2. številka. Ljubljana, v ponedeljek 4. januvarja IXX. leto, 1886 Ishaja vBak dan ivefier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti preje-Jian za a v st r i j s ko-og ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., *• jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j a no brez pošiljanja na dom za se leto 13 gld., za <^trt leta 3 gld. 30 kr., za jtden mesuc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po J 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z* tuje dtiele toliku več, kakor poštnin* znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkmt tiska, po 5 kr., če dvnkrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi su ne vračajo. Uredništvo in upr a v ni5tv o je v Rudolfa KirbiSa niši , Gledališka stolb«**. Upravništvu naj so blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ve^ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 ,, „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jedea mesec.......I „ 40 „ UpravniStvo f.Sfov. Naroda". Novoletna misel. — o.— Zadnji čas pisali so naši časniki zopet o jednakopravnosti slovenskega jezika na južni železnici. Povod je došel od glavnega ravnateljstva južno železnice samega, ker je izdalo znane jezikovne ukrepe in preklice in ker se je delalo, kakor bi nam hotelo označajiti svoje stališče nasproti slovenskemu programu glede na narodne naše terjatve do južno-železničnega podjetja. Mi smo naravnost hvaležni slavnemu upraviteljstvu, ne zavoljo tega, ker nam z najnovejšimi razglasili svojimi poistinjuje nenaklonjenost svojo, nego zato, ker nam je z njimi vzbudilo jedno narodnih vprašanj in ker mislimo, da vodstvo naše narodne politike vzdramlj enemu vprašanju ne bode dalo zopet nazadovati v sladko počivanje. Nekaka metoda je to v našem narodnem prizadevanji, da so narodna vprašanja v naših rokah kakor opolzle ribe Na dnevni red našega politikovanja prihajajo dobri nasveti, prihajajo sploh mnoge stvari, ki so ozbiljne diskusije vredne, vredne, da se jim z vsem naporom pomaga prestopiti v narodno eksekutivo. Toda naša politična gospoda misli, da je že vse storila, LISTEK. Staroletni ostanki. Gospod urednik! Naročili ste mi, naj Vam poročam o svojih novoletnih utisih, naj Vam opišem, kako se mi je predstavilo jedva rojeno mlado leto. Naročilo bilo je častno, a bilo je tudi težavno, vsaj meni se je tako zdelo. Pomislite, da mlado leto začenja s petkom, potem bodete takoj pojmili, da jaz, kot pristno dete Ljubljansko zaradi premnogih predsodkov o petku nerad govorim. Vrhu tega rojile so mi po glavi še razne Silvestrove veselice in pa nemška prepoved v stolni cerkvi v starega leta dan. Priznavam, da je bila propoved dobra, duhovita, a bila je vender le nemška, in to bilo je povoda dovolj, da nesem imel pravega humorja. Da pa ne porečete, da sem velecenjeno Vaše naročilo vrgel pod klop, ali pa da se zanj toliko brigam, kolikor posestniki malih in velikih psov za našega mestnega zastopa ukaz, da se psi ne smejo jemati v javne prostore, kavarne, krčme itd., sicer vsakteri pasji posestnik zapade par goldinarjev — katera grozna nezgoda pa dosedaj še nikogar ni ako dnevni red „ad notam" vzame, ona misli, da se že zvršuje slovenski program, ako se o njem kaj čita v narodnem časnikarstvu. V tem pa tiči krivda, da se sučemo v kolobarji nerešenih vprašanj, da minejo leta, ne da bi nam bilo kaj napredka v narodno-političnem našem stanji. Od tod pride, da niti tistega ne dosežemo, kar bi lahko dosegli brez tuje pomoči. Naše politično delovanje, to se da iz deseterega na desetero dokazati, ljubi golo projektarjenje. Vse so nam le projekti, in še ti v najprvotniši obliki. Malo nam je mari, da bi narodne težnje od vrha do tal pretresli, da bi za njih zvršitev nabrali najboljših sredstev, potem pa jih dosledno in vztrajno doganjali, dokler nam ne začno služiti v to, v kar so namenjene. In tudi to je naša istinita hiba, da projektujemo vso h kratu. Morebiti je baš to uzrok, da so vsi naši vspehi le domoljubno projektarjenje. Mari bi ne kazalo, razdeliti teženje naše tudi po času, pozornost obračati v posamezna vprašanja in lotiti se še le tedaj novega, kadar je žetev iz prejšnje setve že pod streho ? Seveda bi tudi v tem slučaji pogoj vspehov bilo to, da naši napori ne ostanejo pri golih projektih, temveč dvigniti bi se morali do doslednjega navrše-vanja, ker drugače ni dovršitve, drugače je vsak čin le mrtvorojeno dete. Kaj je prvo, kadar vidimo, da ravnateljstvo južne železnice priznava slovenstvo le v kronovini kranjski ? Kaj druzega, kakor dokazati mu, tako da vidi tudi ves ostali svet, da živi v zmoti, v preblodni misli! Jednakopravnost slovenščine v področji južne železnice ni le „ lepiu, nego tudi „potrebni14 sestavni del našega programa, kateri se je kot tak, namreč tudi kot „potreben" čestokrat že razglašal po slovenskih in nemških Časopisih. S tem, da je južna železnica dala slovenščini koncesijo na Kranjskem, napravila je železo vroče. To železo je kovati treba seduj, ko je zopet vroče! Tudi v Spodnjem Štajerji morala bi na železnici slovenščina priti v veljavo, ker bi to bilo le posledstvo načela, izraženega zadujiČ po ravnateljstvu samem. Tej veljavi uprlo se je 31 spod-nještajerskih občin in železnica se jim je — jako j rada — udala. Pokazala pa je s tem, kaj jo more j nagniti in prenagniti, da morejo to protesti, oziroma peticijo, Bplon glasovi „legalnih zastopstev". | Vprašamo: kaj to nam Slovencem ni dovolj zna- i menja ? Zakaj se ne bi oglasila večina, velika, dvajsrtkratna večina ostalih spodnje-štajerskih občin, da slovenščino na južni železnici marajo, da jo hočejo, resno zahtevajo? In zakaj bi tega ne storila zastopstva tudi drugod po Slovenskem, kjer ima biti slovenščina odrivana tudi poslej, ko bode uvedena na progi po Kranjskem? Ali naj bode tudi ta prilika opolzla riba v naših rokah, ali naj nam to vprašanje znova zaspi, da se vzdtami morebiti v neugodnišem času? Več upanja bi imeli, da se to ne zgodi, ako bi imeli nekaj. Naše vedenje v tem slučaji ni nič individuvalnega, nego je tipus. Mi smo sploh tako popustljivi, sploh malo dosledni in vztrajni do konca. Ali pa je to neodstranljiva napaka, ali se marveč odpraviti da? Žalostno bi bilo, če bi se to odstraniti ne d.do, če bi naše delovanje imelo v bodoče biti nevspešno projektarjetfje, ker to bi pomenilo usihanje naSega narodnega življenja. Da se pomagati! Pomoč Dani dojđe, ako se slovenstva moči ko-nečno združijo, uredijo in kot celoten organizem delati začno. Kako lahko bi bile tačas dvigniti proti ravnateljstvu južne žele/nice Od vseh slovenskih stranij peticij „kot listja in trave'', oko bi imeli — denimo — v Ljubljani centralni odbor, k.tteri bi do svojih poddružnic ali poverjenikov rnzp«... ' pole, naj jih občinstva ali njih zastopstva podpišejo? Kaj bi bilo to tako težko v tem in katerem koli drugem slučaji, če bi mi Slovenci imeli ohčeslo-vensko politično «lrii*tvo? Misel, da je slovenstvu treba jednotne organizacije v občem političnem društvu, ni danes prvikrat mecena. Vsak čas se objavlja in naglasa in ona je jedna izmej tistih naših idej, kateri leta neso nič vrednosti vzela, ker opazovanje našega razkosanega naroda, opazovanje protivnikove taktike, in na drugi strani skrb za bodočnost vsekolikega slovenstva, — čedalje bolj nam prejasno kaže, kako sadonosno, rešilno bi nam bilo, če bi se ta ideja uživotvorila. Žalibog v^-ako naglašanje tega eminentno važnega narodno-administrativnega vprašanja našlo je do-sindob našo gluhonemo, pasivno eksistencijo. Stopamo v novo leto in v nadejah živimo. Da bi se konečno v Slovencih nadeja poročila z delom! Ljubljana se razglaša za središče slovenstva. Komur je to v istini na srci in kdor izmej nas more, stori doletela — bodi mi dovoljeno, da priobčim par retrospektivnih opazk v letu preteklem. Kar se tiče 1. 1885, ni da bi kaj posebno hvalevrednega rekel. Ljudje so se porajali, se kav-sali, igrali domino in tarok, bili dobre, ali pa slabe volje, kakor je slučaj nanesel, koncem leta pa so, kakor že običajno, razpošiljali voščila, vabila, račune, osobito pa vsakovrstno reklamo. O reklami se prav različno sodi. Amerikancu je neobhodno potreba, v nas pa le polagoma prodira, mnogi trde, da je jako koristna, drugi so jej nasproti. Narod naš jej ni posebno prijazen, saj so znani pregovori: „Veliko kokodakanja, malo jajc". — „Veliko upitja, malo užitja". — „če krava veliko veka, ima malo mleka". — „Veliko krika, pa malo volne, kakor tisti, ki je prašiča strigel". itd. Jaz jej načeloma nesem sovrag, pač pa sem odločen nasprotnik reklami, kakeršna se v zadnji čas pojavlja v nas Slovencih. Tako na pr. čital sera nedavno v vabilu nekega slovenskega dnevnika fili-piko proti brezbožnim liberalnim nemškim in slovenskim listom. Svojim očem skoro nesem verjel, kaj bi tudi, saj ne poznam niti jednoga brezbožnega slovenskega lista in živel sem dosedaj v trdnem prepričanji, da so v tej zadevi nobenemu naših časopisov ničesar očitati ne more. Toda živemu človeku se vse primeri in moje prepričanje bilo je skoro omajano po tem, kar sem čital črno na belem. Že sem začel ugibati, kateri slovenskih listov je najbrezbožneji, kar naletim na drug, še markantneji stavek, kjer se pravi mej drugim: „Dobro ga je zavrnil dr. Pattai, da se dobra obrtna postava ne sme odpraviti, ampak da se morajo odpraviti le pomanjkljivosti, katere ima ta postava. In ta Pattaiev govor je nek slovenski dnevnik smešil! Zato pač treba nekaj sebične predrznosti in pa — brez-verst v a." Torej: Pattaievega govora ni smeti kritikovati. Kdor to stori, je brezverec, kajti Pattaiev govor je dogma, dr. Pattai pa „in fa 11 i be 1". Človek bi se nad takimi izrodki jezil, da neso pre-smešni. Koncem vsacega leta bije se na ta zvon, pa to zvonenje nema zaželjenega upliva, ker vsakdo ve, da je [to najpriprosteja „Abonnentenfiingerei", kakeršno so upeljali gospodje Jeitteles, Fleckeles in Stacheles na Dunaji, sedaj pa po rečenih krivokljun-cev vzgledu še nekdo v Ljubljani. \ naj, da bode res pravo središče, središče narod- f nega( de|a in slovenske skrbi. Prvi korak do tega ' bode, ako možje začuo snovati občeslovensko poli- j tično društvo. Vsa slovenska vprašanja se bodo vspe>niš" in hitrejše reševala, ako bode organizacija naša tako dogotovljena! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 4. januvarja. V galiNkem deželnem zboru se je na za-htevanje poslanca Antoniewicza prečitala uloga občine Zielona. Husiatvnskega okraja, iz katere se razvidi, da so pri delitvi Poljske na levej strani reke Zbucz ležeča zemljišča te vasi, kakih 500 oral, pripala Rusiji. Vaščani, avstrijski podložniki, morajo še sedaj ruskim graščakom odrajtovati desetino in delati tlako za ta zemljišča, kajti cesarski patent iz leta 1848 in 1840 velja le za avstrijsko ozemlje, ukaz carja Aleksandra II. o osvobojenji kmetov pa le za ruske podložnike. Avstrijska vlada do sedaj ni hotela posredovati pri ruskej vladi, da bi se odpravila tlaka, katero morajo Zielonci delati. Sedaj so se prebivalci obrnili do deželnega zbora, da ta prosi vlado, da stori pri ruski vladi potrebne korake za odpravo teh nenormalnih razmer. — Novi naučni minister je odgovoril na opetovane resolucije gališkega deželnega zbora, da bi se popolnilo Le-vovsko vseučilišče, da se sedaj zaradi slabih, finančnih razmer ne moro otvoriti medicinska fakulteta na tem vseučilišči. Gledal bode pa minister na to, da S'■ prej ko mogoče uresniči ta želja gališkega deželnega /bora. Vnaiije države. Premirje .je že precej časa skleneno, pa se še sedaj neso začela mirovna pogajanja mej SrEiijo in ISolgarijo. Velevlasti se že začenjajo bati, da se po preteku premirja zopet začne vojna, katera bi utegnila prouzročiti še večje zmešnjave na Balkanu. Italija se je zategadelj že obrnila do srbske in bolgarske vlade, da naj hitro imenujeta svoje odposlance za mirovna pogajanja. - Kakor se „Narodnim Listom" poroča, je bolgarska vojska mnogo boljša kakor srbska, kakor s« ijo pooblaščenci evropskih vlastij. Pooblaščen«.! vlasti] mislijo, da diplomacijo ne bode mogla sklenil filtru, da bi zadovoljila Srbe in Bolgare. Znrr Ij tega se je določilo, da se vojna sme začeti Še te deset dnij po izteku premi',; V teb desetih 'neb bodo lahko velevlasti posegle vuus, da zabranijo vojno. Rusija ne bode do\oli|t, da bi Bolgarija zgubila kako vas. Vse ve.evlusti raz« n Avstrije so jako nukl/mjene Bolgariji. .lavno mnenje v liiisiji je večinoma prijazno H : \;;»riji. Častniki so podirali adrese na carja, da bi bolgarskega kneza zopet imenoval ruskim generalom in mu naklon;i svojo milost. Več tacih adres so zadnji ča? konfiskovali v Moskvi in v Peterburgu. Car. se je nekda izjavil, da ne more vsprejeti teh.,adres, vendar je pa voljen sporazumeti se .? imezoni. — „Narodni Listy" so objavili zapopudek lastnoročnega pisma kneza Aleksandra, katero je ruski vojni attachee na Dunaji, baron Kaul-bars, nesel carju. Knez zagotavlja carju svojo uda-nost in ga prosi, da bi zopet dovolil ruskim častnikom ustopiti v bolgarsko vojsko. Knez pravi nadalje, da je preverjen, da bode Srbija zopet začela vojno, zategadelj bode porabil premirje, da pomnoži in bolje oboroži bolgarsko vojsko, zlasti bode si prizadeval povekšati topništvo. Sedaj broji bolgarska vojska 80.000 mož, če se ne ušteje Vidinski voj, ki broji 15.000 vojakov. Druga srbska rezerva broji 25 000 mož, tako da Srbi v najugodnejšem slučaji ne morejo proti Bolgarom poslati več kakor 70.000 mož. Mikakor ne bode več dolgo, da se v Srl»iji premeni vlada. Kralj je spoznal, da je postopanje Uarašaninove vlade deželi močno škodljivo. M.uik.i mu samo sposobnega moža, ki bi prevzel sestavo novega ministarstva. Vsi sposobnejši možje naprednjake stranke so že bili na krmilu in bolj ali manj pokazali svojo nesposobnost. Radikalcem pa manka sploh talentov, posebno pa sedaj, ko vsi njih vodje žive v inozemstvu. Sicer ima pa ta stranka nekatera pretirana načela, ter bi pri sedanjih okolščinah utegnila več škodovati, kakor koristiti. Kralj Milari pa radikalcem tudi prav ne zaupa, ker je mej njimi mnogo privržencev princa Ka-radjordjevica, nekaj pa tudi tacih, ki bi radi videli, da se Srbija spremeni v republiko. Jedini mož, ki bi kralju mogel pomagati s svetom in dejanjem v tem kritičnem položaji, je Ristič. Tega pa ne mara Avstrija, ker je velik prijatelj Rusije Vendar srbski kralj vedno bolj misli na Ristiea. Te dni je poklical avstrijskega poslanika Khevenbulleija in mu objavil, da so se razmere v deželi po vojni tako zasukale, da je treba vzajemnega delovanja vseh strank. Sestaviti se bode tedaj moralo koalicijsko niinisterstvo Nadalje je kralj zagotavljal, da ostane Srbija Avstriji prijazna, če se tudi premeni mini-sterstvo. Kakor nekateri sodije, je kralj poslaniku to izjavil, da bi ustop Rističev v novo ministerstvo ne vzbudil prevelike nevolje v Avstriji. V Belem gradu vrše se mej vodjami raznih strank pogajanja zaradi sestave koalicijskega ministerstva. Rtstie neče brezpogojno ustopiti v novo ministerstvo. Zahteva splošno pomiloščenje političnih zločincev in obširne reforme. Sicer pa Ristič misli, da mora poprej še sedanja vlada sama poročati skupščini o srbsko-bolgarskej aferi in dobiti absolutorij, drugače se ne more izvršiti prememba vlade. Pa tudi drugi vodje strank so skoro jednakih mislii. Nekatere mero-dajne osobe zahtevajo, da se odpravi omejenje politične in državljanske svobode, katero se je uvelo vsled izjemnega stanja. — Velik del srbskega prebivalstva nikakor ni tako željen nadaljevati vojne, kakor poročajo oticijozne brzojavke iz Belegagrada. Tako je ruskega vojaškega attache ja barona Kaul-barsa, ko je imel priti z vojno komisijo v Beligrad, pričakovalo nad 100 osob, da bi mu izjavile, da jedro Belgrajskega meščanstva ne odobrava brato-morske vojne in ga prosile, da se ustavi. General pa kot član vojne komisije ni mogel vsprejeti te deputacije. Za poslednje vojne so CViiojrorci simpati-zovali s Hvbifo. To se je videlo iz izjav črnogorskega oficijalnega glasila „Glas Črnogorca." V Bolgariji naseljeni Črnogorci neso hoteli proti Srbom v boj, četudi jim je vlada pretila, da jih bode iz-tirala. Črnogorski vladni krogi se neki mislijo, kolikor je moč, sprijazniti s Srbijo. Dozdaj je namreč vladala neka antipatija mej Cetinjem in Beligradom. Ker bolgarski element vedno bolj pridobiva veljavo ter ž njim simpatizuje skoro v-a Evropa in tudi v Carigradu neso več tako nasprotni bolgarskim tož-njem, mislijo Crnogorci, da je treba utrditi dobre razmere mej Srbijo in Črnogoro, da se obvaruje čast in veljava srbstva. Sicer pa bodo najbrž vsa prizadevanja Črnogorcev, bolj sprijazniti se s Srbi, ostala brez uspeha, dokler bode vladal v Belemgradu kralj Milan. V Srbiji bodo laskanju Črnogorcev privrženci dinastije Obrenovičev podtikali namen, da hočejo Črnogorci pridobiti simpatije srbskega prebivalstva, da bi potem ložje spravili princa Ka-radjordjeviča na srbski kraljevi prestol. O vzlioduorumelijttkcni vprašanji ni nobenih važnih poročil. Ruski oricijozni listi zatrju jejo, da Rusija ne bode poprijela inicijative. Ravno tako tudi nobena druga velevlast ne mara prva staviti kakih predlogov. Vse čakajo, da se Turčija sama sporazume z Bolgari in stavi svoje predloge. Grki še vedno rožljajo s sabljo. Oboroževanje se nekda vedno nadaljuje, zlasti se utrjujejo pribrežja. Ministerski sovet imel je poslednje tedne Taka reklama, kakor je navedena, ki kakor farizej v templji svetohlinski zaobrača oči in na vse grlo kriči: „Gospod, hvala Ti, da nesem tak, kakor so drugi", ki svoje vrstnike neosnovano pita z brezbožniki, z brezverci, taka reklama, pravim, mora se vsakemu, mirno mislečemu studiti. Kaj druzega pa je, ako urednik kakega lista trdi: »Moj list je najlepši!" Taka reklama je povsem nedolžna. Res da je velik kos samodopadljivosti v njej, a Bože moj, za kožo smo vsi krvavi in v Slovencih odlikujejo se posebno Kranjci s tem, da radi malo pobahajo, saj je znano, kako radi kranjski fantje klobuk potisnejo po strani glasno vriskajoč: »Pod mojim klobukom mi ga ni para!" S tega stališča zadnjej reklami nesmo neprijazni, še celo veseli smo je. Kajti odslej se ni več bati, da bi se mej našimi listi imel prepir, kdo je najlepši. „Roma locuta, causa fmita.gNajlepši more le jeden biti in ta je sedaj gotov, saj se je v svo-jej svetopisemskej skromnosti sam izdal. Zatorej mu niti ne ugovarjamo, niti mu ne bodemo, ko bi nas nekega lepega dne presenetil celo z novico, da je omenjenega dnevnika urednik ali pa sotrudnik najlepši mož. „ Vsake oči imajo svojega malarja" in pohlevnost je sicer lepa krščanska čednost, a na borsi Življenja nema niti najmanjše veljave, še manj pa je umestna v vabilu na naročbo. Ko sem rečene reklame primerno utisnil si v srce, bil sem pa vender potrt. Stokal sem pod pezo brezbožnosti in brezverstva, čutil sem živo, kako viBoko stoje drugi nad menoj, ki so vse boljše čednosti v zakup vzeli, da za me prav nič ostalo ni in pomiloval sem starogrške boginje, da so bile tako abotno pohlevne, da je stoprav „Babji Gregor" tudi Pariz imenovan, moral razsoditi, katera je najlepša, ko bi bile po receptu nekega dnevnika to prav lahko same pogodile. Zatorej trdim, da se človek nikoli ne izuči in da ponižnost dandanes ni veliko prida, kakor tudi leto preteklo ni bilo, od katerega se sedaj „in mei-nes nichts durchbohrendem Gefilhle" poslavljam s trdnim sklepom, da se v novem letu poboljšam, da ne bodo letele zopet strele brezbožnosti in brezverstva na moje grešno teme. »Najlepšemu" pa že lim na zadnjo stran zopet mnogo voznih redov, ker so za lepoto neobhodno potrebni. Na svidenje Alfa. minulega leta skoro vsak dan seje in se posvetovaf o, oboroževanji in položaji. Zdravstveno stenje orške Vojske j.- jako slabo Vojaki bolehajo /a malico ia nsepnicami. — Turki so jako razdraženi zaradi grškega oboroževanja. Sultan se je neki izjavil, da so mu vse vlasti razen jedne svetovale, da nt»j pošlji svoje vojake v Vzhodno Rumebjo, pa vzdic temu je trdno sklenil, da ne pošlje niti jednega vojaka v Vzhodno Rumelijo. Ko bi se pa Grška le ganila, bode pa takoj zaukazal svojim četom prestopiti grško mejo, naj mu odsvetujejo tudi vse velevlasti. Nova izvolitev Grevy-ja predsednikom republike bo gotovo dobro upi i vala aa notranje razmere Francije. Čez tri leta bode se praznovala stoletnica revolucije na Francoskem. V teh' sto letih se je vlada samo dvakrat pri normalnih razmerah pre-menila. Ludovik XVI. bil je usmrten, Napoleon I, je samovoljno- odpravil republiko, proglasivši se cesarjem. Druge vlasti so pozneje odstavile Napoleona, Karol X. se je moral vsled ustaje v juliji 1830 in Louis Filip vsled ustaje v februvarji 1848 odpovedati prestolu. Drugo republiko je z državnim prevratom končal Napoleon III. Napoleon III. pal je pri Sedanu. Thiers in Mac Malion morala sta se odpovedati, predno je potekla postavna doba njijine vlade. Samo Ludoviku XVIII. in Jules Grevy-ja je normalno poteklo nji j no vladine. Prvi je umrl na prestolu, poslednji je pa po preteku postavne dobe njegove vlade bil zopet voljen predsednikom republike. Včeraj je ni'iiiški cesar praznoval petdesetletnico svojo vlade kot pruski kralj. Od tačas, ko je Viljem nastopil vlado, se je v Nemčiji dosti pre-menilo. Avstrija bila je izrinena iz Nemčije in poslednja se je zjedinila. Vzlic velikim političnim uspehom stari cesar ne more prav z zadovoljstvom zreti na svoje vladanje. Vsled naraščajočih vojaških breintn se gmotno stanje nemškega naroda vedno manjša, in vsled tega pa tudi narašča nevolja mej ljudstvom. Vse Bismarckove narodno-gospodarske in socijalne reforme ne morejo povzdigniti gmotnega blagostanja. Prepir mej Nemčijo in Španijo zaradi Ka< rolinsk ili otokov bil je že skoro popolnem poravnan. Nikdo že ni več mislil nanj, kar se* oglasi Anglija s svojim ugovorom Priznati neče španj-skega vrhovnega gospodstva nad temu otoki, ako se angleški trgovini ne dovolijo one predpravice na teh otokih kakor so se nemške j. Najbrž se bode Španija udala angleškim zahtevam. Sedaj pa nav-stane vprašanje, kaj poreče na to Nemčija? Anglija si je Že Birmo prisvojila in priklopila svojim indijskem posestvom. V kratkem bode indijski podkralj imenoval jednega uradnika, kateri bode vodil upravo v Birmi. Dopisi. Iz Ptuja 30. decembra. [Izv. dop.J Danes ostavil nas je gosp. Karol Wenger, ki je c. kr. okrajnim sodnikom pri sv. Lenartu v Slov. Goricah imenovan. Bil je skozi in skozi pravičen sodnik, dober in marljiv delavec, prijazen in postrežl iv, kar je pri sodniku na deželi jako cenjena lastnost. Gotovo bi bolelo kmeta prišedšega iz Stoprc, ali od Sv. Bolfenka, po velikem snegu, štiri do šest ur hoda k Bodniji mnogokrat samo za svet vprašat, če bi mu mladi, v topli sobi sedeč sodnik odgovoril : „pridite v petek, daues ni za to dan". — Takega izgovora gosp. Wenger ni poznal, ustrezal je strankam vsekdar in je poučeval z občudovanja vredno potrpljivostjo. Bil je, kakor se pravi, izvrsten, popolnem objektiven sodnik. Bil je vedno značajen, in svojega političnega prepričanja ni nikdar zamenjal, kar se pri uradnikih prav rado nahaja, ker si mislijo, da Slovenec kot Slovenec ne more napraviti karijere. Uradoval je tedaj tudi slovenski, in se lahko prepričal, da mu to ni bilo od škode. Naj tako tudi dalje postopa, kajti v Celjskem okrožji je slovenski narod prvi narod, slovenski jezik prvi uradni jezik, in v tem okrožji se morajo strankam tako dolgo slovenska rešila izdavati, dokler sodniji ne pride na znanje, da stranka slovenskega jezika ni zmožna. Vsako drugo načelo je krivo. Želimo mn v novem delokrogu: „Srečo dobro! in kličemo mu „Na svidenje !M Iz Vipave 2. januvarja. [Izv. dop.] Namesto kakor po navadi na sv. Štefana, Vipavskega patrona dan, imeli smo letos včeraj, na novega leta d&u v naši Čitalnici veselico. Petje bilo je prav lepo in reči se mora, da gre vsa čast in hvala gospodu Pogačniku, našemu cerkovnemu pevovodji in organistu, da tudi narodno petje s toliko vnetostjo goji. Šaloigra »Starost slabost", ni šla posebno gladko, poznalo se je preočito, da bi nič ne škodovalo, ko bi si bili igralci svoje uloge boljše priučili. Kuplet pZakaj bi jaz župan ne bil?" kateri je sestavil in tudi pel g. R. Silvester, je zopetni dokaz velike dramatične nadarjenosti rečenega gospoda, duše našega diletant- skega odra. Vender si ne morem kaj, da oe bi opazil, da bi bilo gotovo boljše, ko bi se v naše itak prerazbeljene županske homatije olja ne ulivalo. Konec kupleta, „da naj bode prihodnji župan — Slovenec in zvest Avstrijan", je bil vsem po godu, zato smo pa tudi g. Silvestra na oder sploskali, da nam je to kitico ponavljal. Občinstva je pa bilo žalibog tako malo, kakor še pri nobeni čitalniski veselici, in vendar je bilo najlepše vreme. Kakor se je lahko slišalo, kriv je bil tej nepovoljnosti gotovo močno blagajnik naše Čitalnice, kateremu je bila naloga, da razpošilja povabila. Razposlal jih je najbrž le takim osebam, katere so njemu po godu. V Št. Vid na pr. poslal je le župniku Toraažiču in njega j e d i n e m u zavezniku najubožnejšemu občanu, gosp. županu Antonu Uršiču, povabila. Druzih p ■ vabil vrednih osob naš samega mehkosrčja vedno solzeči se blagajnik v Št Vidu ne pozna. No, Šentvidskemu župniku g. Tomažiču je moral že zaradi tega povabilo poslati, ker zdaj, ko se je župnik razen ubožcu županu že vsem drugim občanom pristudil, ob nedeljah in praznikih iz same kolegijalnosti do Sent-vidskega gospoda učitelja — žrtve Tomažiča — orglat hodi. Šentvidski župan je pa gotovo našega blagajnika za božične praznike na tisto volovsko glavo povabil, katero so mu županu — Šentvidski fantje za praznike poklonili, da ni bil brez mesa. Čast pa gospodom iz Št. Vida, kateri so se, da si jih naše Čitalnice blagajnik povabila ni vrednimi spoznal, veselice vendar le udeležili. Naša Čitalnica je že tako jako krhkih nog. Takim narodnjakom, kakeršen je naš blagajnik, naj se daje še dalje prilika, da se bode mogel z razdeljevanjem povabil nad vse časti vrednimi možmi znašati, pa se bode popolnem zrušila. 1% fteviiice 28 decembra. [Izviren dopis.] Po menj ali bolj dolgočasnem prestanku in nekem živahnem stvarnem pogajanji z našimi brdkimi go-spicami otvorilo je ,,diletantiško društvo v Sevnici" 27. t. m. svojo drugo sezono ter priredilo nam včeraj v splošno zadovoljnost jako vesel večer s kratkima poslovenjenima burkama „Garibaldi" spisal Julij Rosen poslovenil Ivan Kalan in: „Krojač Fips ah nevarni sosed" poslovenil D. Hostnik. Mile gospodičine našega narodnega trga pokazale so pri tej priliki svojo redko svežo marljivost, spretnost ter svoj nežni čut za materni glas, svojo gorko ljubezen za očetnjavo ter osvetile resni pravec, da je tudi v pogovoru treba posluževati se pravilnega slovenskega jezika, ne pa navadne mešanice — bodi si časi tudi vabeča na veselost —, kar si naj nekateri gospodje možki so trudni ki upišejo »sine irau v srce in „cum studio" v glavo! Stop'tno torej takoj, „in raedias res!" V prvej glumi „Garibaldi" predstavljali so: učitelja Ribiča g. Kramar, njegovo soprogo gospica Jela Medičeva ter njijino hči gospica Pavla Cvenkeljnova, trgovca Zelnika g. Trobaj in njegovega sina g. Skalovnik, ter sta zlasti gospodičini, dasi je gospica Cv. še le prvokrat stopila na te javne in šibke deske, presenetili vse poslušalce z izbornim igranjem, s preciznim izgovarjanjem in celo naglasom, za kar se jima je zahvaljevalo tudi večkrat živahno občinstvo, za katerega so sicer pretesni bili določeni prostori. V drugi burki „Fips" odlikovali so se tudi vsi predstavljalci ter so igrali: Krojača Fipsa gospod Kurent, njegovo varvanko gospica Josipina Schalkova, kramarico gospica Miuka Androjnova, mladega kupca g. Skalovnik in njegovega služabnika g. Trobaj. Lehkonogo smukanje gospic skozi predreni dve sobi deleči zid, in urna prememba oblek s priličnim resnim ter smehljajočim obrazom, kakor tudi gibčni skoro vratolomni skoki krojača vzbujali so splošno veselost. Vse te čute pohvalno so izraževali poslušalci z odobravanjem in ploškom. Vendar pa naj mi bo dovoljeno, tukaj izraziti utemeljeno željo, da možki diletantje posnemajo svoje nežne pomagalke v prihodnjič vsaj toliko, da bodo vsi znali popolno svoje uloge na pamet in brez spodtikljaja govorili pravilni slovenski jezik, s katerim se ne krega celo naS — pravični čuvaj! Med prvo in drugo igro očaralo nas je milo doneče petje treh pesen iz čistih grl deveterih naših trudaljubnih gospodičin, mej katerimi so gori imenovanim igralkam pristopile še gospice: Antonija Cvenkeljnova, Mici Dernjačeva, Mici in Josipina Hofbauerjeva, ter Sofika Fuhrmannova in dveh možkih sočiniteljev, ter po večkratnem ploskanji iz- razili smo željo, da bi nam ti zvonki glasovi kmalu stopili zopet na prizorišče. Med petjem in drugo burko pa sta nas razveseljevala že znana umetnika na citrah gg Šeti-nec in Kolšček iz Brežic, ter žela zasluženo pohvalo. Dopis mi je nekoliko prerastel, vendar si ne morem, konečno dodati še zahvalo vsem v toliko obilnem številu došlim bratom iz Zagreba, Brežic, Kerškega, Ljubljane in celo iz Šentjurja na južni železnici, kakor tudi tukajšnjemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo, čeravno smo z ozirom na namenjena podporo ubozih učencev neradi pogrešali posebno dveh gospodov. Dostavim naj tudi še, da ima Sevnica lepo glediše, kot malo kje na Slovenskem, izborne igralce in igralke, koje slednje se še tudi po svoji lepoti in elegantnih toaletah odlikujejo, da se je lansko leto predstavljalo nič matije kot dvajset iger, da celo podjetje vodi z marljivostjo in izvedenostjo ravnatelj g. L. in njegov sotrudnik g. K. in slednjič, da je gledališče že lansko leto imelo nad 400 gld. dohodkov, tako da imajo ubogi učenci tukajšnje ljudske šole pričakovati velike podpore od njega. Domače stvari. — (Prve številke) našega lista dobe na ogled tudi nekateri rodoljubi po deželi, o katerih nam je znano, da se strinjajo z našim programom. — (Deželni zbor Kranjski) zboroval je danes do pol 2. ure popoludne. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona, da se dovoli mestni občini Ljubljanski prevzeti poroštvo zanovo mestno hranilnico, izroči se gospodarskemu odseku. Reši se več proračunov. Glede sredstev zoper žganjepiv-stvo so sklene, da se naprosi vlada naj predloži deželnemn zboru načrt zakona zoper žganjepivstvu in pijančevanje sploh. Potem se reši nekaj prošenj. Ljudski kuhinji v Ljubljani se dovoli 100 gld., za revne dijake na gimnaziji v Kranji 100 gld. Poslanec Detel a utemeljuje potem svoj samostalni predlog, zadevajoč načrt zakona o cestah na Kranjskem, dr. Poki u kar svoj predlog glede osnovanja vodne komisije. Oba predloga sta se izročila gospodarskemu odseku. Potem se je razpravljalo o visocih tarifah južne železnice in o zvezi državne železnice z morjem. Prihodnja seja je v četrtek. — (Slovenskogledališče.) Slavno občinstvo opozarjamo na jutršnjo s o vensko predstavo, pri kateri sodelujeta g. Gorazd, ki je z Dunaja prišel na počitnice in gospica Nigrinova, kije doslej igrala na gledališči v Belemgradu. Igri in osobe so razvidne iz gledališkega lista na zadnji strani. — (Imenovanje.) Vladni koncipist Henrik grof Attems imenovanje okrajnim komisarjem, kon-ceptni praktikant Štefan L a pa j n e pa vladnim kon-cipistom na Kranjskem, — oba začasno. — (Imenovanje.) Naš rojak Ivan Rav-šelj, asistent račun. urad. v Zagrebu, imenovanje oficialom kr. zem. kaznilnice v Lepoglavi, a Franjo Brodnik, pravnik na Zagrebškem vseučilišči, rezervnim lajtenantom pri 70 pešpolku. — (Občinski odbor v Šmartnu pri Litiji) je g. Emila Guttmana, pristava pri tukajšnji c kr. finančni prokuraturi v priznanje njegovih zaslug jednoglasno svojim častnim občanom izvolil. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva preteklo soboto obiskalo je blizu 40 članov. Predsedoval je g. Zabukovec, ki je z živim humorjem vršil svoj posel in „nosil zvonec". Za berilo skrbel je g. dr. VoŠnjak, čitajoč konec svojega obširnega in zanimivega spisa o spiritizmu. Prihodnji zabavni večer je v soboto v 9. dan t. m. Predsedoval bode g. Ivan Hribar, čital pa gosp. Janko Kersnik. — („Pozor") izhaja počenši od novega leta pod novim naslovom „Obzor". Poštni debit k nam mu je torej kot novemu listu dovoljen. Zato ga priporočamo vsem somišljenikom. — („Rogač") šaljiv in satirsk list, ki bode vsak 1. in 15. dan v meseci izhajal na celi poli, razpošilja ravnokar svojo prvo številko. Glede vsebine in oblike moramo ta list le toplo priporočati vsem narodnjakom in vsem prijateljem humorja in dovtipa, to tembolj, ker ima »Rogač" mnogo in prav ličnih izvirnih podob, kakeršnih dosedaj v nas še ni bilo. Ker g. urednik, ki vse podobe sam riše in kemigrafski izdeluje, ni štedil niti truda niti novcev, da nam podaje lep in mikaven list, treba da se mu odzivlje z obilno podporo. „Rogač" stane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr. Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah upravništvu „Rogača" v Ljubjani na Kongresnem trgu v Kirbiševi hiši. — (Ljubljanska „Ljudska kuhinja.") Ta za naše revno ljudstvo, posebno pa za dijake po blagi oskrbi kanonika monsignora Luke Jer ari a toli koristni zavod se je v svojem upravnem svetu sedaj na novo ustanovil. Pokroviteljica ostane še zmirom graščakinja g. Jean tte Recher, ki društvo v jednomer z bogatimi darovi podpjra. Načelnica gospej v upravnem odboru je gospa Terezija H ii bs c h m an n, neumorno delujoča v prid zavodu, odkar se je započel. Gospa Karol ina Ahn, kot nje namestnica. Ravno tako vstrajne so druge odbornice, kakor g. Ana pl. Fichtel, gospa Marija Majer in gospodičina Jenny Recher. Mej gospodi je načelnik gospod Vincencij Hil bschman n, j c. kr. umirovljeni stotnik, njega namestnik gospod i Drelse, tovarnar, blagajnik g. Albin Ahčin hišnik in ključa-ski mojster, ekonom g. Dragotin L a-i haj nar, magistratni uradnik in okrajni mestni pred-I stojnik, zapisnikarje gospod dr. Stare, uradnik i finančne prokurature in hišni posestnik, odbornika pagg. Henrik G a le, zasebnik, in J. Miiller, fotograf, j Zadnja leta je mnogo prejšnjih podporn.kov in pod-j pornic, deloma umrlo, deloma se izselilo iz Ljub-| ljaue, tako da se je število zelo skrčilo, kar ni na j prid blagajnici ne v prospeh nadzorovanja. Mnogo i daje blago prebivalstvo Ljubljansko darov za dobro-! delne zavode in za reveže, naj bi se spominjalo i ; ljudske kuhinje, kjer bi bil vsaki najmanjši dar ali : v denarji ali v blagu hvaležnim srcem sprejet v j prid lačnim revežem, ki za male krajcarje dobivajo • sveže dobre hrane. Ker se je število gospa in go-■ spodičen, ki nadzirajo kuhinjska opravila, tudi zelo i skrčilo, bilo bi pač želeti, da bi jih mnogo pristo-. pilo, da se sedanjim delo olajša. Ni dvomiti, da j prošnja „ljudske kuhinje" vodstva do Ljubljanskega prebiva i-stva ne ostane brezvspešna, da se obrani j ta toli koristni zavod in da se še bolj razvije. Ogla-' sila k pristopu ali pa darove vsprejemata g. Tere-! zija Hlibschm. v.u in g. Vincecij HUbschmann c. kr. umirovljeni stotnik, BtanujoČ Križevniški trg št. 17 v I. nadstropji. ! — (Kos francoske granate) ukopali so delalci tovarnarja Drelseta na Golovci hlizu Auer-jevega posestva, kjer kop.ejo pesek za peči. Prceoj težki kos prinesli so g. Drelsetu, kateri ga bjde ) izročil muzeju „ Rudo 1 fin umu. — (Za drsalce.) Prijateljem ledenega sporta i naznanjamo, da je Bledsko jezero zamrznilo. Na kakor steklo gladki površini bilo je v nedeljo že kaj živahno. Na sv. treh kraljev dan naj bi tudi Ljub-janski drsalci ne zamudili obiskati našega letovišča. — (Županom Mariborskim) izvoljen je nžener Nagy, podžupanom pa dr. Hans Schmide-rer. Dosedanji župan dr. Duchatsch je torej propal. — (Vabilo) k veselici katero priredi Ormoška čitalnica v sredo 6. januvarja 1886. Vspo-red: A. Glediščne igre: 1. „Blaznica v prvem nadstropji", vesela igra v jed nem dejanji. 2. „ Kje je meja" izvirna gluma v jednem dejanji. 3. »Krojač Fips" ali nevarni sosed burka Jv jednem dejanji. B. Mej glediščnimi predstavami pel bode čitalnični moški in mešan zbor. C. Prosta zabava. Začetek ob pol 7. uri zvečer. Ustopnina za neude 20 kr. od osobe. V Orinoži, 24. decembra 1885. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 4. januvarja. „Politische Corresp." javlja se iz Belega grada: Srbska vlada imenovala je srbskega poslanika v Londonu, državnega svetnika Mijatovića, srbskim odposlancem za mirovna pogajanja z Bolgarsko. Trst 3. januvarja. Za kolero ni nihče več obolel. Sofija 3. januvarja. Veliki vezir odobril je imenovanje Gešova drugim odposlancem za mirovna pogajanja ter ob jednem naznanil, da je srbsko vlado pozval, naj hitro imenuje svojega odposlanca. Berolin 3. januarja. Povodom kraljevega jubileja mesto z zastavami okrašeno. Časniki brez izjeme priobčujejo navdušene članke, v katerih poveličujejo delovanje cesarjevo v vojni in v miru. Pri vsprejemu Čestitk objel in poljubil je cesar Bismarcka in Moltkeja po dvakrat. Zvečer razsvetljava. Občinstvo cesarja povsod navdušeno pozdravljalo. k i (hr.) Peželno gMaližćo t IjnMjani Dr. pred. 307. V torek. •"». Jan nt arJ a Odgovorni vodja: A. Slohodin. Traaje ixx lavor. Drama v 2 dejanjih. Po Lefiuit-u poslovenil F. Končan. OSOBE: Michel Angelo------gospod Kocelj. Rolla, poilohar-----— gospod Grrazd. Stefauo, njegov brat---— pospodč. Mut. Nigrinova. Lconora, contessa Costa--— gospndična, Vrtnikova. Marcheae Appiani----— g 4 250 gld — „ — , Drfavne srećke iz 1 1864 100 gld 170 „ — , Ogriika zlata renta 4°/a...... 100 „ 95 „ , papirna renta 6'/0...... 92 „ 90 „ n štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srećke 6°/« 10O gld. — , — „ Zemlj. obć avstr 41 /t°/0 zlati zast listi . 126 „ — „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 115 „ 50 „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50 „ vreditno srečke.....10O gld. — „ — „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 , — , Akcije anglo-Hvgtr. banke . . 120 „ 104 „ — „ Tramttiwav-dmst veli 170 gld a. v. . . 196 , F0 - Št. 21.724. Potrtega srca naznanjam p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moja preljubijena soproga, oziroma mati, In"i in s ust lil MARIJA KOS, roj. HVALA, dne 2. januvarja t 1. ob 2. uri popoludne, po kratki U dnevni bolezni, previđena s sv. zakra menti za umirajcče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage ratijke je bil danes v ponedeljek dne 4. t. m popoludne ob 3. uri. Sv. maše zadušnice Be bodo brale pri Sv. Barbari in pri Sv. Križi na pokopališči. Prerano umrla naj bode priporočena v blag spomin in molitev. V Idriji, dne 4.januvarja 1886. Fran ve Ko«, Boprog. — 1'raucek in Tonček, Muri j u Ilvnlu, mati. Hvala, sestru. — Fran I a (10) Učenec za trgovino z mešanim blagom se talcoj vsprejme. lS—i) F. Human v Radovljici. Razglas. (9) Pri srečkanji 125 lozov mestnega Ljubljanskega posojila ki se je po načrtu vršilo v 2. dan janu varja 1886. leta so bile vzdignene: Št. '49838 z dobitkom...... 25 000 gld. „ 54619 , „ ...... 2.500 „ „ 8631 „ ....... 500 i , 34725 „ „ ...... 500 . in št. 698, 740, 1819, 1876, 2777, 4618, 4621, 4866, 5476, 5666, 6406, 6923. 7192, 8166, 8678, 8843, 9424, 10i 34, 10840, 10981, 11896, 12651, 12864, 14987, l(io77, 16803, 16872, 17128 17593, 18454, 18568, 19)65, 19468, 20138, 20797, 21033, 21':22, 21260, 22480, 23047, 23209, 23354, 23358, 2449 4, 24841, 25929, 27217, 2-465, 28723, 29751, 30276, 30422, 30459, 30507, 30622, 30841, 31079, 32045, 32213, 32364, 32826, 32972, 36078, 36936, 37337, 37967, 39591,39891,40731,40740,42034, 42499, 43247, 44448, 45247, 47478, 47938, 50213, 51006, 51794, 5.1341, 53896, 53913. 54301, 54462, 54531, 54859, 551o9, 55202, 55715, 55907, 56428, 56450, 57402, 57G75, 61652, 61810, 61993, 62076, 63933, 64237, 65368 65967, 66864, 67542, 67797, 679J9, 68431, 69241, 69322, 69766, 70062, 70515, 71376, 71646, 72991, 73480, 73532, 73916, 74007, 74086 vsaka z dobitkom 30 gld. Od dosle izžrebanih lozov neso še izplačane naslednje številke: št. 44920 z dobitkom 25.000 gld., št 45330 z dobitkom 1500 gld, št. 26163 z dobit-kom 6(0 gld., št. 4847 in 33724 vsaka z dobitkom 500 gld. in št. 119, 1487, 2643, 3174, 3783, 4683, 5024, 5710, 7319, 7840, 8005, 8284, 8317, 9462, 9550, 9840, 10683, 11785, 11793, 12517 12875, 14101, 14583, 15243, 15266, 16466 18077, 18510, 19365,20177, 20182,20214 21743, 22574, 22916, 23()13, 24071, 24609' 25187, 25247, 25549, 25560, 26624, 27345' 28067, 28619, 28845, 29128, 29362, 29509* 29685, 29967, 30789, 30983, 32371, 32542' 33237, 33304, 34175, 34184, 34203, 3506o' 36349, 37275, 38179, 38209, 399-6, 40902* 41741, 42524, 42673,43448,44539 44632' 47963, 48143, 48657, 49207, 49498 50142 50785, 51235, 51429,51487, 52092,' 53998' 56284, 57534, 59459 59594,61486,61712' 62016, 62794, G3i'97, 63425, 63659 64345' 65442, 65497, 66438, 67068, 67173! 69135' 71682, 72206, 72752 73345, 73819 in vsaka z dobitkom 30 gld. Mestni magistrat Ljubljanski, v 2. dan januvarja 1886. 12518, 17442, 21730, 24669, 27506, 29534, 32742. 36157, 41632, 46105, 50615, 54114, 62004, 65195, 71272, 74864 KKKKK*XK«K«tt* jt Prizuaio nepokvarjene, izvrstne v v poscene svečo K izdelujejo (738—3) X P. & R. Seemann v Ljubljani. 1 :K*****ttK***KKKKK* o 5 a -t- m. 3. N cf fl rt w • 19 S o os- i 3 g s 5. S 2 slo* »£ -c 3. 7m a ?r d" " 5 r fi «.= — p* 5 H ' 9 ■ I 5? * ni E » I s 3 a. m* ^3 iHf »i E a a P- o V? °5 5 5 S VI 1 O 3 o. C 3 M F £.« » B cns W ^1 _. » S* glB S B O m i—, B <* O" r* h Rj S; tel i h- 1 - s. r-l — mJ* — > o ts S 2? B B H S. B »s n e. * 2. ? §• i 4 8, g -if. 3 . Hi < (T? O. 3 g B E ;3 • - 2 B. o 13 .1 = 1 I. ^ o. C g* rt. 2 CD tO Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi! Prosim, pofiljilo uii blagovoljno 2 steklenici dr. RoiovegH zdravilnega balzama. Kar se tice upliva tega balzamu, moram izreči popolno hvalo, kajti že vefi mesecev "jem imel hudo mrzlico, knturo nesern mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je aiinua. S spoštovanjem Slavonija. JomI|» BeneA, Kaštel At. 23. Velecenjeni gospod! Iz srca izrekam svojo naj iskrenoj So zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodčevp bolečine, oe tudi že nesena imol nobenega upanja, da bi mi še kaj poin»galo. Še jedenkrat mojo prearčrio zahvalo. Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. S spoštovanjem Verd. littttner, dimnikar. H O—< ll IK l Cvet zoper trganje po ilr. licu {% 50 kr., zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečina v križi ter živcih, oteklino, otrple živce In Vite itd. V svojem učinku jo nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotino priznanj iz najrazličnej šili krogov. Prodaja (C46—10) zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po poŠti ! ! ■ Razpošilja se vsak dan po poŠti. g i 7^ (D CD llilra in polova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam- Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to ju glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše flouiuče .«■#•#•##sito. da so prebavljenje uravna, da se pravo mešanje kiti doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan ie iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešne pri vseh tezatah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljeranji, telesnih in ielodčuih boleznih, pri krči t> želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevfh, hipnhomiriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja Jb*» zdravo in čisto^ in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega dvojega izvršnega upliva je zdaj gotovo in priznano IJu*tsk*> *i«»/««<"•<• srctlstvtt postal in se oplošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na fraukirane dopise na vse kraje proti postnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsed Izrecno rja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Eoke der Spornergas.se Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Plcooli, l^kar; V11J. Mayr, lekar; Eraa. Biraohitz, lekar; Joa. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooarolob, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mostu: Dom. Rizzoll, lokar; Joa. Bergman, lekar. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chri-atofoletti, lekar; A. de Oironooli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; O. Prendlni, lekar; O. B. Foraboscni, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu: _ C. Araziin, lekar. wPW~ Vae lekarne ln večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-OgrakeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: IPrsužlr© domače rr^suzillo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izinasče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kroničuo vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spabne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokauih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapito bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-so in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetoua (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprto in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem šo le se mazilo nanje prilepi. iT i2.t,t.,'Jif*Mli pa 23 in le*'. (136—15) EStiflzaKi za uiio. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel). Izd a tel j in odgovorni urednik: Ivan Želez n i k ar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".