria Fajfar V soboto je umna v University bolnišnici 54 let stara Victoria Fajfar z 1032 E. 174 St., rojena v Clevelandu in samska. Bila je hčerka pokojnih Franka in Mary, roj. Vidič, Fajfar, ki sta imela krojačnico na St. Clair Avenue in E. 35 St., sestra Mary Novak, Angele Baller, Olge Seb-ring, Lillian Pollack, Floride Hack (Birmingham, Mich.), Dolores in Franka, nečakinja Jennie Jamnick. Pokojna je bila članica The Maccabbees No. 493. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. . sredo ob 8.30 v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. -----o------ Promet med Jeruzalemom in Betlehemom 4 dni dovoljen JERUZALEM, Izrael. — Jordanska vlada je do letošnjega leta dovoljevala romarjem, ki so se nabrali v Jeruzalemu, samo 36 ur, da so lahko šli iz Jeruzalema v Betlehem in tam prebili božično noč. Letos je 36 ur raztegnila na štiri dni. Vsi mislijo, da je k temu podaljšanju največ pripomogel lanski obisk papeža Pavla VI. v Jeruzalemu in Betlehemu. Nekaj je gotovo tudi vplival sedanji vatikanski koncil, ki so njegov potek skrbno opazovali politični krogi v vseh arabskih deželah. Jordanska policija je šla romarjem v vsakem pogledu na roko. Vseh cerkvenih obredov v Medcelinskih rake! imamo za sedaj dovolj Obrambni tajnik McNamara je mnenja, da imamo pri sedanjem stanju oboroženih sil morebitnih nasprotnikov dovolj medcelinskih raket. WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara je v COMBE OBTOŽIL EGIPT V ZN NAPADA NA KONGO polotokom Malaja 22 indonezijskih gverilcev, ki so se pripravljali na izkrcanje v Malaji. Indonezijci so bili v malih čolnih, sampanih, vsi so bili, dobro obo-novem proračunu predložil|ro^enk Je kritsiica vojna lad-predsedniku Johnsonu, naj bi ja čc.ne prestregla, so bili ti v bile število medcelinskih raket'ma^aiSl'‘*k teritorialnih vodah. Minuteman za sedaj omejeno na | ^n^,jnezBc^ 50 se predali brez tisoč, namesto na lani določenih |0^P0ia' Yodnik prijetih Indone-1,200. Trenutno je zgrajenih in|zBcev narednik Marimoa Nana pripravljenih na vzstrel blizu ;ie dejal, da so se vežbali preko 700. dva meseca z namenom, da se Obrambni tajnik trdi, da Sov-; izkrcaJ° Pri Kuala Selangor ne-jetska zveza ni zgradila toliko'daleč od samega glavnega me-medcelinskih raket, kot je naša Gla- Indonezijski gmM presfreženi pred Malajo KUALA LUMPUR, Mal. — Angleška fregata Ajax je prestregla v Malajskem morskem1 --------- prelivu med otokom Sumatra in Predsednik kongoške vlade je v posebnem pismu vs 1 rvf ^ W^w-, T\/T «•» 1 n T O O - - I v- • ^ v arnostnemu svetu Združenih narodov obtožil Egipt in Alžirijo, da pošiljata orožje in vojno opremo upornikom v Kongu ter da njuni oficirji poveljujejo “uporniškim hordam” vse vzdolž severovzhodne kongoške meje. - Stevenson je ponovno zavrnil neodgovorne in ne-osnovane napade afriških levičarjev na ame-riško-helgijsko akcijo za rešitev talcev v Kon-gu. vojaška obveščevalna služba predvidela, zato ni potrebe po V decembru je bil to že sedmi poskus izkrcanja indonezijskih tolikšnem številu ameriških'gverilcev v Maleziji. Vsi ti po-medcelinskih raket, ker je za skusi so bili neuspešni. Malaj-nje manj ciljev na ozemljih jske čete so s podporo britskih in možnih nasprotnikov. Podoben avstralskih enot večino indone-spor je obstojal v vrhovnem vo-!zijskih gverilcev zajele že po jaškem vodstvu dežele že lani.‘nekaj dneh. Tako je bila zajeta Tedaj je načelnik glavnega sta-,ali uničena tudi skupina Indo-na letalstva gen. LeMay zahte- nezijcev, ki so se izkrcali na Ma-val celo 1,900 Minuteman raket'laji preteklo sredo, kot nujno potrebnih za varnost! Izgleda) da Sukarnu ne bo u-dezele. McNamara je to število'^ da bi iz.polnili svojo grož. omeji! tedaj na 1,200, sedaj pa da b0 Malezijo ‘strl, predse zdi tudi ta številka previse- no bo 2apel prvi petelin v letu LEOPOLDVILLE, Kongo. — V pismu, datiranem na "Sveti večer”, je predsednik kongoške vlade Mojse Čombe obtožil Egipt in Alžirijo, da odprto podpirata upornike v Kongu v takem obsegu, da je to mogoče smatrati za pravo vojno napoved Kongu. Alžirski predsednik Ben Bella in predsednik Združene arabske republike Gamal Naser sta javno obljubila kongoškim upornikom vso mogočo vojaško pomoč. Pismo je bilo poslano predsedniku Varnostnega sveta ZN, glavnemu tajniku Organizacije afriške edinosti in vsem afriškim državam, ki ne podpirajo kongoških upornikov. Čombe zahteva v omenjenem pismu, ki je bilo včeraj tu objavljeno, da Varnostni svet razpravlja o egiptsko-alžirskem napadu na Kongo in ga seve tudi obsodi. Predsednik kongoške vlade M. 1965” premoč nad Sovjetsko zvezo, e-dinim možnim nevarnim nasprotnikom. McNamara trdi, da ka. Združene države imajo v ra-] ketah, v težkih strategičnih1 ° ' bombnikih ^ več kot štirikratno Ciprski Grki so se začeli izseljevati NIKOZIJA, Ciper, Na Ci-je to zadosti, vojaški vodniki de-|Pru v^ada trenutno veliko zatiš-žele pa bi seveda radi vedno več ^e’ *-oda domači Grki mu nič ne ter boljšega orožja. Njihovo sta-i VGrjameW> se boiii0> da ie to lišče seveda podpira vojna indu-lsamo mir Pred viharjem. Med stri j a, ki vidi v vsaki omejitvi 16111 ciPrsko -gospodarstvo zme-oboroževanja zmanjšanje svoje- rai bo^ propada. Zastajata uvoz ga dobička. iin izvoz> domača trgovina pa pe- _____o______ iša na celi črti. Najbolj se Grki Dinarjem v Titove fera^MJo prepovedan, v angleških funtih, ki jih vkljub v OROZ, SFRJ. Komu- sovraštvu do Anglije še zmeraj nisticni režim je lani otvoril prvo “mednarodno” igralnico v Opatiji. Mednarodno v tem smislu, da Jugoslovani ne smejo za- cenijo višje od grškega denarja. Negotova bodočnost sili mnoge ciprske Grke, da se selijo na tuje. Vedo, da doma ne morejo se- lajati vanjo; kdor pa hoče igra-, pričakovati kaj boljšega od __ ti, more samo v tujih valutah, j danjega stanja, zato si hočejo še ne pa v dinarjih. Dinarjem je: praVočasno pomagati na boljše, torej vstop v igralnico prepove- Ciprska vlada je radi izseljeva_ dan. Za Božič je pa režim otvo- nja ze,]0 vznemirjena ril podobno igralnico v Portorožu. Nova igralnica računa seveda! na goste iz Trsta, kajti lira je v j jugoslovanskih očeh izvrstna va-| luta, akoravno jih je za dolar tekli torek je pridivjal nad se 625. V obe igralnici hodijo seve- verovzhodni del otoka Ceylona Ciklon na Ceylonu prinesel smrt tisočem COLOMBO, Ceylon. — Pre- Combe trdi, da ima “nepobitne” dokaze o podpiranju kongoških upornikov od strani Egipta in Alžirije. Nepristranska poročila govore o najmanj 40 alžirskih in egiptovskih oficirjih, ki vodijo kongoške upornike v boju proti vladi Čombeja. Gre predvsem za one upornike, ki so pred vladnimi četami pobegnili v Sudan. Tam so jih opremili z orožjem, ki je prišlo iz Alžirije in Egipta, jih organizirali v vojaške enote, katerih vodstvo so prevzeli alžirski in egiptovski oficirji in jih poslali nazaj preko meje v Kongo. Te enote sb pritisnile na vladne čete pri Paulisu in skip šajo zbrati razbite uporniške oddelke tudi v drugih predelih severovzhodnega Konga. SJevenson znova zavrnil obtožbe ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Zastopnik ZDA pri ZN Adlai Stevenson je na seji Varnostnega sveta na sam Sveti večer znova ostro zavrnil trditve afriških levičarsko usmerjenih držav, da je bil glavni cilj ameriško-bel-gijskega posega v Kongo uničenje odpora “Kongoške ljudske republike”, katere glavno mesto je bilo Stanleyville, in ne rešitev belcev. Eden od afriških zastopnikov je šel celo tako daleč, da je trdil, da sta Amerika in Belgija svoje državljane nalašč pustili na ozemlju “Ljudske re- Betlehemu se je naravno letos |da lahko tudi turisti izza železne strahovit ciklon. Napravil je ! publike Kongo,” da sta imeli ta- udeležilo veliko več romarjev ^ zavese, toda morajo imeti zahod- milijonsko škodo in prinesel ko vzrok za intervencijo. kot druga leta. j ne valute ne pa komunističnih J smrt več tisoč ljudem. I Stevenson je te obtožbe ogor- čeno zavrnil kot “nesmiselne, divje, sramotne, odvratne in nevarne.” Dejal je, da skoro ne more verjeti v resnost ljudi, ki te obtožbe ponavljajo kot papagaji in trdijo, da so uporniki začeli pobijati talce šele po a-meriško - belgijskem nastopu v Stanleyvillu, ko vedo, da to ni res. V dokaz jim je ponudil listo s preko 80 imeni pobitih belcev pred ameriško-belgijskim nastopom v Stanleyvillu. Vesele in žalostne številke iz božičnih praznikov Večinoma oblačno, naletavanje snega. Najvišja temperatura 37. CLEVELAND, O. — Naj prvo nas je hotela federalna administracija pozdraviti z veselo novico, da smo v letošnjem letu dosegli narodni dohodek v znesku $624 bilijonov. Seveda pri tem ni pomislila, da le redkokdo razume, kaj misli federacija pod besedo narodni dohodek. Na prvi pogled bi rekli, da je to vrednost letne proizvodnje in u-slug po odbitlku vseh stroškov. Je nekaj resnice na tem, a ne vse. Sicer pa to ni važno. • Drži le to, da ta in podobne številke, ki jih bomo tekom prihodnjih tednov slišali še dosti, ne držijo popolnoma, številke so namreč vezane na kupno moč našega dolarja, ki je pa še tudi v 1. 1964 padala. Za kar si lanski Božič moral plačati povprečno $100, moraš danes plačati le nekaj manj kot $102! Vsekakor gornja številka vsaj pove, da je bil napredek v našem gospodarstvu dober in da je celo za nekaj malega presegel letne dohodke iz preteklih let. Brezposelni in u-pokojenci seveda od tega napredka niso imeli veliko, saj na primer Kongres ni upokojencem privoščil niti tistih $7 povišanja pokojnine na mesec, ki jih je predlagala federalna administracija. Novico o prirastku letošnjega narodnega dohodka za $40 bilijonov bodo torej mnogi sprejeli z mešanimi občutki, četudi je za kakih 150 milijonov naših rojakov kar prijetna za uho in njihov žep. Vsaka primerjava našega narodnega dohodka z dohodkom v drugih deželah je pa brez vrednosti, kajti vsak denar ima svojo kupno moč, ki jo statistika ne vpošte-va, kadar primerja številke. Žalostne, zato pa zanesljive so organi naše mestne policije ne- nakatere božične novice iz Clevelanda in okolice. Nekatere med njimi se nanašajo' tudi na celo leto. Vse prihajajo iz istega vira: policijske kronike. V Clevelandu je bilo letos do Božiča 120 ubojev in umorov, torej rekord, ki nam ni nič potreben. Lani jih je bilo v isti dobi le 117, povprečje zadnjih let znaša le 90, najnižje število se pa ustavi pri 60. Letošnji rekord pomeni torej, da je naše mesto postalo tekom kratkih nekaj let za 100% večje razbojniško gnezdo. Glavni krivec je seveda alkohol, glavna skušnjava pa so beznice, ki jih policija ne more žal talko zatirati, kot bi jih rada. Najbolj žalostne so številke iz božične noči. Dočim je od vseh strani odmevalo petje “Mir se oznanja ljudem na nižavah”, so Zadnje vesti CLEVELAND, Ohio. — Tukajšnji poklicni nogometni klub “Browns” je včeraj zmagal 27:0 nad Baltimore Colts in si s tein pridobil po 'J letih znova prvenstvo v Narodni nogometni ligi. Igre v Stadionu se je udeležilo skoro 80,000 ljudi, čeprav vreme ni bilo ravno posebno prijazno. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Ker se Jordanija in Mali ne moreta sporazumeti, katera od obeh držav naj sledi Maroku v Varnostnem svetu, bo n mara morale že v ncslednjih nekaj dneh priti do glasovanja v glavni skupščini, pri čemer bo nujno na dnevnem redu vprašanje volivne pravice Sovjetske zveze in ostalih držav, ki dolgujejo svoje prispevke preko dve leti. SAN FRANCISCO, Calif. — Naraslo vodovje je napravilo Oregonu in severni Kaliforniji do enega bilijona dolarjev škode in zahtevalo 49 človeških življenj. LONDON, Vel. Brit. — Princ Si-hanuk, predsednik Kambodže, je objavil, da je obljubila rdeča Kitajska opremiti' kambod-žanske oborožene sile z vsem potrebnim. prenehoma “viseli na telefonu”. Nič manj kot 2,225-krat je bila policija klicana za pomoč v 24 urah od 6. ure 24. decembra do 6. ure 25. decembra! Navadne dni je podobnih klicev samo po-1 i • i-~i vprino 1,500. Praznik min, P« dobičku naj po- torej naše mesto praznovalo z zene sovjetsko industrijo nasiljem, ki je za 59% večje od V Hitrejši tek navadnega! Pri tem je bilo iz-! MOSKVA, ZSSR. — Vladno gubljenih 8 življenj. Policijske glasilo Izvestia je objavilo, da preiskave še niso bile zaključe- bodo uvedli dobiček kot sred-ne na božično jutro. Teklo je stvo k uspešnejšemu in bolj u tudi dosti krvi, četudi ne v po- činkovitemu delu v Sovjetski tokih. Samo avtomobilskih ne- zvezi prihodnje leto tudi v tež-sreč je bilo do danes zjutraj prijavljenih preko 70. Pri tem je zgubilo življenje 9 oseb. Glavni poved za nesreče zopet alkohol! Mir ljudem v Clevelandu je torej pomešan s precejšnjim številom žalostnih dogodlkov. Pa ni nobenega upanja, da bi bilo prihodnji Božič kaj boljše. ko industrijo in rudarstvo. Nekaj poskusov v oblačilni in dustriji se je v preteklih mesecih dobro obneslo, zato so se vodniki ruskega gospodarstva odločili uvesti soudeležbo delavstva pri dobičku še v druga gospodarska podjetja, seveda za sedaj vse še na poskusni osnovi. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Ljubl jane— Ga. Anica (Rogelj) Franks, ki se je stalno naselila v Ljubljani, pošilja svojim prijateljem in znancem v Clevelandu pozdrave in voščila za praznike in novo leto. Zadušnica— Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Jermana ob 25. obletnici smrti. Nov odbor— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima za 1. 1965 sledeči odbor: duh. vodja msgr. L. Baznik, predsed. Marion Kuhar, podpredsed. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Avenue, IV 1-0728, blag. Frances Macerol, zapis. Pauline Stamfel, redit. Jennie Femec; nadzor. Frances Novak, Josephine Ambrožič in Dorothy Strniša; za mlad. dejav. Frances Nemanich, zastop. za Ohio KSKJ Federacijo Marion Kuhar, Frances Nemanich in Dorothy Strniša, za KSKJ konvenč. priprav, odbor Frances Nemanich in Josephine Ambrožič; zdravniki za pregled: vsi slovenski v Clevelandu. Seje so vsak 1. ponede-Ijeik v mesecu ob sedmih zv. v šoli sv. Vida. Raprodaja— Trgovina FAMILIA na Glass Avenue razprodaja vso zalogo do Novega leta po polovičnih cenah. Velik obisk— V soboto zvečer se je dvorana Slovenskega doma kar lepo napolnila, ko so se v njej zbrali rojaki in rojakinje, da se ob koncu adventa povesele in zavrte v vesel predpustni čas. G. Mišmaš je odlično igral na orgle, “Veseli mornarji” so igrali poskočne za ples, Rigler, Kolarič, Modic in Kužnik pa so zapeli vrsto domačih v splošno veselje. Zbrane sta pozdravila predsednik DSPB v Clevelandu g. Miha Vrenko in predsednik ZSPB g. Karel Mauser. Med številnimi gosti je bila cela vrsta starih znancev iz vsega mesta in okolice. Med njimi so bili predsednik KSKJ g. J. Nemanich, mestni odbornik za 32. vardo J. Banko z ženo, predsednik Slov. pristave g. Jernej Slak v družbi tajnika Staneta Vrhovca in Hinka Lobeta, dr. Miha Krek in še vrsta drugih splošno znanih rojakov in rojakinj. Strahovita prometna nesreča— V soboto pozno ponoči sta trčila z vso silo drug v drugega dva avtomobila na Shorewayju, ko je avto, ki ga je vozil 44 let stari James E. Hamp z 1810 W. 47 St. vozil po napačni strani avtoveleceste proti vzhodu. J. E. Hamp je težko ranjen v bolnišnici, medtem ko so Robert Flood in njegova 21 let stara noseča žena Audrey ter njihova prijateljica Nancy Havanchak mrtvi. Lažje ranjen je bil Robert Ivančič, 22 let stari zaročenec Nancy Havanchak s 3398 W. 63 St. Napadena na poti v cerkev— Neka 60 letna samska ženska je šla včeraj zjutraj okoli 6.45 k maši v cerkev sv. Kazimirja na 8223 Sowinski Ave. Na poti jo je v bližini E. 78 St. zagrabil neki tujec, jo pretepel, zavlekel na neki vrt in jo tam posilil. Ko je po svojem dejanju pobegnil, je napadena klicala policijo iz bližnje hiše. Ta je brez uspeha iskala sled za napadalcem, ki je po pričanju napadene pobegnil peš preko vrtov. 1 f AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 28, 1964 6117 St. Clair Ave. — HSnderson 1-0628 — Cleveland, Oblo 44108 National and International Circulation t ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary A. Debevec NAROČNINA; kdt Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meseca Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto S CBSCKIPTIONEATES: L'nited States: $1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 250 Mon., Dec. 28, 1964 McNamara in njegovo delo V duhu zakona in tradicije je federalni državni tajnik najvažnejši član predsednikovega kabineta. Zastopa predsednika napram tujini in vodi zunanjo politiko. Ker pa sta zunanja in notranja politika tesno povezani, mora imeti svojo besedo tudi v notranji. Sedanji domači boj za civilne pravice vpliva na primer močno na našo zunanjo politiko in narobe. V sedanjem kabinetu igra pa večjo vlogo federalni tajnik za narodno obrambo McNamara. To vidimo že na zunaj. Johnson ga pokliče k vsakemu važnejšemu posvetovanju, ki se tiče zunanje politike. V naši politiki do Južnega Vietnama ima ravno tako veliko vlogo kot državni tajnik. Take odnose med tajništvom za narodno obrambo in ostalimi tajništvi je treba pripisati deloma pomenu narodne obrambe deloma pa tudi osebnosti sedanjega tajnika samega. Tajništvo za narodno obrambo je naravno bilo na prvem mestu tekom druge svetovne vojne. Takoj po vojni smo se pa zaverovali v zmago in upali, da nam bo zmaga prinesla tudi mir. Smo zopet pozabili, da je zmaga ena stvar, mir pa druga; obe pa nista zmeraj povezani. Šele Stalinova brutalna zunanja politika nas je opozorila na dve dejstvi: da smo zmagali, toda da je to zmaga brez miru: da smo postali edina vojaška obrambo svobodnega sveta in da se ne moremo zanašati na nikogar več, kot smo se na primer cela stoletja zanašali na Anglijo. Ostali smo sami in samo naše lastne obrambne sposobnosti in sile nam jamčijo za mir, neodvisnost in svobodo. To spoznanje nas je sililo v vednb večje stroške za oboroževanje. Stroški za oboroževanje pa pomenijo večje davke. Teh se je Eisenhowerjev režim, poosebljen na tem področju v bivšem tajniku za narodno obrambo Wilsonu, bal. Wilson je želel znižanje davkov, ne pa povečanja in tako je narodna obramba začela šepati, vendar ne tako hudo, da bi naša narodna varnost prišla v nevarnost, pa vendar toliko, da je vse kazalo, da nas bodo Rusi prehiteli v vojaški moči. Pa nas je Moskva presenetila s sputnikom in naša obrambna politika se je čez noč prekucnila. Kar smo do tedaj premalo investirali v narodno obrambo, smo hoteli kar na hitro roko nadomestiti z večjim oboroževanjem. Hitrica pa ni nikjer dobra, tudi v oboroževanju ne, to se je hitro pokazalo. Na eni strani smo se začeli oboroževati na vse plati, v armadi, vojnem letalstvu, vojni mornarici in marinih, ne da bi pri tem spravili potrebe teh vojaških vej v pravo razmerje; na drugi strani smo pa zanemarjali potrebo, da je treba izločiti iz narodne obrambe vse, kar se je preživelo in sproti zastari. Priti je moral šele McNamara, da je skušal in še skuša napraviti red v organizaciji narodne obrambe. Kennedy je staknil McNamaro čisto slučajno na mestu generalnega direktorja pri Fordovih podjetjih. McNamara je prišel na to mesto zelo mlad. Fordu pa ni radi tega nihče očital, da je napravil slabo potezo, ko je postavil McNamaro na to važno mesto. To je dalo Kennedyju povod, da ga je zvabil v tajništvo za narodno obrambo. Če je dober za vodilno mesto v industriji, bo dober tudi za narodno obrambo. Verjetno je Kennedy imel ravno v tej izbiri največjo srečo, ki je sedaj prišla kot nalašč prav njegovemu nasledniku Johnsonu. Pod Kennedyjem ni mogel McNamara razviti svojih sposobnosti. Kennedy je bil sicer zgovoren politik, udaren v agitaciji, toda manjkalo mu je bojevitosti v upravnih zadevah, kot med drugim tudi v zakonodajnih. Ko je McNamara prevzel narodno obrambo, je brez težave lahko ugotovil. da ima javnost prav, ako trdi, da v narodni obrambi ni ne dosti sistematičnega dela ne smisla za varčevanje. \'ce štiri veje narodne obrambe: armada, letalstvo, morna-tica in marini, so se po stari navadi trle med seboj in gledale, katera med njimi se bo bolje odrezala v federalnem proračunu in čim manj reformirala svoje lastne obrambne organe vprid načelu varčevanja. McNamara je vse temne strani takoj spoznal in hotel začeti z reformami. Reforme so na zadele ob najrazličnejše ovire v Kongresu* vojaških krogih in v vojni industriji. Kennedvja ni veselilo, da bi se zapletel v prepire z nasprotniki McNamarinih idej in je zato le ohlapno podpiral svojega obrambnega tajnika. Johnson je drugačnih misli. Že prve dni svojega režima je postavil načelo, da mora vsak dolar, ki ga federacija izda, res biti vreden “dolarske veljave’’. To se pravi, treba je postaviti varčevanje na prvo mesto tudi pri takih izdatkih, ki jih Amerika smatra za neobhodno potrebne. Za Johnsona ni več nedotakljivih izdatkov tudi v narodni obrambi in to je glavni steber, ki se nanj opirajo McNama-nne reforme. Teh pa je veliko in še niso vse v teku. Zavrl je na primer pretirane izdatke v vojnem letalstvu, s čemur si je nakopal ostro kritiko v letalski industriji. Potem se je spravil na nepotrebne vojaške postojanke. Odredil je njihovo likvidacijo takoj po končanih volitvah, S tem si je na- kopal jezo marsikaterega kongresnika in senatorja. Sedaj I hoče reorganizirati armadne rezerve in jih stopiti z Narodna gardo v nove vojaške formacije, ki bodo cenejše in bolj sodobne kot so sedaj. Zopet je sprožil burjo med politiki, ki se še ni polegla. Javnost je na splošno na strani McNa-mare, ker vidi, kako skuša na vseh straneh omejevati nepotrebne izdatke in kako je že dosegel uspehe, ki gredo v stotine milijonov dolarjev. Je menda edini federalni tajnik, ki računa prihranke samo v stotinah milijonov dolarjev. To javnosti imponira. Sicer so pa vsa ta varčevanja Johnsonu več kot potrebna. Za svoje načrte v boju proti revščini in za bolniško zavarovanje bo potreboval $3-4 bilijone. Ako noče povečati proračuna, jih mora dobiti z zmanjšanjem ostalih proračunskih postavk, največ v proračunu za narodno obrambo. Tam se verjetno da še mnogo prihraniti. Proračun znaša okoli $50 bilijonov, nad $25 bilijonov gre samo za orožje in municijo. Nabavke se praviloma ne vršijo potom licitacij, ampak na komisijski način: tovarne dobijo naročila po njihovih lastnih cenah, to se pravi, obračunajo dejanske proizvodne stroške in dodajo dogovorjeno komisijo v znesku 10-15%. Tu so seveda vrata do zlorab na široko odprta. Verjetno bo McNamara skušal napraviti red tudi tu. Prihranki bi lahko šli v bilijone, trdijo kritiki tega načina naročevanja. McNamara ima seveda zmeraj več sovražnikov. Ker ga ne morejo prekucniti na proračunskem polju, mu skušajo naprtiti državljansko vojno v Južnem Vietnamu. Kot so hoteli korejsko vojno naprtiti Trumanu, tako bi radi vietnamsko McNamari. Upajmo, da se ta političen načrt ne bo posrečil, akoravno ga močno podpira vsa naša vojna industrija. Ni brez razloga govoril Eisenhower o nevarnosti pred povezanostjo interesov naših generalov in admiralov z interesi naše vojne industrije. iiicruiiiiiiiimiiiimiimmHuiiiummmuimiimiimiiimiiiiimumiiiiimmmiiiimiiiuiiiuiiiimiimiiiiimuwmmiimmii kor povdarjal je le to, da je za avtomobilske delavce nujna potreba, da imajo protiutež proti centralistični kontroli avtomobilskih korporacij po svetu. Tako- je svet pred neko novo dobo tudi na tem polju. Na eni strani korporacije s svojim o-gromnim kapitalom in posestvi, na drugi pa delavci v unijah, ki so upravičeni, da čuvajo ono, kar jim gre. * KAJ PRAVI POSTAVA? — Ako kdo povabi na avtovožnjo kakega prijatelja ali znanca kot gosta in se dogodi, da je na taki vožnji bodisi po nezgodi bodisi drugače tak “prisedli gost” poškodovan, hudo ali kakor že, kdo je odgovoren za njegove poškodbe in škodo, ki jo tak utrpi? Kriv je v prvi vrsti lastnik avtomobila, pa tudi voznik, ki vozi. To je bil slučaj, da oče lastu-je avto, sin bi ga pa vozil, še mladoleten, ali pa polnoleten. Če je lastnik avta zavarovan za take slučaje, potem nosi odgovornost zavarovalninska družba. Če ni, sta odgovorna lastnik in voznik in se ju lahko toži za odškodnino. V takih slučajih dobrota nosi odgovornost... * ENA, DVE, ZA KRATEK Penn*yIv&nski prepihi (Poroča Majk) iiii!iiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii)mmiinn!mii!!:miiiiimiiiiimimuiuiiiiimiiiiiiiiimuiniiiiimiiiiiiuii!iiiiiiiiii:imm!!!iii!iii Pittsburgh, Pa. — Po naši Pennsylvaniji, preko Apalaške-ga gorovja in preko našega ni-žavja in višavja, vedno pihajo, in včasih prav viharno, razne politične sape. Ako niso te sape državnega značaja, so raznih drugih značajev, kot na polju delavskih organizacij, ali na poljih kakih drugih organizacij. V našem Pittsburghu in po vseh drugih delih naše Pennsyl-vanije so med jeklarskimi delavci na dnevnem redu prav resni problemi glede mezd in drugih zadev in odgovornosti, katerim so odgovorni tako delavci, kakor tudi korporacije, ki vodijo jeklarsko industrijo in njene delavnice po raznih delih in krajih naše države. Unija združenih jeklarskih delavcev, katero vodi David J. McDonald, je prav zdaj, ko to pišem, v zelo zapletenih pogajanjih z jeklarskimi korporacijami. V ta spor in pogajanja je zapletenih okrog 11 jeklarskih korporacij, kakor to navajajo poročila. Pogodbe sklenjene pred časom določajo, da se imajo zvišati plače delavcem po jeklarnah s 1. januarjem, tako tudi, da se imajo preurediti delovne razmere v nekaterih lokalih. To, kakor pravijo, da je bilo sklenjeno, in tega sklepa se drži zahtevno okrog 700 predsednikov lokalnih unijskih edinic, ali podružnic. Od druge strani pa se čuje, da bi korporacije rade, da se podaljša rok dosedanjih pogodb vsaj do 1. maja 1965. Proti temu se vodstvo unij odločno upira. To je slika, bolj postransko ugotovljena od zunan-njih opazovalcev. Resnica pa najbrže bo, da jeklarske korporacije bi rade odložile ugoditve novim pogodbam toliko časa, da bi bile na jasnem, kako stališče bo zavzela nova L. B. Johnsonova administracija do jeklarskih družb in pa kako bo po raznih preuredbah prospeval ‘business’. Radi bi za toliko časa imeli proste roke. Nato pa jeklarske uni-ije in njihovo vodstvo ne pristane. Kako bo ta spor poravnan, je za enkrat še kar zanimivo vprašanje. Najbrže bo moral predsednik L.B. Johnson “potro-štati” obe strani, da naj nikar ne bodo preplašeni ne na eni ne na drugi strani. Saj on vendar dela za ustvarjenje “srečne družbe” (an Happy Society), v kateri bo za vse prav. V taki novi “srečni družbi” bo za vse prav — ali vsaj moralo bi biti. Zadovoljni bodo kovači, livarji, pleharji, pa tudi čevljarji ne bodo izvzeti. Obljubljena “srečna družba” bo predstavljala “mala nebesa”. In kaj naj kdo zahteva več? To nam pove, da Johnson ima nad vse lepe načrte. Bog mu daj srečo in pomagaj, da jih uresniči, pa bo za vse prav. Med voditelji jeklarske unije se pa vlečejo že dalj časa tudi razni medsebojni spori. Predsednik vrhovnega vodstva jeklarske unije David McDonald in pa sedanji glavni tajnik, in blagajnik I. W. Abel, oba kandidirata za glavni predsedniški urad. Plača glavnega predsednika u-nije je $50,000 na leto, kar ni ravno preslabo. Na konvenciji, ki se je vršila zadnje poletje v Atlantic Cityju, je bil sprejet zaključek, da se ima zahtevati za jeklarske delavce povišek mezd, ker da jeklarji niso bili deležni nobenega poviška mezd že zadnji dve leti. Korporacije pa, kakor že omenjeno zavlačujejo iz razloga, kakšno “busine-ško” živahnost bo prineslo novo leto, ko bo Johnson obelodanil svoj program za narodno gospodarstvo, itd. S to tolažbo in s temi izgovori se pa večina podružnic unije ne strinja in vztrajajo, da povišek ima priti s 1. januarjem, ali pa bodo stavkali. Kdo bo popustil in kdo zmagal, ali če pride do, jeklarske stavke, bodo povedali prihodnji tedni. Predsednik Johnson bo imel pri tem precej besede. * KAJ DELA WALTER REUTER v Evropi? V Frankfurtu v Nemčiji je Reuther naglašal potrebo, da se avtomobilski delavci, to je vsi oni izven vpliva komunističnega sveta povežejo v svetovno unijo avtomobilskih delavcev. Teh je, kakor je omenjal Reuther, okrog dva milijona. V Nemčiji se je pred časom vršil svetovni kongres avtomobilskih unij, predsedoval mu je Reuther. Navzoči so bili delegati iz 30 raznih držav in dežel. Reuther je povdaril, da ni za enkrat še za kako veliko mednarodno unijo ali za kaka skupna kolektivna pogajanja. “Kar mi želimo in hočemo,” je povdarjal,“ je večje sodelovanje med nami vsemi, tako da tisti avtomobilski delavci, ki niše- deležni upravičenega dela bogastva, (katerega oni ustvarjajo s svojim delom, bodo na ta način prišli do boljšega in višjega standarda življenja s harmoni-ziranjem plač, določenim delovnim redom, in z urejeno socialno oskrbo.” Na kongresu so bili zastopniki iz Japonske, Združenih držav, Kanade, Zahodne Nemčije in iz Skandinavskih dežel. Reuther-jev načrt je -bil sprejet in ustanovil se bo od unij avtomobilskih delavcev “Harmonizacijski center”, katerega urad bo v To-kiju na Japonskem. Reuther za enkrat ni specifično obrazložil vsega načrta, ka- ČAS: — Napačno razumel. — Zdravnik je bil klican k bolniku in ko ga je pregledal in ugotovil, da je v kritičnem stanju, je zmajeval z glavo in sam sebi polglasno mrmral: “Zastonj, vse za- stonj!” Bolnik ga je pa hvaležno pogledal rekoč: “O, stokrat Vam hvala. Vi ste vendar edini zdravnik, ki zastonj zdravi!” — Dva avtomobilista sta se srečala pri ozikem mostu. Eden bi se moral umakniti. Pa ni bil nobeden pripravljen ustreči drugemu. Pa pravi prvi: “Jaz se bedaku ne bom umaknil.” Tedaj pa je drugi zavozil na kraj ceste in reče: “Jaz se mu pa bom .. — Gospod Bizač: “Slišal sem, da govori Vaša gospa več jezikov.” Vprašani gospod Tič pa mu odgovori: “Hm, meni se včasih zdi, da jih celo več ima!” Vsem srečno novo leto in božične praznike, kolikor jih je še! Stari Majk ------o-------- Spemmš m sf^ar^^sš Virgil, Ont. — Letošnjo- poletje me je pot zanesla na lep košček “slovenske” zemlje, na Slovensko pristavo pri Clevelandu. Ko sem bil prvič tam in sedaj, se je zelo spremenila, vidi se, da so tamkajšnji Slovenci zelo podjetni, da bodo res ustvarili nekaj posebnega, v neki meri majhno Slovenijo. Da pa bo res “Slovenija” popolna, so imenovali griček, s katerega je krasen razgled daleč na okrog, Orlov vrh, na njem ipa postavili lepo spominsko kapelico v spomin tisočem poklanih protikomunističnih borcev. Da! Slovenije ni brez Orlovega vrha! Ustavil sem se ob znamenju! Nekaj posebnega je v njem, pa naj bi bilo izgrajeno iz česarkoli že. Pred očmi so se kakor na tekočem traku prikazovali ljudje, katerih si ne moremo predstavljati, da jih ni več, saj smo živeli in delali skupaj. Nešteto noči prebedeli brez spanja, v mrazu, strahu, čakanju in upanju, da bi v peklu okupacije in revolucije ostali živi. Ni jih več! Po samotnih gozdovih Slovenije diha veter. Listje je že davno pokrilo strohnele kosti. Tisoči, ki so še vedno upali, da se vrnejo, legajo v grob. Le veter nosi listje in gozd poje žalostinke... Doli pod kapelico te pozdravi pristni slovenski spomin — kozolec. Pogrešil pa sem še eno, kar je svojevrstna slovenska posebnost — čebeljnaik. Ako pogledamo malo dalje nazaj, bomo ugotovili, da šo na nekdanjem Kranjskem imeli zelo v časteh čebele. “Kranjiči” so celo našli pot v knjige, -katere uporabljajo poklicni čebelarji po svetu. Ne vem, zakaj so naši predniki tako častili čebele. Oni pa, ki se nanje razumejo, — kakor moj pokojni oče —, pa v njih ne vidijo samo nosilke medu in soustvarjalke poljskih pridelkov, pač pa še vse kaj drugega. Namreč organizacijsko sposobnost, smisel za skupnost in celo trdijo, da si je človek začel graditi svojo civilizacijo potem, ko je začel posegati, odnosno raziskovati čebele ni njih naravni u-stroj. Ko zasledujem življenje in delo med Slovenci v svobodnem svetu po naših časopisih, zlasti v A.D., je dosti stvari, ki jih ne razumem (sem pač daleč od dogajanja), pa bi jih rad razumel. Tako mi ob nekaterih člankih posebno pride na misel razlaga mojega pokojnega očeta o čebelah. Je zanimiva, čeprav nisem čebelar in jo bom tukaj napisal. (Pred čebelami sem imel vedno strah. Ako me je katera upičila v bose noge, kar pa ni bilo malokrat, sem kričal, kakor bi me kdo “iz kože deval”.) Bog dal, da bi iz nje našli pravi smisel. Pred nekaj nad četrt stoletjem je bilo. Nekega nedeljskega popoldneva sva sedela z očetom ob kameniti mizi pod veliko lipo domačega -dvorišča, poleg če-beljnaka. Oče, Iki je imel zelo malo časa na razpolago, je le ob nedeljah popoldne našel kako urico za počitek, potem, ko je ves dopoldan presedel v občinski pisarni, hranilnici in posojilnici itd., kar je bilo njegov drugi dom, odkar sem se ga spominjal. Bral je Slovenca, jaz pa sem nekaj brskal po knjigah in čečkal na papir, kar še danes rad delam, čeravno potem, ko se bi bilo treba vsesti za “kavs mašino” (kakor je včasih zapisal č. g. Oman v Newburakih novicah), pa vso stvar nesem v smeti v prepričanju, da je to najboljši aspirin za pobijanje previsoke temperature. Mimogrede sem se ozrl v če-beljnak in pogled je ostal na nekaj panjih, ki so bili neobičajno živahni. Pa sem rekel očetu: “Oče, čebele bodo rojile!” Ne, da bi se ozrl od časopisa pravi: “Beži no, sedaj je že prepozno, dan se nagiba k zatonu, čebele rojijo dopoldan!” “Pridite pogledat, da bodo res,” sem bil prepričan v svojo pravilnost. Oče je res prišel; zasmejal se je: “Veš, Florijan, te čebele ne bodo- rojile, ampak samo čistijo svojo organizacijo — trote mečejo ven!” “Pojdi malo bliže!” Prijel me je za roko, da mu sledim v neposredno bližino. “Vidiš,” — pokazal je s prstom na panjevo brado,, na kateri je mrgolelo čebel —, kako čebele nosijo ven trote. Vidiš, kako se troti z vso silo upirajo? Ker so po naravi malo debelejši in manj občutljivi, zato je potrebno več čebel za enega trota, da ga nesejo ven.” “Zakaj jih pa ne opikajo, da bi tako sami šli ven?” sem silil dalje. “Prav to je tisto. Čebele so najbolj inteligentne živali. Trotov ne umorijo, ne opikajo, ampak jih samo znesejo ven. Če pridejo zopet nazaj, jih ponovno nesejo ven, potem pa zastra-žijo vhod v panj in jih ne pustijo več noter.” “Ja, kako pa troti nastanejo?” “Troti se zležejo skupno s čebelami. Dočim čebele, čim so dovolj močne, gredo ven na delo za skupnost, -da tako ne samo gradijo svoj dan in pripravljajo zalogo za mrzle zimske dneve, pač pa tudi, da hranijo onemogle do starosti, pohabljenosti, ki si ne morejo same pomagati do določene življenjske ravni. Skratka: so gradiljm skupnosti, socijalne pravičnosti', ljubezni do bližnjega, z drugo besedo rečeno: so moralno neoporečne!” “Troti so na videz popolnoma enaki čebelam in če nisi dovolj zainteresiran, jih ne boš ločil od čebel.” “Vidiš, to je trot!” Z roko je posegel v panjev izhod, da sem kar zamižal, in mu prestrašen rekel: “Oče, pustite jih, vas bodo opikale!”... “Nič se ne boj, čebele me dobro poznajo, točno vedo, kdo jih ima rad in čuti z njimi. Troti pa pičiti ne more- jo.” S prosto roko je odrinil čebele, pobral trota in mi ga da! v roke: “Vidiš, to je pa trot! Nič se ga ne boj, on ne piči. Bog mu je sicer -dal pravico do obrambe življenja, zato se take- upirajo, ko jih nosijo ven, upičiti pa ne morejo, ker nimajo žela. Ker ničesar ne gradijo, tudi nimajo pravice braniti tisto, kar so drugi zgradili. Troti ne gredo nikoli iz panja iskat hrano, ampak jedo tisto, kar jim čebele nanesejo. Ako je panj, odnosno čebelja družina močna, borbena in odločna, potem očisti svojo organizacijo, ako pa ni dovolj močna, ali premalo odločna, odnosno, da rajši trpi razdiralce svoje zgradbe med seboj, ker pač izhajajo iz njihovega -gnezda, prepustijo svoj dom trotom, se umaknejo- in začno graditi drugega v zavesti, da bodo nesebične čebele našle pot v svoj novi dem in ponovno gradile iz nič, kakor so prej. Troti sami še živijo v izpraznjenem panju, ker se obešajo na tisto, kar so ustvarile in pustile čebele. Tudi nekaj , čebel se še vrača nazaj v panj s svojim medom, ker ne vedo, ali pa ne morejo razumeti, kaj se je zgodilo, odnosno — kdo je pravi! Počasi se pa tudi to da ugotoviti. — Po njih sadovih jih boste spoznali ... in ko te čebele spoznajo, da s svojim nesebičnim delom ne opravljajo svoje socijalne funkcije, ki je glavna postavka celotni stvari, najdejo pot v svoj pravi dom, ali pa se razgubijo in ne koristijo nikomur.” In modri čebelar izprazni panj. Nažene ali poduši z žveplom trote, pobere satovje. Iz satovja delamo sveče. Sveče prižigamo v cerkvi, na oltarjih, grobovih. So to znak ljubezni, spoštovanja, iskrenosti. — Ako predstavljajo vse to, potem služijo svojemu namenu. Alko pa tega ne predstavljajo, potem pa predstavljajo samo tisto, kar z eno samo besedo imenujemo: farizejstvo! Tako nekako mi je pravil oče, da se je človek od čebel učil svojih moralnih vrednot in da je človeška družba, njen ustroj, njena civilizacija, kulturna in moralna višina samo kopija tega. Ne vem, če je imel prav ali nje, ker se ne razumem na čebele. Vem le toliko, da je imel ob smrti pred 18. leti mnogo več prijateljev, kot bi si kdajkoli v življenju sploh mogel misliti, ker je ljubil resnico. Tudi v emigraciji bi morali slediti temu cilju. Morda je včasih resnica tisto, ki nekatere odvaja in zato še bolj Ijričijo in iščejo sami sebe in svojih koristi. Gredo celo dalje: podpisujejo se pod ime organizacije, v kateri so se samo zato- znašli, da bi igrali “prvo vijolino”; da bi predstavljali tisto, kar niso nikoli bili, ker zato niso imeli dovolj korajže, čeravno prilike na pretek. Ako hočemo predstavljati nekaj, moramo- ali to biti ali smo morali biti tisto, kar predstavljamo, poleg tega pa seveda biti po organizacijskih pravilih izvoljeni. Ako nismo ne eno ne drugo in se samolast-no podpisujemo, oziroma se podpisujejo, potem je tako delo nepošteno in vsakemu moralnemu principu nasprotno. In za tako početje mora biti tudi v moralki svoje mesto! Florijan Slak --------o------- iarova m paplavljanes PATERSON, N.J. — Darove za oo. salezijance v Zagrebu, ki so trpeli od poplave, lahko- od-daste tudi v Slovenski pisarni v Baragovem domu v Clevelandu (6304 St. Olair Ave.), katere odbor se je iz prijaznosti dal na razpolago za zbiranje. Rev. dr. Franc Blatnik, SDB. --------o------- Zato “Zakaj je zemlja ženskega spola?” “Ker nihče ne ve, koliko jo stara.” UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah X. Tisti večer, ko je spal Je-rom pri Zaviršku, je zapustil Sušeč Zavirškovo peč in jo mahnil proti Sapu. Zavil je v Jeromovo kočo in sedel k ognjišču, črez čas je prišla Marinka in se nasmejala nepovabljenemu gostu. “Oho, Sušeč, odkod si pa prišel?” ga je vprašala prijazno. “Oče je pri Zaviilšku.” “Kaj pa delajo?” “Spe.” “Kdo je pa še?” Sušeč se je na široko zasmejal. ‘‘Gorin, ha, ha,” in je pobegnil iz veže. “V nedeljo pride snubit,” je vpil pri vratih in izginil v noč, kakor da se boji, ker je to povedal. Navadno ni nič govoril; ko je nekoč izdal neke skrivnosti, so ga tepli in bili. Zato ni nikdar več govoril, kar je slišal in videl; če je pa govoril, se je zbal, da morda ni bilo prav in zato je bežal in se ustavil šele daleč kje sredi polja in potem ga dolgo ni bilo blizu. Komaj je Sušeč odnesel pete, že so vrata zaškripala in stara Suhoklela je pomolila glavo skoz vrata. “Ali jih ni, ali jih ni?” je vprašala pol tiho. “Ne, so pri Zaviršku,” je odgovorilo dekle. “Kaj ne, kako je prijazen človek ta grajski! Pa vzel te bo; oh, to je dober človek. Meni pusti, da poberem tisto dračje po gozdu, pa celo zimo mi je naročal, da naj te pozdravim. Vidiš, srečo imaš, srečo; jaz sem že vse vedela ...” V tem se je starka priplazila prav do peči, da je pogledala, kaj se kuha. Marinka je slonela pred pečjo, zrla v ogenj in njen čedni obrazek, nekoliko zagorel, obrobljen s črnimi, kodrastimi lasmi, je čudno lepo odseval v rdečem svitu. Vidno je bilo, da se dekle ne meni za priliznjene besede klepetave starke. Zamišljena je. bila v svoje misli. Njen obraz je bil otožen in hotela je biti sama. “Kaj pa kuhaš, kaj kuhaš?” je izpraševala Suhoklela in jo prijela za roko. Marinka ji je odtegnila roko in se ozrla v stran. “Kaj jokaš, revica?” je začela Suhoklela. “Kaj boš jokala, ljubica, saj prideta vkup, tako gotovo, kakor jaz tukaj sedim,” in sedla je na stolček. “Vidiš, saj sem ti jaz ko teta, ko mati in skrbim, kolikor morem, ko vidim, da si sama. Seveda, vsak dan ne moreta biti skupaj, to je že hudo, bosta pa potem, saj mu je čušperčan v žlahti in doma ima marof. Kaj boš jokala? Marinka je pogledala zopet v plapolajoči ogenj. V njenih očeh so se blestele solze. ‘Ali nisi danes dobila iz malina?” je vprašala Suhoklela. Marinka je molče posegla v omaro in dala starki lonec moke. “Pa se potolaži,” je rekla Suhoklela in izginila v temo. Marinka je sedla na stol, naslonila glavo na roke in pomišljala: Ona je hči upornika, on pa je iz grada, to ji je mučilo glavo. On ne sme sem in Bog ve, kaj bi bilo, če bi oče zvedel to . . . Poleg tega se bliža boj in snubitev neprijetnega, skopega Gorina .. . V peči je plapolal ogenj in dekle je dolgo slonelo pri ognjišču in si brisalo solze. Ogenj je pojemal. Po vasi se je čulo fantovsko petje. Pred hišo je obstal voz. Vežna vrata so se odprla in vstopil je Jerom — pol pijan. ‘Tzprezi,*’ je vpil pastirju in se opotekel črez prag. Usedel se je na prvo klop, ki jo je našel. “Svatbo bodeva imela, dekle, ha, ha,” se je smejal Jerom; “po teto pojdem, da pride pripravljat. Le pridna bodi! Prav dobro ti bo. Vidiš, vi imate mladost, mi pa pamet, pamet.” In vstal je ter odšel v hišo. Marinka pa je pospravila ogenj h kraju in jokaje stopala proti svoji sobici . . . Druge jutro je govorila sva vas, da je padel Gorin sinoči s kobile in da se je nevarno pobil. ‘‘še tega je bilo treba,” je zamrmral Jerom, ko se je zjutraj vzbudil in čul neprijetno novico. * * • Vsi sveti so bili pred durmi. Gospodinje so pekle oprešice. Beračev je kar mrgolelo okoli Sapa, da bi zvedeli, kaj delajo uporniki, a videli niso nič posebnega, niti slišali kaj takega, kar bi naznanjalo kak napad na gradove, kar so si že tu in tam po deželi pripovedovali. Dan, ko se uporniki odpovejo zadnji pokorščini, se je bližal, a vse je bilo tiho. Le Jurko Baja je hodil mnogo po hišah; Andrejko je hodil po vasi le do najzvestejših prijateljev. Vse je kazalo, da se bodo začele posebne reči; kmetje so postajali čim dalje predrznejši in z Dolenjskega so prihajali posvetovat se k Andrejku. Med tem pa so govorili, da so na Turjaku pripravljene že vislice za upor-neki. To je povzročilo veliko razburjenost in nepričakovano velik strah, žene so jokaje prosile može, naj se ogibljejo Andrejka in upornikov; mnogi so se poskrili v svoje koče, da bi jim ne bilo treba izpovedati svojega mnenja. Zastonj so poslali Sušca pogledat na Turjak; zastonj je Sušeč trdil, da na Turjaku ni vislic; nihče ni hotel verjeti. Le najupor-nejši so pogumno govorili: “Dobro; poskusijo naj se enega dotakniti, oderemo vse na meh, gradove pa poderemo do tal.” Vsak dan so druge novice pretresale dolino in vendar je bil dan enak dnevu. Grajskih ni bilo videti in nihče ni vedel, kaj je pravzaprav. ♦ * * Proti večeru jesenskega dne sta jezdila znana grajska jezdeca proti čušperku. Na ramah sta imela puške, vračala sta se z lova. Jezdila sta molče: oskrbnik naprej in drugi mlajši za njim. Mrak je legal po dolinah in jesenska večerna burja je šumela po gozdnih vrhovih. Oskrbnikove oči so iskale po zraku plena. Na vsaki strani sedla je viselo po nekaj veveric in nekaj zajcev. Ponosno je sedel nad svojim plenom in hotel izbiti še kako ptico roparico iz zraka, a ni bilo videti ničesar. Njegov spremljevalec pa je gledal proti zapadli, kjer je zašlo solnce in iskal z očmi v daljavi, kje leži Sap. Daleč tam se je videla Magdalenska gora in pod goro ob cesti leži tiha vas. Mladeniču se je stožilo in zapel si je polglasno neko pesem. Oskrbnik je ustavil konja. (Prihodnjič dalie.l -------o-------- — Grand Canyon je dolg 278 milj, do 13 milj širok in globok do (1,000 čevljev. DECEMBER 6 P 20 m ikprb 21:22:2324 ?! [26 KOLEDAR društvenih prireditev DECEMBER 31.—Slov. društveni dom na Re- cher Ave. priredi za Silvestrov večer zabavo s plesom. 31.—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., priredi Silvestrov večer. 31.—Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O., priredi Silvestrov večer. 31.—Gospodinjski klub in direk-torij priredi Silvestrov večer v Slov. delavski dvorani na 10814 Prince Ave. JANUAR 16.—Slov. smučarski klub priredi družabni večer s plesom v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli mornarji”. 24.—Dram. društvo Naša zvezda priredi igro in zabavo v SDD na Recher Ave. 24.—Klub upokojencev na Holmes Ave. priredi v Slov. domu na Holmes Avenue večerjo in ples. Začetek ob štirih pop. 30.—Družabni večer Slovenske šole pri Sv. Vidu. FEBRUAR 6. —Slovenska pristava pripravi svoj VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 7. —Banket v počastitev Antona Šublja v Slov. nai\ domu na St. Clair Avenue. 20.—Predpustna veselica pevskega zbora TRIGLAV v Slov. domu na 6818 Denison Ave. 20. —Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi v SDD na Waterloo Rd. večerjo. 27.—LILIJA priredi NAGRADNO MAŠKERADO v Slov. domu na Holmes Avenue. 27. —Klub upokojencev v New-burgu priredi maškeradno veselico z nagradami in večerjo v SDD na Prince Ave. Začetek ob šestih. 28. —Klub upokojencev v Eucli- du priredi maškeradno veselico v SDD na Recher Ave. MAREC 21. —Zveza slov. narodnih domov priredi banket v čast “sloven' skega moža 1965” v SND na Maple Heights. 28.—Pevsko društvo JADRAN poda v SND na Waterloo Rd. koncert. Začetek ob 3.30 pop. 28. —Glasbena Matica priredi pomladanski koncert v SND na St. Clair Ave. APRIL 24.—DSPB Tabor priredi svojo pomladansko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Avenue. MAJ 2.—Pevski zbor “Slovan” poda svoj pomladanski koncert v SDD na Recher Avenue. 2.—Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denison Avenue. 9. — Materinski dan Slovenske šole pri Sv. Vidu. 29. in 30.—Društvo SPB Cleveland in Zveza DSPB priredi Spominski dan ob 20-letnici žrtev komunistične revolucije in okupacije Slovenije s sv. mašo pri Lurški kapeli na Chardon Road. JUNIJ 12. in 13.—Zveza DSPB “Tabor” priredi na Slovenski pristavi SPOMINSKO PROSLAVO in Tabor v spomin 20. obletnice vetrinjske tragedije. 27.—Slov. šola pri Sv. Vidu, počitniška prireditev na Slov. pristavi. OKTOBER 9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue. 9.—DSPB “Tabor” priredi svojo jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 21.—Pevsko društvo JADRAN poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne. visoko kulturno stopnjo slovenskega naroda, važno zemljepisno lego slovenskih pokrajin in pa zelo pisano zgodovinsko preteklost Slovencev. Prvi sestanek Johnsona in Gromika potekal dobro WASHINGTON, D.C. — Sestanek, iki ga je imel zadnjič Johnson z Gromikom, je bil pomemben v dveh ozirih. Bil je to prvi sestanek po padcu Hrušče-va in prvi sestanek, ki je Gro-miko na njem pokazal, da upa govoriti tudi na lastno tveganje. Preje se je v svojih izjavah zmeraj tako zvijal, da je lahko pozneje branil svoje besede pred Hruščevim. Pri zadnjem sestanku je pa govoril odločno in, kar je več vredno, tudi odkrito. Odkrit je bil tudi predsednik Johnson, ki je naravno imel na sestanku glavno besedo. Johnson je dobil od sestanka vtis, da bo novo kolektivno vodstvo v Kremlju nadaljevalo dosedanjo politiko mirnega sožitja, da pa še tipa, kako bi jo na novo utemeljilo, da bi ne nastal vtis, da slepo posnema Hrušče-va. Da je bil razgovor res odkritosrčen, priča na primer Johnsonova pripomba: Vojno je lahko začeti, toda ne veš, kako boš zmagal. Gromiko se je brez ugovora strinjal z njim. Vsekakor je Johnson dobil vtis, da mu Moskva verjame, morda celo toliko kot Hruščev, da pa še ni čisto prepričana, da je to prav. Zato Johnson ni silil v nobene konkretne razgovore, akoravno je z Gromikom govoril tudi o zelo konkretnih težavah, na primer o Vietnamu, Kongu, razorožitvi, Združenih narodih itd. ENAJST RADIJSKIH POSTAJ ODDAJA V SLOVENŠČINI Po zadnji svetovni vojni se je radiofonska mreža po vseh državah močno razširila. Vzroke temu lahlko iščemo v novih iz-njadbah na radiofonskem področju, po drugi strani pa je postal moderni človek tudi bolj radoveden in hoče podrobneje vedeti vse o aktualnih dogodkih po vsem svetu. Tako morajo tudi bolj revne države zadovoljiti svoje državljane s čimbolj zanimivimi dogodki z najbolj različnih področij. Kar se tiče tega, smo danes priča že zelo razvite konkurenčne dejavnosti tujih radijskih postaj, ki oddajajo tudi spored za druge države. Tako hočejo seveda vplivati na javno mnenje prebivalstva drugih držav. Danes je ni namreč države, ki ne bi oddajala vsaj radijskih poročil za druge držaje, najbolj pa za svoje sosede. Tako imamo tudi Slovenci možnost, da poslušamo lahko najmanj enajst radijskih postaj, in to najmanj iz osmih držav. Osrednja slovenska radijska postaja je Radio Ljubljana, ki oddaja na svojem prvem programu kar 20 ur dnevno. Drugi ljubljanski radijski program pa obsega samo večerne oddaje in ga je z navadnimi sprejemniki težko ujeti. V Sloveniji sta potem še dve relejni radijski postaji, in sicer Radio Koper in Radio Maribor. Relejne postaje prenašajo osrednji ljubljanski radijski program, tu pa tam pa se ločijo od tega programa in oddajajo krajevna poročila ter druge sporede krajevnega značaja. Radio Koper oddaja razen slovens kega tudi italijanski spored. Od zamejskih radijskih postaj, ki oddajajo za strnjeno naseljene slovenske narodne manjšine, je na prvem mestu radijska postaja Trst A, ki oddaja izključno v slovenščini povprečno 11 ur dnevno ob delavnikih, ob praznikih in ob sobotah pa še dosti več. Celovška radijska postaja pa oddaja dnevno povprečno samo tri četrt ure slovenskega sporeda, in to preko nemške postaje, ki zaradi tege prekine nemški spored. Slovenske oddaje tega radia obsegajo poročila in zlasti slovensko narodno glašbo. Od postaj, ki oddajajo v slovenščini iz prestižnih razlogov, je na prvem mestu Radio Moskva, ki ima dnevno dvakrat po pel ure slovenskega sporeda; ta obsega poročila, politične komentarje, korespondenčno rubriko ter glasbo. “Glas Amerike” oddaja v slovenščini dnevno dvakrat po četrt ure. Spored obsega razen poročil tudi politične in kulturne komentarje. Osrednje radijske postaje doma precej dobro slišijo, malo slabše ali zelo slabo pa slišijo Radio Vatikan, Radio Praga in Radio Varšava, ki imajo tudi oddaje v slovenščini; te trajajo povprečno po četrt ure in obsegajo dnevne novice. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je kar precej držav, ki oddajajo tudi v sloveščini vsaj poročila in komentarje. Čeprav nas ni niti dva milijona, se torej več držav bori preko radijskih valov, da bi pridobile čimveč somišljenikov med Slovenci. To je tudi razumljivo, če upoštevamo Dva milijona gostov BELGRAD, SFRJ. — Na o-snovi podatkov prvih 10 mesecev letošnjega leta cenijo v u-radnih krogih, da bo število tujih turistov v Jugoslaviji letos preseglo dva milijona ljudi. Povprečno naj bi SQifuji turisti zadrževali v Jugoslaviji po pel dni. Vsak naj bi povprečno potrošil na dan $8.70, kar je preče; pod evropskim povprečjem Kljub temu je Jugoslavija dobi la od tujih obiskovalcev v teko čem letu po uradnih cenitvai okoli 90 milijonov dolarjev i trdnih valutah. To je za jugoslovansko gospodarstvo velika vsota, saj pred stavlja 7.5 odstotka vrednost celotnega izvoza, oziroma iz kupička od tega. V primeri z lanskim letom si je dotok na devizah od tujil turistov povečal za 34 odstotkov /J*4. V Mag spomin OB ŠTIRINAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI SOPROG IN OČE Joseph Mihevc ki je zatisnil svoje mile oči dne 28. decembra 1950. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad, pri Bogu zdaj se veseliš v a v srcih naših še živiš. Žalujoči: ANTONIA, soproga OTROCI OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 28. decembra 1964. Mi oblasti upajo, da bodo tudi v prihodnjem letu mogle na tem področju doseči sličen napredek. Johnson napovedal boj snežnim zametom CLEVELAND, O. — Razume se, da ne za vso zimo in za vso deželo, ampak samo za Washington in za dan, ko bo prisegel kot predsednik, kar bo 21. januarja. Vremenski preroki so letos previdni. Pred 4 leti so bili optimisti in so pokvarili račun slovesnostim ob priliki Kennedyjeve vmestitve. Sicer ni nikjer zapisano, da bi moralo letos snežiti na dan inavguracije, toda policija je že organizirala boj proti snežnim zametom. Pri načrtu je sodelovalo 40 špecijalistov. Boj se bo začel; ako bo potreben, že opoldne 19. januarja. Vsak oddelek bo imel nalogo, držati čiste glavne ulice, njegovo delo bo omejeno od križišča do križišča cest. Ženske dobijo delo iščemo kuhamo Naslov se dobi v uredništvu Ameriške Domovine. (mwfx) Za čiščenje trgov in parkov so predvideni posebni oddelki. Odbor za boj proti snegu bo imel zadnjo sejo 15. januarja. Seveda pa mu vreme lahko pokvari tudi ta načrt. ~MALI OGLAS: Delo išče Starejša Slovenka, pridna in družabna išče zaposlitev v postrežbi in pomoči bolnikom. Govori tudi hrvaško in nemško. Kličite KE 1-1063 ali 391-5966. (250) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) IPrijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Clair Ave. & 68th St., EN 1-42 2 IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5583 ♦ MIRKO AKTL0SA 6516 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500 ♦ M. A. TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SKE ZADEVE. • Travel • Notary ° Translations • Immigration • NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 28. novembra 1964 v Gospodu zaspala naša ljuba teta in polsestra FRANCES TEKAVEC Pokojna je bila rojena 1. 1882 v Mramorovem pri Postojni, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njo polbrat in drugi sorodniki. Pokopali smo jo dne 1. decembra 1964. Iz ž^letovega pogrebnega zavoda na East, 152 Street smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., kjer je Rev. Klein daroval zanjo slovesno pogrebno sv. mašo in opravil vse cerkvene pogrebne obrede. Iz cerkve je krenil sprevod na pokopališče Kalvarijo, kjer smo zemske ostanke položili k poslednjemu počitku. Iskreno se zahvalimo Rev. Klein-u za vso naklonjenost in duhovno tolažbo ter Želetovemu pogrebnemu zavodu, ki je ljubeznivo oskrbel pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Najlepša hvala društvu Lunder-Adamič št. 28 SNPJ za vso počastitev pokojne članice, zlasti tistim, ki so nosili krsto. Hvaležni smo vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, poklonili cvetje in vence ali dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prav lepa hvala vsem, ki so prišli v pogrebni zavod, da so pokojno pokropili in se od nje poslovili, kakor tudi vsem, ki so prišli k pogrebu. Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri; Ti dobrotno se je usmili, raj nebeški ji odpri! Žalujoči: nečak WILLIAM ROPOŠ polsestra MARY JAN in OSTALI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 28. decembra 1964. - Počivaj v miru, blaga žena, preljuba mati, v grobu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna, draga nam. Žalujoči: V blag spomin DRUGE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA ŽENA, MATI IN STARA MATI Angela Benčin ki je zapustila ta svet 28. decembra 1962. Bog Ti večni pokoj daj, večna luč Ti sveti naj, z angelci prepevaj, sveti raj uživaj! JOHN — soprog JOHN Jr. in STANLEY — sinova LOUISE — snaha ALICE — vnukinja OSTALO SORODSTVO Clcvjsland, Ohio, 28. decembra 1964. AMERIŠKA DOMOVINA, oo0(>o(>oo)ooo<==>oo/m Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave.. KE 1-0571; blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Malh). Poročevalka: Frances Perme (slovensko). Ann Tekavec (angl). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzor-rici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 17 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, pod-preds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts„ O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastopnici za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic in Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave. — “Pa tudi nisem bil nikoli tako neumen ko drugi ljudje ter nisem vtikal vratu babjemu vragu--------” Rekši se spotakne ob ježo in pade. Ker je svet na onem mestu skoro še bolj visel ko kje drugje, je bilo nevarno za strica, da se ne bi strkljal v dolino. Ali Dolef je bil mož, ki je znal vince piti in nositi, tudi če ga je bilo nekaj odveč po stari hvalni navadi. Kakor hitro je torej mož, plemenitega očeta sin, zapazil, da je v tej postelji glava veliko bližje osredku matere zemlje nego noge, se je vrlo poprijel za CHICAGO, ILL. GREETINGS Best Wishes To All For a Most Happy New Year CHICAGO SHOE REPAIR SUPPLY CO. Soles & upper leather for sending to Old Country. — Complete stock. Store hours from 7-1. — HY 3-0622 7457 S. Chicago Ave., Chicago, 111. MALE HELP TOOL AND DIE MAKERS For progressive and draw dies. Steady work. Company benefits. Apply. F&B MFG. CO. 424» W. Chicago Ave. (251) Zdajci zapazi, da je namišljeni pijanec — Marijan ter (Dalje prihodnjič) ---o-------- ....... . ..—— IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, častni predsednik Louis Simončič, predsednik Anton Zidan, podpredsednik Louis Shuster, tajnik Ralph Godec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-6324; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Louis Shuster, Silvester Urbančič. Zastavonoša: Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: Jos. W. Kovach in Ralph Godec; zastopnik za SND Maple Hghts.: Joseph W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec uj plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur- - — — «———♦ -«—»—-■ « — -k ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, jdpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, astopnici za Ohio KSKJ Boosters u mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. — Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $H tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč; Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladim aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Maty Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sooi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Millie Novak, Nettie Štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Sophia Magajna; nadzornici: Amalia Novak in Louise Čebular; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Tillie Špehar, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Slovenska Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice; Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT„ fi SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Mary Kol j at, Eva Trškan, Frances Medved. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela Barkovich. — Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zveč»r. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St, RE 1-7458, blagajnik John Borso, zapisnikar John Sever, nadzorniki: Frank Ahlin, John Pestotnik, Joe Peterlin; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mladinske dejavnosti: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., Ul 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, stavo poslopje št. 1. DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St, IV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA,, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalsic; podpredsednik John Zagorc: začasni tajnik Joseph Kalsic, 19111 Arrowhead Av„ tel.: IV 6-4835; zaoisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki: Marie Jean Golder, Anton. Levstik in D. Germanovic; vratar Jennie Hudoklin; zastopnik SND Mary Geromi; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. — Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7’30 zvečer v SND, staro poslopje št. 4. COLLIN WO OD SICE S LOV E NK E ŠT. 23 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja podpredsednica Mrs Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Znstovonošinja Mrs. Ma-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer 8 lilo venskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, lajn ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Zagat zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St DRUŠTVO DANICA ŠT. 34 Predsednica Mary Rožanc, podpredsednik Frank Stare, tajnica in blagajničarka Rose Vatovec, 10801 Prince Ave., BR 1-4582, zapisnikarica Mary Bubnič. Nadzorniki: John Samsa, Joseph Rolih in John Laurencic. — Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Ave. Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelarcic, Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 5D? Predsednica Nettle žarni ek poa predsednica Anna Zalar, tajnic-Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd. HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sic, -zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, LU 1-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ave. Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658: zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: James Novak, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za Slovenski Dom na Holmes Avenue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem do mu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6 -do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomažin, Louis Erste in John Straus; vratar Mihael Avsec; zastopnik za SND John Sever. — Seje so vsako 3. soboto v mesecu ob sedmih zvečer v SND na St. Clair Avenue. Katoliški borštnarji > DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH CORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; uadboršt-nar David J. Telban, podborštnar Elmer J. Kuhar, bivši boržtnar Fred Sterniša, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, taj nik - zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Te). ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prve nedeljo v mesecu od 9:30 ao 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthoriy K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spilar. 715 E. 159 St, MU 1-2119. Ameriška bratska zveza DR NAPREDEK ŠT. 132 AB7. Predsednik Stanley J. Bober, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Bober, 10263 Page Dr., Mentor, O. 44060, tel.: EL 7-6614. V slučaju bolezni kličite WH 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Anton Rotar, Mary Golob. Zdruvniki: Dr. Carl Roller, Dr. Anna Prosen: — Seje se vrše vsak drugi petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira Vsakega 25. v mesecu od 6:00 do 8:00 zvečer. Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, O., RE 2-8584, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Roditeljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. —- Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Past Commander Mary Efonchen, rtommander Pauline Debevec, I.t. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-lel, Chaplain Mary Tekaucic; Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference; Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Mo• že, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Zastopnika za Klub društev SND: Joseph Babnik. John Tavčar. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Woodmen Circle WATERLOO GROVE NO. 110 W C. Predsednica Emma Janz, podpredsed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro_ gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih zvečer v SDD na Waterloo Rd.