uz. itcvnm. v inmjDBi, i neđo 11 maii 19ZL _UI8 19. ^^^^^^k ^^^^H » ^^^^H ^^^^J ^^^^^ ^^^^V ^^^^^^^^^H ^^^^^^^^H^^^H ^^^^^^k ^^^^^^^^^L ^^^^H ^^^^^^^^A^^^H ^^^^i^^^^H ^^^^^K^^^^^J ^^^^H ^^^^fl ^|^H ^^6>Si Ixha|i vs*k dan popeldna, tsneoUl aeiUlJe la pra&ntk*. fcis«r«tl i do 9 petit vrat dl D,od 10—15 petit vnt i 1 D 50 p, večji Inseratt pttit vrsta 2 D; notice, posltno, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 a Popust le pri aaročilih od 11 objav naprej. — In&eratnl davek posebtj. VpraJanjem glede intcratov naj se priloži mamka za odgovor. VprsTalifro „Slov. Naroda" la „Nareda* tiskara«" Kaatlova alioa si. 5, pritUono. — TeUIon at. 304. 9r*4*l*tvo „Slov. Ma rad«*- Kaallava ulioa At. S, L. aadatropl« Telafoa *t*9. 34. Dopis« ipro|oaa lo pod pisan* In ladostao franaovaae-aaaa- Rokoplsov »• na vrat*. "W «MT Posamezne itevilke: ~9U v Jugoslaviji navadne dnl 75 par, nedelie 1 O v Inozemstvu navalne dnl 1 o, nedelia 1*25 O Poitnlna plaćana v gotovini. „Slovenski Ifarođ41 velja v Ljubljani In po poitij V Jagoalavlil: celoletno naprej pkdan . D 120*— polletno........60 — 3 mesečno.......30'— 1.......10- V Inozemstvu i celoletno......D 216*— polletno ...,,. , K v— 3 mesečno ..... . M-— 1 ........13 — Pri morebltnem povišanju se ima daljš.i nnročnlna doplatiti. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vednp W~ P° "akaznid, Na -amo pismena naročila brez poslatve den.iria se ne more:r.L> režirati. Železniška zveza Trsta z Reko in njeni ekspanzivni nameni. Bolonjskf »II Resto del Carlino« se bavi v posebnem članku s promet-nimi razmerami v Istri, osobito pa s projektirano novo železniško zvezo Trsta z Reka Italija je namreč takoj po okupaciji pričela razmišljati o zgracibi noye, od proge Reka-Šem-peter neodvisne zveze imenovanih dveh mest. Kateri nagibi so io pri-vedli do te odločitve? NajpreJ je bilo Italiji na tem, da wvaruje svoje sevcrovzhodne meje. Proga Reka-Šempeter Je vsled svoje malenkostne oddaljenosti od ta-Kratne demarkacijske crte, ki je imela postati pozneje državna meja, pre-veČ izpostavljena sovražnemu ognju. V slučaju oboroženega spopada med obema sosedoma bi vsled tega ne mogla služiti vojaškim svrham. Mor-da pa da ie Italija vsled energičnega nastopa Amerike v prilos: Jugoslavije rudi že računala, da se bo morala umaknlti s Snežnika in prepustiti ćelo progro Reka-Sempeter-Postoina svojemu sosedu. V tem slučaju bi bila torej toliko boli potrebna nova progra za uspešno obrambo Istre in Trsta. Nova progra naj bi torej pred-vsem služila vojaŠkim namenom. Potem pa je Italija vedno računala, da pripade Reka Italiji. Zato je bila poslala D* Anjiunzija na Reko in pozngje fašiste. Toda obakrat ie dobro premlsUen nacrt izpodletel. V smislu pogodbe med Italiio In Jugo-slavijo ima biti Reka samostojna država. Za enkrat ie izdubljena za Italiio. Italija pa še vedno ni opustila nacrta, zavojevati si konkurentno luko prej ali slej. Zato smo lahko prepričani, da bo prvima ponesreč©-nlma poskusoma sledil Š© tretli. če-trtl Itd. In v boju za Reko. v jrospo-darskem in političnem. bi jei projektirana nova proga izvrstno služila. V poštev pa priđe še tretji moment. Italija resno stremi po tem. da zavzame na Balkanu in dalje v Ori-jentu mesto nekdanie avstro-ogrske monarhije oziroma Nemčije. Dočim sta Trst in Reka služila bivši monarhiji za posredovani« prometa s se-verom: Trst z Dunajem. Reka z Budimpešto, hoče Italija izpre-men!ti smer m porabiti obe Inki za izhod na Balkan oi v Orijent. Da je temu res tako. nam priča dejstvo, da jrovori projekt o dvoinem tiru Z novo Drogo bi se Italija svoje-rru cilju izdatno približila, ker bi se izognila ovinku Dreko Ljubljane. Kakor poroča »II Resto del Car-Iino«, bi Šla nova nro^a z Reke preko Voloskega, Opatije In Lovrana do Učke. kjer bi iz^inila v sedem kilo-metrov dolcem nredoru in prišla na dan zor>et v ra?ki dGlini, kjer bi zao-krcnila preko Buzeta v skoraj ravni črti do Trsta-Sv. Andrcla. Proga bi bila napram 5edanji želez^iski zvezi Trsta z Reko preko Senipetra skornf za polovico krniša t. f. zna^ala bi 87 kilometrov na^proti 134 km. K temit nacrtu pravi »II Resto del Carlinoc:* *Z novo našo meio nam sećanja Crta Reka-?errreter-Postojna ne nudi več strategične varnosti ne late-ralr.n ne frontrlno.Ni treba znanstve-n*h dokazov. Bok je v mnogih točkah odkrit in naugosnodovan. Ako bi sovražno stresanje zaprlo šemreter-sko krfž'sče, vM i?a ako bi to kn'žišče nenadoma sovr^žnUv za*;ed?l. bi ostala ne samo vshodna Istra, mar-V6Č ćela pckraiirra. brez živeža, brez municije in čet z avtorratično izolacijo Pule. Madaljna poslediea bi bil pritisk sovražnih armad na Trst. Nova projektirana crta pa bi bila Dopolnorr-a zavarovana vse do iz-hoda na kvarrersko obrežie in bi tvorila rer^rlHvo brambno in napa dalno hrbti^čft. Pa pustimo n.ezaželjeno vojno nevarnost — to oa na^ ne Domeni: pust'ti neav;ran korak katerem^koli sosedu s slabimi nameni — in obrni-mo svoj pogled k rr Zaicdni-ce vrši njen tajnik učitelj Danilo Th-> vunac. Profesorji filozofske fakultete v Skoplju — to je edina fakulteta, ki eksistira tam — so v družbi z neka-terimi srcdnješolskimi profesorji in drusrimi intelektualci 1. 1921. osnovali »Skopsko naučno društvo«, ki mu ja sedai predsednik prof dr. Radoslav! Gmjic*. Svrha društva Je. da vse-* stranski proučuje Južno Srbijo s sta-i lisča zsrodovine, arheologije, zjrodev-vinsko-umetniškecra in Ifterarnc^o, s strani jezikovne. antropološke, etnografske, soefalne. ekonomske, jreosrafske, geološke, zoološke, bo taniške itd. Društvo je imelo že več nredavanj. na pr. o etnografiji Stare Srbije in Maceđonije, o Cincarih v srbski poeziji 1S veka, o z^odovfnl Skoplfa, o gospodarskih ranah v južni Srbiii. o Keoirrafiji kot predmetu samoobrazovanja itd. V Skopliu deluje sedem ruskfh znanstvenikov, ki tvorilo svojo posebno sekcijo, med niimi fe znani slavist dr. St. M. Kulihakin. Clani te sekcije predavalo javno o ruskih stvareh v ruskem jeziku. Od marca meseca letošnjecra Ie* ta izliaja v Skoplju revija »Južna Sr-hiia«, posvećena baš namenom Skopskecra znanstvenoga društva (redakcija in uprava v Brejralnički ul. 29.). ki iz nje posnemamo gornje podatke. F^onisa d© la Ram^e (Oniđft): 10 Kneglnfa Vjera. Roman. >Moj bratnnec Mull.< >A tako» vojvoda; pa pravite kar kratko: moj bratranec Frank. Vsekakor si laskam, mis6, da ma \e oboževal. Rravzaprav mi je žal, da nisem odgovorila e >daNe trudit© sec, je odrmila Vw* ■aničljivo. >Bratranec tega gozda ne bo dal nikdar posekati. Henffist In Hor-B9. sta šla preko njfcga, kralj James se je ondi sestajal z Johnie Armfitrt>n^.< P*uch8ia Coach le poka*ala svoja lepe zobe. >Jcuko glnljivot aznpak to ne more ikbdovati preroopu, ki je pod go7Aom. x\ko bi hotel vag bratratifv; poslušati moj praktični naavet, bi se nift ne po-mi^lj«Ia . . .< Name«to odgovora se je V«ra urno bkrenila. »Oprostit*«, i« dejala, >mudi se mi, jezditi hoćemo.« Miss Fucheia se je zasmejala, Ko se je Vera oddalj^la, Je gledala samis- ljeno *a njo. >Popolnoma te razumem, malac, je irkla sama pri -sebi. >Ni5 kaj prijetno r« more biti tem damam pri srcu, ko gledajo brez moči, kako ugrabljamo m; tenake br«s i»«n* ia br*z inmilt. nega rodornika. njihovo brate«, hrnt-rence in drure sorodnike. Toe. tovi barki, Kki liudjle fr^rt kdknr muhe okoli lonca medu: okoli Yankeeje-vih milijjonov.c Fuchsia Coach s© ni uxi©ležil«i ježe graj^ke družbe. Jetdila namreč ni rn-da. Rajše se je pecala na izprehod 8 kne^in.io Nalac-ino, komodno ležeći na Ma-zinah pleteneara voza. RT>r«*raljali so jo njeni najfrorrcnejii če«tilri. Knez Zurov se t zadnjih dn*h skbraj ni makn'1 od V^re. Hvali! jef kako krasno sedi na konju, povelioeval je sploh vse na nje. Vera pa pa j© jedva plišala. Vedno in vedno fc morala 7. gnusom in strahom misliti na ženpko, lci jo je hotel nanraviti Francis Her-b^PTt vojvoda Mullski, za njeno sestriS- 1M>. Potem bb je morala spbminjati sta-repra. plemenitejra gozda, in kakšne zle naklepe je kovaU proti njemu mtes Coach. In Tpraževala se je, ali se Her-bert Muli ne sramuje, da bi si vzel tako ženo. Pri vsem tem ni niti opazila ziljtubljenih ZuroTih pogled-or in ni slutila, kako so se lzpra&evale dame, ki so jezdile okoli nje: >Ali je mogoče? AH misli resno?c Ali bila je istina. Knez se je re>s-nlBo resno zanimal za Vero. Tuđi ona sama je morala končno to orariti. Mati ji je dannadan očitala njeno ltdMkohladno redenje. >Na ta n^čin ?i nikoli n^ pridobio prijateljev«, je pridierovala ladv Dollv. »K^knr kli^eš v crozd, tako ti od mrva. Z« pomni si to! N* tem svetu pprojema v»*»k v toliki meri. kolikor daje sam. Prrdvsem pa mornš biti lju-beznivojsi. dnfftorn'ej.^-i m mehkoi?n.< Vera je mnlrnl^. Vzel> jo sv videla še kdsj. Morda bodočo zimo v Parizu. On so ji je zdel dnipačen, kot 60 ti ljudje hikaj. In Correze ji po-ve, ali je rei toliko graje vredna, ker v tejj družbi ne mbre Vzbuditi simpatija do sebe. >Gospodična Vera. el^s, ki pa ni bil prav nič podoban Correzovenra. >Vi tukaj __ tako sami? AH ste žatostni?c Bil J« glas kneza Sergeja Nikola-jevifta Zurova. Vera se je prestrašila in ozrla s «rojimi še solznimi očmi. Žurova Je bila naprim Veri vedno sama ljubeznivost; ali pomajsrati si ni mogla, bil ji je zoprn. Tn «edajT ko je bila ž njim sama, se ga je narar-nost b*la. »Kaj vam povzroča bolest?c je vprašal s tužnim glasom, kakršnepra ni bilo pri niem pogostokrnt slišiti. >Boli me, ako vidim v svoji hiši ža-l(»?tnega gosta. Ko bi mogel, da vas zopet razveselim, bi se čutil jako srcen^sra, go««podiSna.< >Dohri ste, monsicur,* jo odcrovo-rila Vera zat^mjono. >Saj ni ni5 posebnoga. Mama je z menoj nezadovoljna.« »Pa vendar ne? Potem vaša lju-berniva mama to pot čisto gotovo ni-ma prav. Povejte mi, za kaj gre?< >Pravi, da si ne znam pridobiti naklonjenosti vse gospode.< >Tecra ne znate, gospodični?« >Ne,< je odgovorila in strmela po morju. »Mama pravi, da sem druga6-na, kakor vsi dirugi in da m© zato nihč© nd mara. Vstala je. da bi odšla; nl5 več ni hotela ostati z 2urovim lama. Ni v©-dela, zakaj, ampak bala se ga j^. Knez pa s© ji je pridružil. »Tega ne morem razumeti,< j© de-jal. »Meni vsai| s© n© godi tako, gospodična. In Lorisu« — pbkazal j© na j>p&, ki se je tesneje privil k njej — »in Lorisu. kakor je videti, tuđi ne. Zdi s© mi, da vam je najzvestejši prijatelj. Ako bi vam ga hotel podariti, ali bi ne odklonili tega m&lega darila, gospodična?« Prvikrat, odkar st* s© poznala, ga je prijazno hvaležno pogledala, »Loris — moj! O kako krasno! Ako mi mama dovoll?« »Dovoli.« j© odgovoril s čudnim naemehom. »Loris je srečna žival, keT I si je tako bhko pridobil vaš« srce. I Hotel bi biti Loris, gospodična.« I Dejal je U) z nonava^liio resnica obrazom. Vara pn ni mocrla drugA^o, niornla s© je smotati to] čudni želji. K<> hi le mnrrla prPirn^ati mrzkost, kl j-o je navdajalA do njega. Ko sta fte približaU gradu, ji jo ^nrov ponudil roko. in tako stfi ko* raknla prelco zelene rušf* ki .«*© j* raa-prostirala pred vnanjimi stopnicami, tja na teraso. Bilo jo okoli sodmih. Na varand.ih je bilo vi?č dam grajske družba, ki f*o vid"ele, kako ie knez belooMočani de-kliri srManfcno ponudil svojo d<*sni(x>, ^lail njimi io bila tuđi Ladv Dollv. Ko je videla prihaiat: oba tak-o tesno dru-j2ro«2:a ob drugim, jo je mahama zal>o-lelo okrog srca. »To je torej sklenjena etvar,c j© menila ona izm^d dam — »da, roeniC-n^ misliiiK — in smejo so naslonila v stolu navzad, Vera j© potpsmila svoto roko iz-pođ prai^čakov© pazduhe in jo tekla k svoji materi. >Knoz Sergej NikoHjoviČ mi ja podaril Lorisa,< je vzkliknila vesolo, »Ali fra sm^m sprejeti?< »Gotovo,< fa odgovorila lady Pol-ly, »ako je kn«: tako dober«. »Dobrota je popolnoma na strani gospodične.« je odcrovoril Zurov. »Sm/v trnm za dobroto, nlco Mar»ovoli sprejeti od mene ta neznatni dar.c Ladv Dolly ie zrla nekoliko zmft. dena na kneza, ki ni odvrnil svojo^a pogleda od Vere, in na svojo hčeT. Tako vesele in srečns je mati še ni videla. (Dalje prih.) stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 17 maja 1922 Slev. 112. Nas naravnost veseli, da more-mo o Skoplju in MacedonUi poročati tako ugodne stvari; želimo da se to kulturno delo tam doli vztrajno In oeomajno nadaljuje. Država, posebno dandanes. ne more mnogo doseći. če je državljani ne podpirajo. Macedonski Slovence* Pred znključRom rozgo-vorov z Itolijo. — Beograd, 16. maja. (Izv.) Na Včerajšnji. od 19. zvečer do 1. ure ponoči trajaioči seji je namestnik mi- ; nistrskega predsednika minister j Trifković prečital vsa najnovejša, iz ■ Oenove došla poročila o razgovorih i Base delegacije z Italijo radi izvršit- \ re rapallske pogodbe. Italijanska de- | legacija je predložila nove kompromisne nredloge slede mesta Zadra i Io Reke. Ti predlogi se po konstata- i Cfji zelo približujejo našemu stališču. Minister dr. Krsteli vodi zaključna i pogajanja. Naša vlada je dr. NinČiću i takoj odposlala nova končna navodi- j h. V političnih krocrih pričakujeio, ] da bodo oogajlatiia že v četrtek 18, j 1 nu noootnoma zaključena. Na prošnjo italijanske delegacije se o kompromisnih predlogih varuje strofa tajnost in to z ozirom na to. da W se italijanska javnost po nepotreb-netn ne razburjaja. — Beotrrad. 16. maja. (Izv.) MI-irfstrski svet ie ponovno po končani včerajsnji seji odposlal zunanjemu ministru dr. Ninčiću navodila k no-temu kompromisnemu predlogu ita-Kjanske detejracije. Vlada še vedno rztraja na stališču, da se mora vpra-Sanje Baroša in Zadra sknrno resiti fcl v smislu Sforzinega rezervatnega rfsma k rapallski pogodbi. — Beograd. 16. maja. (Tzvimo.) fa vladnih krogov je izvedel Vas do- ! Olsnlk. da je mimstrski predsednik \ r. Nikola Pašfč pred dnevi snreiel j aaljše pfstno dr. Matka Laginje. v j katerem SLe Matko Laglnja zavzema : sa to, đa se mestn Kastvu enako ka- j Jfor Zadru dajo gotove gospodarske 1 koncesije, ker ie to mesto navezano \ tra morie, a sedaj popolnama od nje- j JCa odrezano. Glasbena Matica v Novem Sadu. 1 — Novi Sad, 16. maja. (Izv.) | jJfBeraj ob 7. zjutraj je Glasbena Ma- i flca zapustila Beograd ter odpotova- ! ja v Novi Sad. Ob 9. dapoldne ie bil j đjajen sprejem pevskega rbora i l$Qlasbene Matice« na novosađskem I molodvorn. Vsa kulturna fn pevska I ttuslva so priredila najisfcrenejSi po- ; tfđrav in sprejem Matičarfem. Pred- j 'SfcđnfJe novosadskih kulturnih orga- i Hteacfl đr. Tri!ković }e pevski I iftor fskreno pozdravi!. Zahvali se ] lttta }e sr. Rape. Na srlavnem trgu pa j jt »Gfasbeno Matico« pozđravil j mestnl župan Ivan Lakić. odzdravil I mm je g. dr. Zirovnflc. Novi Sad Je | Sprejel Mattčarje r največjo gosto- j Bnbnostja Tekom dneva so posamne i rfeuptne ogledale mesto tn okolica I 0b H. dapoldne }e večte skupina ] Matfčarjev položila na grob sklada- j tefja »Le naše domovine« Rimjanina j trasen venec. Na nlegovem «robu ! jb pevski zbor zanel »Let>o na§o do- j mrjrvino«, kafcor tndl več falostfnfc. j Tudl na Prob pred kratkim umrlega : pesnfka Bajfća je Glasbena Matica | adložila venec v prisutnosti vdore j ta đece m zapela več Desmi. Poseb- | tta deputacija, obstofeča tz ravnatelja j f. Hubađa. skladatelja Emila Adami- j ia, predseđnfka pevskega zbora Jo- ; stea Prunka fn ?e ostalih članov Olasbene Matice je v bližnji Kame-ftlc! položila tildi venec na grob srb-jkega pesnfka in buclitelja banatskih Srbor J. Jovanovića - Zmaja. Po-polđne Je Glasbena Matica inprovt- | aitrala na trgu Svobode Javen ko«-•ert. Mnogoštevima množict i« t>ri-irejala Matičarjem viharne in iskrene ovacije. Večerni koncert, kl se ie vr-Si! ob 20.30 v hotelu »Svobođa«, ie uspej najsijaineiše. Koncert ie poseti-Io nmo^o okoličanov, tako iz Petro-varadina, Sremskih Karlovcev, Kamenice in ostalih vaši novosadske okolice. ORUENTSKA KOFERENCA. — GenoTa, 14. maja. (Izvirao.) Listi javljaio, da bo prihodnjo nede-Ijo 2\M t. m. sklicana v Oenovo ori-ientska konfer., na kateri bodo **-stopane Perzija. Avganistan, Turči-ja, Armenija, Me^opotanija. Sirija, Palestina, Arabija in Egipt Konferen-ca ima nalogo rešftl in urediti aktu-elna vprašanja bližnjega Orijenta. Egiptovskf nacionalisti so Izročili Dredsedniku genovske konference Tacti posebno spomenico o zahtevah /tgtaipvak* nacOoiudiitičM strMk* Žalostna politika. Načelno rastopamo stajjšče. dt Ja v eminentno državnem in ntrod- j nem Interesu« da se čim najpre) skle-ne sporazum s Hrvati. Ta sporazum bodi pravičen in pošten« sporazum, ki bo dajal državi, kar je njenega, a tuđi Hrvatom, kar jhn jre. S tem pa : ni rečeno, da bi v celoti ali tuđi samo deloma odobravali politiko, ki jo dela v zadnjem letu hrvatski blok. To politiko, ki se je od vsega začetka postavila na stališče absolutne nega- • čije naše države in ki smatra za svojo glavno nalogo. da ruši temelje tej | državi, smo obsojali in io obsojamo j brez vseh pridržkov. Ta politika, ki : je dosegla svojo kulminacijo v reso-1 luciiah. sprejetih na nedelbkem se-! stanku hrvatskeea bloka v Zagrebu. ! je tako katastrofalna, da lahko ob koncu koncev res razruši našo drža-j vo, pokoplje pa pod njenimi razvali-j nami in ruŠevinami predvsem Hrvate same. ; Naj se presoia hrvatsko-srbski ■ spor kakorkoli. eno ie gotovo, da }e j ta spor čisto notranje-političnega S značaja. Ta spor se mora resiti in si-I cer čimpreje tem bolje. Ako bi hrvatski nolitikt v tem smislu pravilno prskali ta konflikt ter ga skušali resiti na notranienolitičnem temelju. PolItiCue egsfl. — Krajevna. organisacij* JD8 Vi« ima svoj redni obćni zbor v petek, dne 19. t m. ob 8. zvečer v gosti Ini pri Cehu v Kožni dolini. Dolinast vseh somisljenikov je, da 66 o bene ga zbora sigurno udeleže. Na dnevnem redu jo voliter novega odbora in razgovor o bodoeih obeinskih volitvah. = Shodl JDS t Gornji Savinski dotl-nL JDS stranka je sklicala preteklo nedeljo, dne 14. t m. dva javna shoda, io sicer v Mozirju in na Ljubnem. Referirala sta o j političnih in gospodarskih vprašanjih po-| slanec dr. Kukovec in obrtnik g. Iv. Rebek. j i Dasi so ravno v tem okraju pred kratkim , ; zborovali SLS, JSDS in republikanec dr. 1 Novačan, se Je ljudstvo irreklo za treuno 1 politiko ia vzajemno napredno delo držar-s notvomih strank . ! = Nove resohiclje hrratskesa bloka. ; »Hrvat« priobčuje resolucije, ki lih je skle-nll hrvatski blok na svojem sestanku v ne- ] dello, 14. i m. Teet sestanka se je nđele-tllo 41 posltncev, 22 pa se Uh Je upravi čila Predsedovtl je Stiepan Radić, ki ie v dalj-Šem govora rarpravljal o političnem polo-\ žalu v Evropi In v nali državi. Nato se je ! razvila daljga debata, katere so se udele-I 2111 ratni govornik*. Na seji so raspravljali j tuđi o republlkanskem gibanju v Sloveniji. • Končno Je načelstvo hrvatskesa bloka (t ! J. Radić, dr. Drtnković in Kolutić) predlo-| žilo tri resolucIJe, kl st fltse tako-le: I. i Beogradski oblastniki se vedo napram prvi I sploSnl mednarodni evropski konlerenci ▼ i Genovi tako, da tnđi s tem ponovno dokn-; zojejo» da oni nišo In ne morejo Wti pravi j predstavniki srbslrega naroda, kamo-H, da i bodo v Genovi pravi predstavitelji tuđi hrv. j j naroda, Zlasti pismo min. in del. t- Kuma- ! i nudija predsedniku ruske delegacije. Ciče- ! I rlnn, taka mistilikacija ruske in evropske | i javnosti, da je osrednji odbor izvršll samo | I tvojo dolžnost, ko ic na to mistifiktcijo ta- ! | kol poslal protest g. Juriju ČiČerinu in je ta j I protest opremil z onim spisom, o katerem i • se je opetovano raspravljalo tuđi v skup- j ! nlh sejah hrvatskega narodnega zastopstva. j I II. Vsled važnosti in aktualnosti vpraša- \ nja o pravicah narodnih manJŠin sma-i tra hrvatski blok za posebno svojo dolž-| nost, obsojati postopanje beogradskih mo-j gotcev proti vsem neslovanskim maniSi-; nam v mednarodnih mejah Srbov, Hrvatov i in Slovencev. Hrvatski blok ob tel priliki ▼ smisla svojega sploSnega staliSCa IzJav-! Ha, đa smatra ea absolutno zahtevo prmvič-I nosti, da prizna rudi rsem n«lovansldm j manJSInam vso ono narodno in kulturno ! srobodo, kl Jo imajo tako po »konu kakor j po praksi prlpadniki drugih narodov v vell-I ki severnoamerISki nnijl s tem pri stavkom, \ d* naj imajo popolno polItiCno krajevno sa- ■ moupravo povsodi, kler 90 v veCIni, tudl = Amavti. kt so najstareiSi prebivticl na Ba!-i kanu, Madžari, ki so v Podonavju nad 1000 ; let, Turki in Nemci, kl so v te« krajih po ' več stoletU. III. Z oeirom m to, da Je sa- movoljna uprava o upravni razdelitvi (par-j celadji) hrvatskih pokrajin po obliki ln po \ vsebini đelo samo četvorice beogradskih \ oligarhov, a vendar ta br«zprlmeml ab»o-1 lutizem ai aalet«! niti na načelno obsodbo j srbske politične Javnosti, niti na odločno | opozicija ene Izmed srbskfh političnik | strank, odloča hrvatski blok «a slučal, ako j tuđi izveđb« tega absoluflstičnega akta «a-\ leti v Srbiji in med Srbi na isto ravnodul-| nost in sokrlvđo, da se ne bo spu«Ca1 ▼ ao^ I bene politične raigovore. I« mani pa ▼ j kaVšna politična pofftJanfa. • Interimkoil I političnim faktorjem v Srbili.« — Tt r«9O-I lucije 9o Mle aoglasno soreiete. KrniCao ie hrvatski bl^k »prelel tudl resotucijo, M >e nR^erJent proti flntnčneina fospndirttvu t državi. V tej recoludjl profesora knratsH blok prot! zameni kron em dmarl« t m+-merju 1:4. prot prfđrlanfn 30% pri «lgo-sanjn bankovcev leta l«f.. proU •rjfrailfe-mn ffivestlcfjsiremn pOKrflta m ztrađbo !•-ledite, proti đavfcn mi rt>]nt 6db1£k% ca lefl 1P19. tn lf20., ktterl đtvki tt ▼ Srt>f|i "• plačulehv In profl ■ameravaneiira tnozetn-flfcemn posortlii t t«w>so 100 a^tnon<»v đo-larjev. Konec te revolucije se gtail: »Hrvaf-sitt Wo>, M eđlao z«kotifto zastopslvo hr-▼tfskejr« iKirorfa Itvf)« Tsemo hrriif^ifemo narodu vobče in vsem gospodarslrim Wre- smr> prepričani, da b! Ibfl že davno spravljen s sv^ta. Pravi forum ki ta spor ie parlament. Hrvatski pol i tik i bi se na! udeleževali parlamentarne-ga dela ter skulali svoje zahteve uveliavit! v parlamentu. Ako bi bili to storiji, bi konflikt s Srbi snn \1 že zdavna preteklosti, ali pa bi * ^ko omilien, da bi že zdavnaj i ^ -*ed-stavljal nobene velepolitičn? afere ali državne akcije. Tesra hrvatski do-liki nišo storili. ker so naoačnesa mnenja, da bodo lahko reSili to s do-močjo inozen stva fn s podn^ro tnjih držav. To svoio taktiko so že zdavna napovedova!!. ra se nišo mogli zanjo takoj odločiti. Sele t nedeliskim sestankom so stopili na to r>r>olzko not ter z anlom-bom naznanili urbi et orbi. da so no-Vlicali v borbi nrnti bfrr^m^^kj vla^'i na pomoč ^^stornika soviet. Rnsiie na prenov«;V;i ko^ferrnci ^n$r)c.(^ Či-čerlna. Stopili so torei v st;k s 5luz-benim zastopnikom tuie država nrnti svoli lastni. s cimer so zaKrešili zločin veleizdaje. Da ta niihov naston ne more ostati brez velikih in dalekosežnih posledic, ie jasno. Kaksne bodo te poslfdice. ni težVo uraniti. V naorei obžal»ijemo dogfodke, ki so vspričo najnovejši hrvatski politiki neizbežni. tecra ropamkeca, kekor tuđi ne katerega-koli drusega bcidi?i notranlega, bodisi zu-nanje^a posojila. Na koncu hrvatski blok pri tej priliki Se posebej povdarja, da ne priznava in da ne bo prirnal nobenih. zla* sti pa ne finančnih obvez. * katrremi obre-menlulejo beogradski mogotci Hrvatsko In hrvatski narod brez dovoljenja hrvatske^a narodnega zastnpstva.« — O re^nluciiah hrvat^keK« bloka spregovorimo rra drujtem me^tu. • = Cičerln o ToMfkem polofafn Rusije. Čičerin Je izjavil za^topniku »New York Heralda«. da Steie sedanU rdeča vohka en milMon 500 tisoč raož. Člčerin Je poudarfl, da Rusija silno želi reducirati svojo vojsko, kar pa moralo storiti rudi druge države. Oneral Rnisilov ie prepričan pristaš so-viet^ke vlade ter Je »edal elan vrhovrte^a vojneta sveta sovfeMce vlade. = ItalHanAI klerlkalci za NemčlK Na občnem zboru italijanske klerikalne stranke ie bila spreieta resolucija, v kateri izjav-Ijajo, da ie vaak mir bre* vzpostavitve Nemčije ntmogoč in da se mora zato orno* ločfti NemČiji posebno posojilo. Nadalje izražaio upanje, da bodo italijanski delegati na renovski konferend dosegli sporaz-trm glede nemSke lastnhie in bolJSib odno-lajev t Nemčfjo. = Stevilo preblvalstva v ItalljL ItalU lanski listi priobčuleio rezultate ljudskega Stctja v Italiji. V starih meiah Italije Je 37 rrriliionov 270.493 prebivalcev napram 34 milijonov 671.377 leta 1911., kar pomenf. da se Je prebivalstvo v zadnjih desetih letih pomnožilo «i 7.5 %. Ti od^totki so v zvezi z d?lstvom, da se Italijanl med sveto\Tno vojno n!so izseljevali v Ameriko. Števtlo prebivalstva v anekriranem ozemlju rrta$a 1.564.5M9, torej ima sedanja Italija 3^,835.1(52 prebi valcev. = Vojaškl Ia fl naučni položaj Grfke. Atenski listi o 17umi seli narodne skupSčl-ne, ki Je raspravljala o volaSkem In finanC-nem položaju. Na Itevilne kritike s strani opozicije je odgovarjal ministrski predsednik Gunaris, kl je opisal notranje težkoče v času, ko je prevzel vlado. Niegnva vlada |e pođeđovala v Mali AzTJi položaj, k! Jo Je prisilil k voiaSki akcIH. Vlada Je morala poslati na fronto vojsko, katere srro?kl to mnogo večH. nego so bil! v balkanskih voj-nah. PrfhodnJa vlada pa bo zato našla po-popolnoma prfprmvijeno vojsko In nekmi mitijonov v blagajni. Njegova vlada pro-nč»v» nicin. kako W se zvišall državni do-hodkl, ktr pa ne jtme preveč povečati dav-kov. sai ie že itak 300.000 lludl pod orož-Jem. Pri gladovanju ie dobil Ounaris 161 glasnv proti 160! Julltska kripffn^ — OđaroTOr velM zm ts« oorlško 4%-ielo. Trfaika >Cra Nnova« Jt dobila ha svoj »memorandum« iz Štandreža pri Gorici Rtstofm© porodilo: Z •elrom «* raspis s dne 28. aprila t 1. lacnanjamo, da ta-htevi fupanstvo občine Standre« soglasno in enoduSno, da ostane goriška dežela taka, kakrSna ie bila pred vojno Im da se lej priklopilo Se trbtikU idrljskl la postojnski okrmj ter đa 1« BadalJ« ohraal svoj deželni zbor in avtonomljo v svojem glavnem me-stti ▼ Gorici. S tem odgovorom soglate Ta* GoriSka in vsa Notranj^ka s Koro*ko Tred. — Trgorska zbornica ▼ Dea^tkah proti «rr»bodi»l lami ▼ Trstu. Trgovska zbornica ▼ Benetkak Je Imela nred kratkim sejo, aa kateri Je zavzela odločao stal'Sče »roti pro-glasirvi »vobodae luke v Trstu. F>ređsedalk |e naglatal, đa ako «• Trstu podell svobođ-aa luka. Jo moralo dobiti lstoca.no tuđi B«-netke. Neki đmgi govornik i« frdo napadal Trfafane li fim i^cital ttodknto»reno»t. Benttke zmhtevtlo, da ne dobi Trst ilkiklh pravic, kafertk M oae it Nte đelefne. Spreieta Je bila oštra resductf*. da ft« srne rsled atortbirnUi knncesil t korist Trata narasti sa BenetVe nikaka Skrtć*. KONGRES .n?OO^f OVCTfSKIH IN-ŽENIRJEV. —BeorrJid. 15. mtja. CTrvimo.) 1* 21). t tn. fe določen Vonrres Jiuro-sloven^Vfri fnžerifrtev v Sar«!evu. Ministrski sv toUI 40.000 dkutffev podpore. Konferenca u GefiooL PRED ZAKL.FUČITVUO GENOVSKF KONFERIiN'CE. — KOMISIJA STROKOVNJAKOV V IIAAGU. — VABILO AAltRIKE K UDELL2B1. — Genova, 15. jr.aja. (Izvimo.) Države sklicatelii.c scnovslie kon-ference sporazumno z Romunsko, Poljsko, Švedsko in Svico so predložile politični podkomisiji v odobrenje noto o sklicanju komisije stro-kovnjakov s s^dežen; v H.?nsru. Sklc-ni dolnčajo: 1.) Zast<)ryn>ki v<;eh na vrenovski konffrenc! udeleže-v'h držav se sestaneio -' ie 15. junija v Kan'.tu in izvoliio /.-!;nn 11. dni do 26. jnnija c?*^ koi? rt^. V ožiem koiiii-te;i! zastc;1 ie držene pa iirc:u!Jcjr> ^o ?(k innjia svoj? strokovnlnle. 2.^ Predl'.^i teo:a ožiejfa knmit^-'a. pravilno prave kormsiir strnkovniakov mornfo biti teV^m treh mcsec<*v \?-delanf. P^k ere'-a nv-s-'-a ^c dr>l'>O-r na to, da pnsn.rnne dr^nve mnrev* oredlnpc nroi.iči'i in zavzeti «v ;" sta^?-1^'*. ^.) T7vni? s^ dvni^a komis:'\ neru^'*a in r:i^Va. N^r \s\a korrip:ii \ph}o vsak čas D^va^i nn srie Rnse. K t?mu na ni ^v^ra^a. 4.) PpVc iTl!1a noliti'v-"a ro^Vntr'^ra odobriti vsebi-no ri'sV? H-I'^acn". — L^ti'irn. 1". ma?a. O/vimo.) »Daib.' THTrahn« javiia iz Wt?s!vnsr-t^»ra: Pranc^a ie ro^va'a 7edinicne države, da r.** yd*t*f:e r^cdn"r< dne kom'^ii**. ?\i imi proučiti rn«1--^ zn- deve. Ta voziv anierlška vlada resno razmtnrlva. PrcdsedniU IJardlna: ie iziavil, da r-o eosodki na genovski liouferenci razoictaio po žolii Zcdl-nienih držav. V (ienovi storjeni sk-e-pi znacijo \ cč a'i mani priznanje na-čei, ki so bi!a sprejeta na washing-tonski razor^žitvenj konferenci gle-dj ruskoga i^roblcma. — Genova, 16. maja. (fzv.) Plenarna ^eja pol'tiw-ne komirijc je bila preložena. Dnncs ob 11. dopnld:ic se sestane politična pndkmni^la. Na sejo te komisije je p<>-vabljcna tuđi ruska delcRacija. Komisija objavi Rumeni noto na njih odgovor k za-vezni^kj spomenici z dne 2. maj.i. C!m di-rpe odgovor Amerike na vab:lo k ndele^H haa^kc konference, ho jrcno\ika knnfcren->:a na plenarni seji kurcem tc^a tedna svečano in oficijelno odgođena. — Pariz. 15. mja. Hrv.) Po \?.].\v\ ameriškega poslan'ka Shilda. Je vlada američkih Zjcdirtienih dr/nv pripravljena *>e ndTvqti vabitu evropskih držav, da se ndc-le/i konference ^trokovnjikov. Amerika pa «:tnvi pnjjoj. da se medn^rodna ureditcv ru-«krh rnfmer lo'alrj'i Irvr^l In da <nfj.->n. 15. rmjn. (Fzv.) »\Vesrmin-stor nazrite« javila, dn r>fi vaJf-n politi "n! govor Lloyd Georsje^a ^ ! ' * SPORED NAROnNrTOA OLEDAL1ŠCA V LJUBLJANI. DPA.MA. Torek. 1*. ma'a: Zaprtn. Sreda. 17. maja: Otok in Struga. A. Cetrtek. 1*. maja: Marija Stuart, g^stova-! nje jfe. Marije Vere, trasedinje iz Be- • ojrrada, I^ven. 1 Petek. 19. rrain: OfoV in ^'-"^a. r>i?r>?Va | predstava. ZaČetck ob 3. popoldne. Tzven . ?obo+n, ?n. rmTa: M?idame Sans Gene. tzv. Nedelii, ?1. rrair!: Mariia ?t*nrt, Ko^tova-nle rraj^dinj^ ge. Marije Vere iz Beograda. Izven. OPPT?A. Tcrek, 1*S. mala: Cavallerii ru«"ticana. A. ; Sreda, 17. rraja: Madame P^tterflv. Izven. ! ČetrteV. I1*, maja: Lakm4. T!. | ZaČetek »>o1emeflra abonmana. ! Petek, 19. maja: Zaprto. \ Pohoto, 2f). maja: Lakm^. D. i Nedelja, 21. maja: Lufza. Izven. — Naša opera. Puccini: Tosca. Prvlč so vprizorili to opero v Rimu leta 1900.: prvič na Dunaiu I. 1906. in Ie mesec kasneje tuđi v Ljubljani. V Rimu so po-klicali Puccinija pri premieri 22krat pred eastor. Tuđi na Dunaju )e b!l uspeh *Tosce* kolosalen in ostal trajen. Joh. Scholtze piše v svoi knjigl oper: vTo^co« treba na-; zvtt! opero prvera reda in eno najvažnei-! Uh dramatičnih del našega časa. Vzlic iz-! rarito dramatični ostrosti teče skozi vse j delo reka melodij; jasnost in elepanca sti-! la se kaže na vseh straneh partiture, ln-1 strnmentaciia ie ^krbna :n lepo izvršena.« i V Ljubljani je bila rremijera 24. marca 1906. Peh* so: Tosko Skalova. Cavaradossi-Ja OrŽeljskf, Scarpija Ourednik, cerkveni-ka Betetto. Sc'arroneia Bukšek. Anjcelotti-i Ja Rinek. Spoletto Zach. V 5. 5t. ^Liublj. ] Zvona« Je pi?al dr. VI. Foerster: »Vzno<;ita i in prelestna je v »Tosci^ Puccinijeva mu-I rika: njen kras nam zatopi crozo unlasbe-I neza čina. V dramatičnih velikih scenah se I stoprtjuje Puccinijevo clasbeno ustvarja-nie do učmkov grandiozne mogočnosti, ki pretresa fn \mema ter nas zaplavila s Sarom sflainostf. Lepo to delo ... je poda! ' rmtm\ emsemblo dostojno tn t ono vnemo. : Id !o opazuSemo vsekdar. kadar gre za res-i no in odlično operno skladbo.« *Toscat je ostala kakor povsod tildi na Trajem reper-toarju do5!ej. V celoti se ni dala nlkđar bolje, kakor !. 1Wo\ Morda sta bfla Nord-fartovt kot To^ca ln Novak kot Scarpia ; (danes 1. barfton Narodnega dfvadla) ena-ka ScaTo-vt in Oufednikii; v sploSnem ra ni premijere do^efla v nevskem ozim n^bena repriza doslH. V orkestralnim pofrfed« Je bila pa? viSla pod V. Talicbovo taktirko. Panes moramo priznati orkestru viSJe vrline Ie fa I. m FT. d-f»nje; v soboto ra je bil orkester vTTT. dejanju piist in brezbri*ert. Ten «« pijem na rova! dirigentu. W Ie retralal v poeomojsll do ko^ca. Treba pa fe vse TTT. dejanj© — slast! prvo polovico, praT posebno kratki Intermezro Cndn-vito blesteCe melrvdfke m hre^ene?e strast-ftorti — rnov« temeljito Itudfrati. Med «of^ »do??a edina *:đ?na. ZJkova. W |e Wla v TT. đejaniu pe^ko. mJm^o in i*r«l«Vo sTfnini; v T. dfjtnju fe Mfa med'a, v TTT. v* vidno ntrufena. T>rbfr flrt te vr+vn-r!l K. Trbnl»ov^5 Irot eerVvenfV. Mfnt-strnntle s J?ri*^Vtmj frlrTirami !n edrn ce!o « ^wWm Ihilom 8f» Mi Sndrarsfn". TaVa «aw?V«rnn«l >• ah^oi^fno ne w? tmeft. ITofle^m T. (f^ianfa «>ora narod nrefe pow HrVVnTri. #« rre ▼ otio^n «t»T«»vod s lr?r-tfltittm". Tcfaj se n« v*a v Hti traprMiH v vloiji kraliico Eli7^1>ep&. Marija Vora je bila pml vojno ^l.inica FMnhardttv rih gledali?^ r Berlinu in ja> uživnla. po vsej Nemoiji velik slovds. Lani je ^ro?tnvala v Zfirichu. Vso ^sncajTPko ^a-sopisjo ?e je o na*i rojikinji zolo la-skaro izrrvžalo. Mnrija Vera je prod vFom iirr-ilka kln^i^necra rep^rtoarja, interpretira i»a tuđi ■=• sijajnim uspohom In velikim mojstorstvoru mode»rno vlo-f;e. Upnmo, da b-o r.a&e obćinstvo v šte-vilni mori pozdravilo um^tnioo, ki ho v r-etrt^k 13. t. m. nopfopila prvi? na domnoem odm. ki si jf» pa že izven domovine v velikern svotu priborila odlično umetni^ko ime. — Mestno j?!cda»l§5e v Celju. Prlhnd-nja predstava v abonementu se vr^i v Cetrtek. dne 18. t m. Celjsko DramatJSno društvo uprizori Mollerovesra »NamtSljene-ca bolnlka«. Igra se v soboto, dne 20. t nt ponovi. — Steiitjakob^id *rled«!i*ki «xifr v T.jol^jjani, Floripn^kn ulica 27, I. Snočnri predstava veceloisrre >N«*h«PA na raniji« se zaradi obololosti enejra izrm^l i^alr^v ni moerla vršiti. Prodn-ne ?n re-^rvir^ne rstopn'tco vetjajo za ^errtek 18. mala za isto \?rro. r>nn*»s r torek lr>. maja. m-ka drama >Spftv»j, moja dekliea .. .c V Pbboto 20. maja V tretjifi >Nebewi nti zremlji-r. __ Poletni ahonma v Naro4iK»n» crledali*:hn v TJnbljani prisno v drami dne 22. t. m. 1922 z vprizoritvijo komedijo >Mad^Tno Sans Gene< za red R, v operi pa 18. t. m. 1922 r, vprizoritvljo' Del i begove r>-n^re >Lakmec za. red E. Opo^arjamo. da veliajo gn novi poletni a^nnma za vso abonente Ie nov© v&tojunice. fiallĐllStllD. — Krali in vsesofcolslci rlet \t Beo&rnda javljalo: V nedeljo 14. tm. je krali Aleksander spreiel v avdi-jenci starosto »Ju^oslovenskcgra So-kolskcj?a Saveza« dr. Vladimirla Ravnifcarja, starosto bcojrrad-ske župe Momjra Korunovlća in polkovnlka Lararevića. Deputacija JSS. Je Ni. Vel. kralju poro-čala o prinravah za tuKosfovenski vscsokolski z!ct v Ljubljani in Ka povabila. da se zleta osebno udtležf. Krali Je oNHjbji, đa nrfde na rlet. — »Liubl]tt!«kl SokoU. Vii brtrje, H ne IclovadiJo redno Pa imajo svr>j Icroj ali ki hočejo letot ob katerikoll sokohkl priredim nastopiti v kroju, se mornjo udeleJMtt vadbe redovnTh vaj, ki se vrti vsak četrtek ob vol sedmih zvečer na bivStm đlrkali*čn pod Tivolijem. Začetek v četrtek. dne /8. maja ob pol sedmih rvečer. Vsak udele-Ženec dobi posebno potrdilo, brez teta bo vsakdo breE izjeme irkllučen od jokoKk'h sprevedov. Da »i prihranite neprijetnoiti la pripomorete do brerhibneja na^topania, pridite \%\ priradrti. Zdravo. — Prednjački tbor. — M*'nl*kl rlet im Liraharsko zoro priredi sokoNko druStvo na Viču v četrtek dne 25. maia t 1. Nani »o vabljeni vsi fflani in Članice drucih sokohkfh d^u?tev. Prfja-vijo ntj *e Drivoča^no pri br. Mcrčunu, strd. phil., nniver?a. da se bo mo^lo pnvo-ča^no v?e potrebno ukreMtl rlede rn'^an© vofnie po rrlezniei. NatanCnejSI profram izlet« sr ho *e rvhlavil v tem Tt«tn. — ^okof^ko dn!Jtvo ▼ Cei'tt ie na ir-rednem r>.V»*n*m r^torn d^e *). miH t. 1. fK>-i»ovn^ rd^brljr, «vr^?a^?ii ^VVf* o«e£a nr'r^^Ufv. o V*»te»"fn *f v*. ds so na He rii «* h* ?T«n efn ?'inip- Vi nf «f rđfleFUl n^rrd'tve *»v^,.^nr» n.^m^Vf ta ma čaj a, brti isjem« crtalo iz drultva. štev. 112. »SLOVENSKI NAROD« dne 17. maja 1922. Stran 3. Dneone oesfl. V Ljubljani. 16. maja 1922. — Kraljevo bivanje na Bleđu. Iz Beograda javljajo: Včcrai ie bil po vablien pokrajinski namestnik za Slovenijo g. Ivan Hribar na obcd na dvoru. G. Iv. Hribar se le obširno razgovarjal s kraljem o njegovem bivanju na Bledu. Kralj je z namcst-nikom razmotrival razne Izletne nacrte. Med drugim jo izrekel željo, da napravi tudl turo na Triglav. — Opasno stanje soproge grške-ga prestolonaslednlka. Beogradska vlada je tekom včerajSnjega dneva, prejela Iz Aten daUša oficijelna po-ročila o opasnem stanju že mesec dni nevarno bolne soproge grškega prestolonaslednika kraljične Jelene. Izvršena je bila druga operacija, pri kateri je bila odstranjena znatna količina gnoja. Včeraj ob 2. popol-dne pa je nastalo pljučno krvavenje in je stanje prencezinje zelo kritično. Kakor javljajo iz Bukarešte, \t romunska kraljevska dvojica takoj ođpotovala v Atene. V slučaju, da nastanejo še nove komplikacije, je pričakovati gotovih sprememb clede svatbenih svečanosti. V splošnem pričakujejo. da kraljična Jelena pre-boli krizo in da se posreči zdravni-kom ji resiti življenje, — Kraljev dar za Bitolf. Za žrtve straSne eksplozije v Bitolju je da-roval kralj Aleksander Iz svojih privatnih sredstev 100.000 dinarjev. Darovi za žrtve erozne bitoljske katastrofe se zbirajo po vse1 državi, zlasti v Srbiji. Želeti bi bilo, da bi se sprožila Domožna akcija tuđi v Sloveniji. Naše uredništvo je rade-volje pripravljeno sprejemati in izka- zovati vsa darila. — Program ooročnfli svečanosti. Kakor javlja današnia »Pravda«, je izgotovijen nacrt definftivnegra programa svečanosti povodom kraljeve poroke. Po posebnem kurirju Je bil nacrt programa odposlan v Bu-karešto v končno odobrenje od strani rotnunskega dvora. Po tem Programu prispe dne 30. t. m. romunska kraHevska rodbina: krali Ferdinand, kraliica Marija, prestolonaslednik in ostali člani rodbine s številnim spremstvom na kraljevski jahti, snreml.fani od naše donavsjee flotile I In ostalegra brodnvia po Dunav! do savskegra prfstanišča. — Peskova »Jugoslavija« organ republikance?. Včerajšnji »Novi Čas« poroča: »Iz popolnoma zanes-Ijivega vira izvemo. da se neki konzorcij pogaja z g. Peskom za nakup »Jugoslavije«, ki naj bi postala glasilo slovenske republikanske stranke«. Ker je »Novi Čas« v Intimnih stikih % narodnimi socijalci, bo vest o prodaji »Jugoslavije« najbrže točna. Zgodilo se bo torej to, kar smo že pred kratkim napovedali v notici »Od stopnje do stopnje«. čeprav Je nas radi te konstatacije ljuto napadala »Jugoslavija« sama, očitaloč nam, da ji podtikamo mišljenje, ki ga ona v resnici nima. Koliko je dati na za-trjevanje Peskovega lista, se lahko slovenska javnost prepriča iz zjforaj navedene vesti »Novela časa«. — Zanpniški seLevu< na Gtvsposvetski oesti. Se3tanek je pripra-ril trgovec Ant. Volta, ki je najel salon, ne da bi gostilničarju povedal, v kakšno svrho ga potrebuje. Sestanka bo se udeležili med drugimi župnika Piberin O b 1 a k, dr. P e g a n, V o 1-ta, Debeljak in š& par drugih laji-kt)v. Duhovnikov je bilo V ctelem deset. Posvetovajija so bila strogo tajna. Vstop r salon je bil do voljen samo proti va-bilu. Prvi udeleženci seetanka so prišli že ob 9., posveto vanj a p* so se pri cei a ob trice trt na 11. in so trajala nepretr-goma do 15. Zaupniki so, kakor smo izvedeli, pređvsem raspravljali o 9pisn, ki ga namerara izdati dr. K o r o š e o kot odgovor na Susteršičevo brošuro, ter končno sklenili, da Je treba pospe-šiti dr. SueteržiČev povratak. — VpraSaof« prtocaove porote. Diskusija o tem predmetu se bo končala na se-stankti društva »Pravnika« v sredo dne 17. t m. ob pol petih (točno) popoldne v sodni ptlaa sobt št. 79. — Mesto Krao! za »Dom kralll-ce Marile.« Mejčani mesta Kranj so darovali za Dečji in materinski dom 15.000 K. veleindustrijalect s. Vinko Majdič 10.000 K, Mestna občlna 10 tlsoČ kron in članice Kola jugoslo-venskih sester 10.000 K, skupal 45 tisoč kron. Ponosni KranJ je stooal vedno načelu naprednih slovenskih mest. ter le danes v Sloveniji morda najbolf juisroslovensko zavedno mesto. Mestne občine. posnemaJte gra! — Objava važnik nkono?. >TJrmd-ni liste št 49 objavi ja, uredbo o n,%-delitri države na oblasti kakor tuđ! znkon* o obči upravi in o oblastni io sreski samoupravi. — Irlet sloventktk ta*t©vale»r v Srbijo. Začetkom* mesec* fali Ja poMtt Beograd večja skupina slovenskih kmetovalcev, kl boda U Beograda napravili ifelete t ran« m kumtovkm J zanimive kraje v Srbiji Med drugim bodo poeetili tuđi Topolo, kjer sa po-klonijo manom kralja Petra Osvobo* ditelja. — RavMteUstvo driavalh iekzalc v Zatreba In »Olafaeaa Matica«. PreieU smo to-le pismo: V ae4eljski iteviUd Vašega cenjcncfi Usta prlnaiate poročllo o poto-vanju »Olaibene Matice« v Đeoirad in omenjate med drugim tudl nepriliko, na-stalo pri prehođu »Olasbene Matice« od Južne na državno železnico. Dopisnik ie gotovo v nepoznavanju razmer žigosal (in to opravičeno) postopanje drž. žel. uprave napram Slanom nale »Olasbene Matice«. Južna železnica ie dostavila do Zagreba dri. koL tri Pullmann-vozove in naprosila ravnateljstvo dri. fel. da od Zagreba dri. koL do Beograda pripravi Isto Ste vilo oseb-nih voz. — Postaja Zagreb drž. kol. je dala na razpolago članom »Glasbene Matice« samo dva osebna voza vrste Ch. kat era ništa, kakor sem se osebno prepriča!, zado-stovala potrebi. — Pri prihodu vlaka v Sisak nfsem vkljub dobri volji mogel pomagati, ker državna Železnfca v Shku ne raz-polatra t nikako rezervo osebnlh vo«, !už-no-železni5kfh osebnih voz pa brez odobrenja moieKa ravnateljstva ne smem do-*:tav?|ati vlakom državne 2e!ezn1ce. Krivda tedai ne pada na Postajno načefniStvo v ?i«;ku. temveč na upravo državni ^eleznic. Prosim, da to po mofnosn" v VaSem cenl. !i«tr! (vsa! v IzvTečVn) obrfod-^nite. — Z odllCnim spoštovanlem Tranjo Gregorič, po-staJenaCeTfifk. __ Venei, poklonjeni »O1n«beni M.^tiH« v B«*orrf»«!n. ««o ras^t»v1^T\1 v izlo^f*nih oVnih tvr(11rp Mfiedi^ M«?<*k i« K>tt? na Aleksandrovi cf^ti t^r pri tvrdki Ori^nr in Mei«^ v Pr**5err>»vi ulici. Pri Ori^fHu in Meja^n i> poleer vtmrn he*o«rr»d«!ke m^«to obfirt© rar,-stavli>na tndi fotocrrflfiia z bflnk^ta t>» c>*t >Glftsbe»nl Mnticic v hotelu >Imperinlc. — Iz Rogaške Slatine nam pi-šejo: Svoi čas ie Drišla v časooise vest. da se bo v tem državnem zdra-vilišču gradila pravoslavna cerkev. Toda te potrebe ni. ker bo namenu popolnoma zadostovala sv. Petru in Pavlu posvećena kapela, kl se otvori v paviljonu velike nalivalnice. Po načrtih iz Beograda so domači moj-stri dovršeno izvršili oltarna mizat-ska dela, te dni pa le K. protohijerej in patriiaršijski svetnik Trifunović pripeljal — radi velike vrednosti v spremstvu dvorskega orofnika — ostalo opremo; potrebne slike, bogate preproge in drugo pripravo za bo-ŽJo službo, a pred vsem prekrasna cerkvena oblačila — vse sama te-žka svila, zlato in srebro! — fclede katerih je e. prota iziavil. da nijti saborska cerkev v Beogradu nima tako sijaJnih. Ni dvoma, da bo kapela. ko bodo vsa dela dokončana, nudila naravnost razkošen poerled. Posebno se odllkuiejo darovi Nf. Vel. kralja — čudovito lepe vezenine. ki obenetn delaJo čast prestolnici, kler so bile Izvršene. — Kapela se otvori začetkom iunija in sicer nekai dni po kra-Hevf noroki. ko bo pristofnl vladn^a mogel zapustiti Beograd. Tuđi želiio biti Drisotni števflnl darovale! iz prestolnice. — Po!o£aj v delavnlei jnž. Selez-niee y Mariboru. Poročajo nam: V po. nedeljek se je pridružilo tuđi materi-jelno skladišne k pasivni reelstenci delavnice in kurilnice. Gibanje se Siri tndi na ostale skupine. Delavci so prišli tuđi včeraj mirno v svoje prostora, se pripravili na delo kot te dni. Is vrst zaiipnilcov **>m *vedel. da 8o de. lavci sklenili bđločno vztrajati, naj priđe, kar hoče. Obratno ravnateljstvo je nameravalo delavnieo sapreti, ker I se ji zdi škoda o^njev, ki gore. Do izvršitve vsaj do topoldn« 3* ni prišlo. Boje se namreS, da bi ta uđareo ne iz* sval v vrstah najbolj obupnnih delav-skih družin rarburljivih prizorov. Popoldne se jd vršilo redno izplačeranje, — PodnUfeoje t mariborskih ka- varnab. Dne 15. maja so mariborske kavarn« podratile cene povprreno po 1K. 8 tem bo v prvi vrsti udarfeno %opet oflbbje |?lede napitnine. __ Dobitki loterije »KoIa fugvAo- venskih sester«. Ker de ni dvi^njen drugi glavni dobi tek is sploh ie ne polovica dbbitkov dobrođelne loterije >Kola jugoslov, sesterc, se podaljia rok za izplačavanje do 31. maja L 1. 2rebalni listi so v izloinem t>knu Obrtne banke v Zvezdi, kjer se tud! iepla. < čujejo dobitki. __ Legitimadje ML naj*e*eeneev. Delegacija ministrstva financ objavlja uradno, d* so v smislu 7. maja đofile odločbv generalne direkcija posrednih poreza, tuđi v Sloveniji oproicena placila taka« legitimmdje dri. naine-ftdencer in vpokojenoev ter njihovih I rodbinskih đanoT mm anltene vo*n>». na Meznloah. — Srbkinje sm Kitmrjm siroto. Pokojne«^ I^ana Kromsxja se ie spom-nllo tuđi >Kolo artnklh seetarme v Beogradu in podelilo dv^na njegovima sirotama mesefino podporo 480 K, kata-ro Tsoto bo ispladermlo vsak meseo >Kolo Jugoslovenskih SMltrt t Ljubljani. — Mestea kopeO uprta. Vsleđ nujnik neođlofllivih poprav ft btl mestal mti-strat primoran koptU ▼ Kolodvorski alki do preklfca zapretl. : — Magistrata« razvfdnica psov opo- , sad« prindest kraće, ds snrslo svoje ' pse semudoma popisati v mestnem popiso-valnem uradiL — 25 letoico svojega službovanja ori tvrdki I. C. Mayer je obhajal včeraj zastopnik tvrdke Slonuc __ Popravrk. V člimk n^šesra 11- ^ta z dne 14. miinikn t. 1. »Naša valutna politika v luči Kimanjcga poso. jila« s© j* urinilo v dni^i od«tAvek o<\ 8__22 vrste več tiskovnih nnpak. Dol te^a odstavkn ^e ima ^rln^iti tnko-le: Treba je pred vse™ racitonelno urediti naše prometne razmerf. N«jproi i> treba nabaviti taka (nj trdna) prometna sredstva in nanrav^, ki so mm nuino potrebne ter popraviti in iz^r.iuiti one železnižke prose, ki >e dnjo popraviti in izgraditi vT mvlcrni^m raau in ići za-morejo vsaj provizorno rboljš.iti naš promet. Me>d tem r\n\ oin^nimo žol^^ni-ško Kvezo (ne propao) Sl<)Vr>rn;ie z hn l;ar«ko luko in od dr. ^moll' ke predlagani rrr^dbo utik-;o (n^ rorke) žolez-r»ice, kntora bi fie dila v kratkom č;isn in *S primerno malimi Ptro?i't zrrnditi. — Zastavica, prlmerna n?§im Časom, Župnik Ciašner vpra^a pri čaši vinca ruj-nesa tovarila £imna: »Kak'ria reč pa Je to? Ti jo vedno prepoveduieš — sam pa jo Imaš in še to najraje.« Župnik ?imen zvrne zaporedoma tri kozarce in globokozamiš-Hen molči. Župnik GaSper;r »Kletvina — klet vina. — Iz CeHa nam poroča jo: Mudo neur-Je Je razsaialo zadnje dni v celjski okolici in v Gornji Snvinski dolini. Voda Je preplavila že obdelann polje, cdnesla rodov't-no zemljo in razšir'la na mnogih krajih obrežja. Tndi je izginilo več za transport pr'nravlicnega lesa in hlodov. Politična ekspozitura v Mozirju je nbvestila pravo-časno mestni magistrat celjski, da je mogel odrediti vse potrebno, ako bi bila voda prl-naSala večje množine lesa. Kapucinskt most Je pri vsaki povodnji naravnost ogrožen. V vellkem interesu celjske okolice Je, da rudi okoliSka nbčina in okralni za*;top storlta vse potrebne korake, da se čim prej zgradi nov most. Želeti je, da se vprašanje novesa mostu kmaln re5i. — Glas iz očinstva. Pišeii nam: Mestno javno strani §če v Ti voli ee bo menda pođrlo. Nabaia «e v najžalofstnei-šem etaniu: Vt>dovodni& cevi se vidiio na d^-^h straneh in tlak ie tnko pokvar-jen, da se vrata ne odpirnin. Ne to. ne dru ara. javna strani šča ni-?o po noM rd7-svetliena. "Mestna občina naj venrlnr po-skrHi za to» da se odpravijo ti nedo-stntki. — Rad! ženske — nož v prsa. P. Sch., kljočavničar, ie oklofutal in pretepel vsa-keca vojaka, ki sa je zalotil na sestanku z dekletom. To pa je nekega vojaka tako uJoz;lo, da jra ie z nožem sunil v prsa. T^a-njcnci so prepeljali v bolnico, vročekrv-nega volaka pa v zar»or. — TežTta nesreča pri delu. Stroinikn Tranu Muraru v tovarnl konzerv na Vrhnl-kl Je pri popravljanju naprave za umetnl led, ko je odvija! neki vijak, briz^nil v obraz amon:ak in ga ožgal po vsem obrazu. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnica — Preplr s traglčniml posleđlcaml. V gostiinl pri RamSaku pri Sv. Urbanu Je popi vala več ja družba. Kmalu pa se Je vnel prepir med posestnikovim sinom Pran OsoJ-nikom na eni in Tranom Kumarjem ter Konradom Belcem na drugi strani. Nasta! Je sploSen pretek, ki Je končal s tem, da Je nekdo Osoinika dvakrat z nožem sunil ▼ prsa in ga težko poškodoval. — železniška nesreCa. Sprevodnik dr-živne Železnice, Avgust BataisrelJ, je skušal I na kolodvoru v Kranju od lokomotive v tek pognanl vagon s podloženjem kola ustaviti. Pri tem pa je zađe! ob vagon, ki ga je po-dri na tla in so mu kolesa 51a čez d*»sno nogo pod kolenom. Prepeljan Je bil v bol- : nico. — Nesreće In nefgode. Ana Snbfc, so-proga posta I "načelnika v Medvod^h, Je vsled teme padla po stopnfcoh. Dobila je ; lažle pogodbe. — Jemeju ŽnTdar?ičti iz Pod^mrck© Je pri eepTJeniti odletelo poleno v desno oko in mn Je ranilo. — Oseml^rne-ma Francu Prebllu iz Kozarfj pri Ljubljani Je slamorezitica odrezala dva prsta leve roka. — Potot trrPTd! — Kralieva ik>-roka se bli^A. 7a\ \% irre^isfi pln?fli jo tvornica >Tc«mfc lzdeiMa ntnetn^ko izdelan reljef kralja in kraljice. Opis reljefa je razvidan v dann^niem oirlasti. I Hm potniki ne irtorejo obrikati v *m« kratkem časti v^eh p. n. trgt>ve€*r Jtt-foslavlje, je tvornica >IoaniS€ izposla-la na vs© tr»r. xborni<» vzorc« na o-gled. RaicpoSiljft •• najmanje 1 |Err*os (12 đucatoV) pi>itnlne prosto In to samo po pofitnem p*>v«etju. Ako M pr«l«to bla^v lm et>na a* «**Jala in w t treh in*>h po prejem« trrlkf vrae, m ie Platona Tsoia ia ev^ntvalnf strofei po-vrnejo. S tem jf> **nm moinost vrnakemn trgovcu, da lahko brez vsakega risika mmroH po 1 intM, m tla Jo viM rsor-eo. Pri ev. naroćllu 5 grooor ]o b% pri 10 in več gMor p* 10% popusta. Z Emirom na kratek č«3 do poroke se lahko naroči tndi telerrafgki na >IcarnaIf, Konjice, dr. Pučnik, S!ov. Bistrica. Koro-pec, Lfutomer, dr. Reirman in prof. Vo-glar, Maribor (slednja dva sta vodila zborovanje). Na tem ustanovnem zboru »Zveze kulturnih dru^tev za mariborsko oblast« se je izvolil ra-le pripravljalni odbor: dr. Reisman, prof. Voidar, Kej7ar (tč. predvodnik Citalnice). dr. Strmšek, dr. Bn-Štjančič in Znuderl. Popoldne se je vršila v Narodncm glcdcliSČu slavnn^tna predstava »Predana nevesta«, zvečer pa svečanost v Narodnem domu po obhvljenem sporedu. Pred^ednik Citalnice g. Kcjžar je čital slavnostni govor, pravzaprav predavanje o zsrodovini ustanovitve, raz\'OJu in vp!ivu Citalnice na narodno probuienje Slovenskeea naroda na štaierskem. Predavanje je izr^polnil z la.stnimi spom;ni jr. dr. Srnec iz Celja, od polne dvorane navdu^e-no pozdravljen. Predavanju so sledilo kon-certne točke (Orkester in pevskS zbor »Glas-bene Matice« In »D^ave«) razne ^!iko\ite alesrorfje, pred«;ra%-a s petjem sfoveče pcv-ke Jtdč. Meztječcve. nastop Sokob itd. Tena !e bila proslava^ a zaslužila bi biti š*e lepSa. / Zdrau5fuo. — Bllednl I prezreni. Spisal dr. Bo-židar Špišić. Kot prvi zvezek >Knjižnice za narodno zdravlje v Zagrebu* ie izila ta knjižica izpcd peresa zagrebškega ortopeda dr. Spišića. V brošuri, ki šteje 80 strani osmerčevega formata in ie opremljena s 40 perorisbami, nas seznanja pisa-telj z važnim socialnim vprašanjem našega stoletjt: z oskrbo in zdravljenjem od roj-stva pohabljene dece in vsled vojske po-habljenega invalida. V osmih kratkih po-glavjih imamo popolnoma ocrtano zgodovi« no in sedanje stanje tega perečega vpra-šanja. Iz izbranih primerov si lahko napravimo iasno in pregledno sliko, kako so gledali v starem in srednjem veku na te revne rojene pohabljence in kako so si tolmačili nastanek prirojenih hib. Naši predniki so bili mnenja, da tiči vzrok prirojenih hib v čarodejstvu. Moderna medicina seveda absolutno ne more pristati na vpliv raznega praznoverja, pač pa dokazuje, da ItIČt pravi vzrok v abnormalnih razmerah embrijevega življenja v uterusu (premalo porodne vode, zasukanje popčevine ob okončinah, mehaničnl zunanji vplivi itd.). Karakteristično in za bralca posebno za-nlmfvo Je poglavje »komika užasa«, kt nam Jasno slika naziranje srednjega veka in »reševanjc« vprašanja pohabljencev pt) tedanjih nazorih. Pisatelj navaja lepe pri-mere iz svetovne literature od Shakespea-reja, V. Hugo-a, du Tillota, Merežkovskega, Puškina, Tolstega In dr., ki so merodajni za presojo srednjeveSkega naziranja. Po-habljenec Je bil predmet zabave, oziroma orodje različne dobičkanosne propagande. Teh prirojenih pohabljencev Že zaraditega ni zaničevati, ker biva često v pohabljenem organizmu zelo inteligentna duSa. Najbolj-Si dokaz so zgodovinska Imena Ezopa, Sokrata, VValterja Scotta, Shakespeareja, Đvrona, Michelangela, Mendelssohna, dalje Mohameda. Murata, Napoleona in dr., ki so bili fizično pohabljeni. a duševni geniji. Taka Je bila »oskrba« teh bittj do naSega stoletja. Moderna doba se je zavedla svoje dolžnosti in Je dognala, da veČInoma tiči vrrok pohabijenosti v alkoholizmu roditeljev, tuberkulozi, sifilisu fn posledlcah, pa tudt T slabih hlgijeničnih razmerah, ki so vzrok rhahitldl (angleški bolezni) in skrofulozi To apoznanje pravih vrrolcov holeznl Je taatno pripomoflo đo zbolJSa-nJa In preprečenla taldh boleznl. oziroma Jo dalo smemlce n zdravi}enJe takih po-habUencev. Moderna ortopedija lahko z operacijaml ozdravi razne hlbe (Silaste in otrpnjene nopje, posledle« Rhahlride, rvite hrbtenice —- sfcolloze), ociroma opremi pohabTJence t biklmi ortopeđfCnlml aparat! in pripomoCId, da Jlh napravi za »porabne ci^.ne JiovesTte družbe«. SkvSnJe in dobri Itidl r sltičajfli prirofetiih pohabljencev so bili v korist mnogoštevilnim vofnlm Invalidom, ki ffo kljub mafnf w>hab!Jenostt s pomočjo raznih oriopedlčnih a para tov postali zmo?ni, đa so si zaslužili vsakdanji kruh in si na ta način olaf?a1i Zalostno In grenko usodo. ICnjiga Je pisana v lahko i mnevnen slopi in bo marsikateremu ne- 1 srečniku v pobudo in totežho. ker bo vlđeT, da ie ortopedija tako napredovala, da tudl njega lahko ozdravi, oziroma rad n-nljl. ^________________________Dr. Mlnar, Telefon*^ in šu&vm ZANIMIVA IZJAVA PRnDSIiD^KA DEMOKRATSKE STRANKU — Sarajevo, 16. m:ia. (lzv.) Na sestanku zaupnikov demokratsko stranke za i3osno in Hercegovino Jo predsednik K. Ljuba Pavidović puro-Cal o političnem položaju in o delova-nju protidržavnih elcnicntov. Ki so n: slali posebno spomenico £cnovskl konferenci. Ko je z- Ljuba Pavidović omenjal spr>n^cnico hrvarskega bloka, ie nastal zanimlv incident, ki jfa sccJ2J vsi politični krocri 21 valno in z zaniu-anjem komentiralo. Pri ome-nitvi te spomenice le nekdo vzklik-nil: »Znkaj vlad.a povzroCiteljev ne pozove na odsrovor?« Predsednik demokratske stranke s:. Pavidovjc je na kratko in mirno odgovori!: »T o ^c z jr o cl i ! * POOA.IAN.IA 7\ NA.n'TJE DR^AVN^OA POSO.n: A. — Beograd. \6. mala. (!zv.) Pi-"a^n? minister dr. Knsta Kirmanjid? je po poročilu dan*?snjc »Pravde«^ vč^raf v(y).i\ dnl^otrafnn pocraian.'n ?, znstopnikom ameriške Blcrove sku-n'ne rricde nafeth držnvnecra ZTTna-njec^a Dosnilla. Razcrovori so tralali od s. clopolrde do 1-1. nnpnldnc. Oko-II 1?. je k razgovorom prNtopil tndi m'nistcr ss^bracaia Andrija Sta-n i ć. Razpravi'ali sr» o bockah, kt za-deva;o eradn;o novi'i Žcleznic in dobavo železni^kcp'a materijala. Raz-crovorom pa \e priso^tvova! tndi rav-"ateii Narodne bpnVe d»*. Novakov i 6. Srtošen vt"s ie. da se raz-trov^ri ucrodno rnzvliaio. Ob 14. po-roJcHe so bi!a poea;ari!a prck-njona ter so se ^adnlievala ob 16. po.n^l3.—, (131.—, 133___), Trn 3.G0. r>.025, (3.:)7, 3.585), Budim]>eMa 8.95, 9—, (8.925, 8.93). Valute: dolar 65.50, C7___(60.—, 66.25.) __ Curih, 16. majn (Izt\) Predbor- za: Zacrreb 1.925. Berlin 1.8550, Dunai n.0522. Pm sa 10 025, Budtmpr&ta 0.08, Milan 27.775, London 23.335, Pariu 47.90, Newyork 5.2425. — Curih, 15. maja. (Direktno. CM dano ob 17.40). ZagTeb 1.851, Berlin 1.821, Milan 27.501, Pra^a 10.01, Lon^ don 23.261, Pari* 47.751. Nowyt>rk 5.2201. __ Trst. 15. maja (Odd*no oh ir>.20> Beoprrad 27.55. Berlin ♦•.G2, Pra^a 36.35, Tx>ndon 84,^5, C'urih 365-50, Pariz 173.?S Newyork 1^.S0. __ Mila«, 15. maja. ZagTeb 6.90, Berlin 6.56, Prapra 36.40, Pariz 173.25, London 84.40, Newyork 18.S5, Curih 365.—. — Pra^-a. 15. mala (Odlano oh 20.20). BoogrMd 75 :»O. Berlin 18.25, Milan 277___Curili 1003___. Dunaj 53.—, Pariz 477.^0. Xcw\-ork "S2.25. — Dunnjt 15. msja. E^eAi^e: Zncr«M» 36.67, 36.73, Beoprad 146.3S, 146.62, Pr.iera 102.00. 193.10, Ourih 192^.75, 1926.25. Valuti: dinarji H6.0S. li'J.rV:, ce^ko krone 192 90, 193.10, švicarski franki 1918.75, 1925.25^ — Nafel sem v soboto, dne 13. maja zlato uro in verižico (zapestnfco). Na uri je udelanih 6—8 briljantov. Dobi »« Pri Pavlu Cepinu, les. trg., Ootcnica, KoČcvsk* Roka, — Tz^rnHila se ja v nvvleb'o y Ljubljani ž**leznižka le^itimr^ija 10-letn^ učenice Ane Kovir iz Ijr\r.or. pod Ljubljano. Prosi *o, di Jo n«jditelj odda na naslov proti nagradi. Dobra žen« in mati ima veciric nekoliko stcklcnic lekarna^ia Fellc ra prijetno dišečeaa »Elsafluida« doma. Služi za drgnenie hrbt« rok nog in celera telesa. kot kosine« tikum za usta, kožo in glavo. Mnor CO močnciši, izdttneiši in dclnioČ: kakor franeosko žganje. 3 dvojnatc steklenice ali 1 Specijalno »tckleni« co skup z zamotom in poštnino xa 72 kron poSilia: Eu«en V. F^Mor. Stublc« donja Elsatrtf 238 Hrova, liko._________________________be Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržat. 4. ttran »SLOVENSKI NAROD« dne 17. maja 1922. 1 - tv. Posofllo 3,000 000 R vicfl feferta sbrestlm Is&am na dobo 5 fcrt 2« nafetp lekaroc v večjem mestu. 1*m1o* pod .A. 1. 1932—3534- na npr. Stav. Naroda. 3534 Proda se ca 450 m3 starekov* ta jtfotth drtr« Rt ptnja octom ponađba pif Thtirnor«jn vmlH>°" afrasvu v JUđovifid. Ponuđbe >e poklati A .Gosdao opravo Grad- Rfevne p. ©toSMnJ' do vkljntn? 22. t m. Pogojl a? pooodnikom aa ravpolago pri gur* ^MMO o*krboahm Thttrncv v Radov-4}*L 3544 Hiia iypa amOtmt asdaaa, e sovo cpeko krita, ■*E glavne atstč; 5 minut od kolodvora v 2tlo prtjaiinem, pri I (ubijen em tn pro 4Mtfl«m Hrtju, prikladna xa fe*)*ega tfvtaitta, žetanlearj« aU obitelj ki da «$br)k« v me&aiisko solo se proda ado goeoni. Stanovanje takoj prosto. Vnrt-mtt pgMieiio ali astmono pri Vekoaava Poatrain, Stara vas 45 pii Vldmo Kriko ob 9. ________________________3M2 z JP&is* mH/onom otoratn«ga kaptola IW kupiti o€. vttc-ti v najam dobro tp4l|ano »tavbeoo podjetj« 2a visokt mdbt ati pa udcltzm s* prt takem OodOBosnem trgovskem ati Indostrij-srat podjflrtju. Ponudbe pod „Podjetje* oa Ao. Jat. Drago Besetjak & drug, LfaNjana, Sodna ulica 5. 8530 tnseiiralte v Slon* narodu. Kompletna postelja lii *€f ntzfcfli 6e#t|cv Itev. 39, M fmtflflu — Danajsln catta Q, barata Ome, MipmO geatilne Kat!6. 3M7 Mm Mm Mm (begunci Imajo prtdnofltl ktttra je po-polnoma Telca v vseh poljedcljsklh, vrtnih tn gospodarskih pošlov, kakor t«di prašičjcrcje, mtekarstva u t. d., se »prejme v stalno službo na urednjeve-I»o posMtra v Ljubljani. Hiaaa in ttanovanje v htM: plača dobra po dogovoru. Ponudbe z navedbo đoseđanjeta poslovanja in zahtevo plače je na-sloviti: Postnl predal Stev. 27 v Ljubljani. 35i9 DETE staro 2—4 leta, aa aprajma v oski*»o> Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 353S Kontoristinja veSfa strojopis ja. »etti$J« stenograf i;e, korespondence ter dragih pl*ai rii$k-Ih del iiče m*sU v Ljubljani. Ponudbe je poslati pod; ,NemŠK» stenografa 3540 • na uprav. Slov. Naroda. 3540 Podpiaana »javljam, da »idem pta-čniea li svojega rtna Ferdinanda Fisrtor Altlilja risttr. Zaiflii twm v Ljubljani, dve *>i>i in kuhinja, s enaklm * Haribom. Ponudbe pod .Takoj ali pozaajc 353S* na u^ravnfitvo Star. Naroda. $538 U| 2eli prevzeti vcejOTneSanoalim^iult? [ttmio trgovino ▼ mestu v Sloveniji ali pa pristopi i večjim kapitalom kot komp. k dobro idočemn podjetja* Ponuđbe pod „MERKUR 1.M.-3533' do 20. maja poslati na npravniJtvo Slovcn-— skega Naroda.----------------- Pnuoln soiin za pletanja w raacnlh banrah la voeenje, Šivanje in obtivaaje gumbnic. Zsstsistft la tinnlska u\w DemSar&Osenar, Ljnbljana, Kolođrorska Hl. št 35. Ogrska I Ulesnega oddelka »gospodarske meze" u Lfubllani Se praohar dozorela. Izdelek Je pinooritnega Dhnsa. Rasprodaja poCenf I s 15. majem kg po Din. 64'—. W poitnlh zautthfli od 5 kg daUe. Zahvala. Za pflnfnt dokaze sočutja ob briđki in nenadrri izgubi nale iskreno ljubljene mame, gospe Raile Mm se tem potom ntjprisrčncje zahvaljujemo. Posebej sele zahvaljujemo preč. duhovičini in g. dr. Zarniku za njih trud in tolažbo, kakor tuđi vsem sorodnikom, znan- i cem in prijateljem, ki 80 te na katehkoli način •pomnih naie blage mame. Zagorje t>b Savi, dne 15. maja 1922. Žalalodi osUIL Vellfea storhiska I ; sotonska ftarnltnri •bsi^t^a M: 1 dhrant, 7 fotelja 6 *o-k>y( 1 mlit. M prarfa. Na vpofletf pri spedidji n* mmnmin%mr9 Ljuh ijana. 5520 ; Absolvent 1 teške državne obrtu« Sole prosi m»st* tehnlčnefa oratelka ali prvega ćeio- " vodje v strojni tovarni. Govori *rtlir, nvmSko, srbohxv*tsbo In madžarsko ll^~ ' nudbe pod .Telmični uradn»k 3S21" *» * upravo Slov. Ksroda. 3621 I iMi mm 3 ni doifa, 5« , m Ittoka, Sd prošla. t ffaslov pov* uprava SI. Narnda. ?S2.f ' Dve stanovanjt s Stirimi sot«mi s rritfkiinaml in vitom v Ljubljani, Lepi pot, i se sameniats i s 15. ju lijem t. 1. s stanovanjem v ) martu s 4 ali več sabirni, priprivtmi i* pitamo pod dofoyorjenl co^o i. Ponudbe naj se poll]e;o v Zagreb, glavna pošta, poStni predal £t. 6. :*>\2J> za manufakturno stroko se ^rejm^ tako'. Naslav pove itrrav. Slovenske^* Nar-^i. 3S26 Lovci, pozor 1 lftg$r Prodam fino tfeee**ro Wal. 16—9 mm, i d«jjttogledom ,tleH*rn-t rohr*. Cena 175v din. PuSka je v naj-! boljšcm stanja in bmIo rabljena. 7.x 4o- * ber strel imftm. OpfJ^J^ te le^ko ,Mk t čas. PaljaHakl sisala 50 s, 1. nsd-. itropjt, lev?* P'ačo ne reflektira. Po-nndbe pod .OdUCnjak" na oglasa! za-vod I. sutnffc, Maribor, Slovenska nHca štev. 15. 3547 3šccm sobo snaSn« in ▼ sredini aacffta pri boljit obitelji. Ponudbe pod .Bančnl ravne-telj/3523* na uprav. Slov Ka/oda. 353^ Za večje posestvo (gra&'na) se fl*«: uaravStalj, bilance zmoSna knjlgovodklnja, stanotl- pSatkav zmožna nemSčine. Ponudbe pod vGtaj§člM 9549" na opravo Slov Naroda. SS40 barvn« široka sm ilCe. Event soade-ležba ni Uključena. Ponudbe pod .Bar-ve" na An. zav. Drago Basetjak & drug. Ljubljana, Sodna uL 5. 3532 zajamčeno pravi a»be«tnl ikrilj za kritje streh. 2alaga pri kroveti Pr. Pyjan9 L}«abIjana, llavloa 4S. 3531 ---------------^_—.—-... —-------------- i JoftiLali trgovac in posestnik Franita Uli nj. Me purs^aa 17. ni)a 1922. OfluSevei pri Veliki Nedefjl. Žrafft pri Konlicth. Htala zaknu itteta dobro lomoiohrono proti dobremu plačilu. Ponadbe pod .Hrana/3548" na npravni-Stvo Slov. Naroda. 3548 I Vinsko sosallco tu Pot a.ibp pod .Sesalka *O«# na upravo S!. N&r. 3485 liieim wM solo po BMtnosli s sooporabo kuhnjf lsV£a a radnik j. ž. s so^rogo za 1. junlj ali postteje, Ponudb« pod »L Z. 3472* ra opravo Slov. Naroda. 3472 za prome^adne in športae obleke v bogati izbiri JCnjigovo5ja popolnoma iamoitojne^a, poSteneg«, v=»e*tran*ko raresljlve^a, trernega, liže vtiika stavbtria industrija. Prednost imflj«' ^>ni, M ?o re d.)Iovali v enakj •rrokf tn kl obvladujejo srbohtvalčino v govoru !n pi*avi (ćirilica). Reflektira se I« na gosoode z lepim nas'opom, kateri »o vajeni tuđi potovanjj. Prer»*e spri-Ćeval i na-edbo refrrf*nr in po?> je je t siiko rosati poj „Soiiđnost 3459" ra upravo Stov. Naroda._______1499 KnjigovoŠkmm isurjena, veftča samciloinc ilovcns-kt in nemik« kortspo:»denrr.. so spreims Pnnutbe pod .Sicv 17—3507* na npf. Slov. Naroda. 3307 Lepa hirmanska darila! Zlctnina srehrnlnA. Velika lakira, ttvftlftl atrail prvovrstnS. Potretofcčine ta stroja. Popra Vila« llč?fija važenja bro«pla Jos. Selorln - ćaden, Ljubljana, Maatnl tro 1?. 2487 ? ? E|e se ts*č!«o uriaitta Tfna?? ^ri MfiHha", T.lubbam, Mestni trg 13, na dvonSču iraven kleti. Pred kratkim došla najboljia vina, haloSka ir dolen)3ka. Ćez ulico 1 K ceneje. 2486 Lipo prostorno skladiite v sredini me- a, pripravno 2a vtako veletrgovine), se od da proti soudeležbi v trgovfni s primernim kapitalom. Ponudbe pod „Prostorno skladiSče 34*<5" na upravo Slor. Naroda, 34^6 Trajvvsk« peđ!et|e Volonlaln« ralie sprtjme takoj PomiaDe na uoravo Slov. Naroda pod ,D€klarant $4$&* bencim, pnevnatika, olle, mast, rsa popra viia in voinjf Le prvovrstno b ago n dc!o po solidnih cena'< nudi Jugo« Avto d. r o. ». t Ljubljani. 2B19 MmshB trans za modroce v vsaki množini se dobi najceneie pri Sevar JI Konta., Ljubljana, VVolfova ul ca it. 12. 3492 Rila t lokalom in stanovanjem v najbolj cro-metm uMcf Novega Sada aa da v najam ali prosta. Pojasnila daje Jo-alp Milkowld, Zagreb, Prankopanska S, telefon 15—18. 3477 Proda se takol tjoatilna v Slaklv velik vrt, 3 orali f«ml!e, hlevl, skladiiče, go- alllna pri Kostanjavloi na flavni Ctsti, 10 oDjektov, 20 oralov zemlje, lepo poaootvo pri Sovnlcl, 16 oralov, hlia v vaši blizu kolodvora in inventar. Po tem več malih in srednjih posestev, trgovine, ioctilnef hotel, mlmf, >a?e, ht*e, vtle. Naslov pove Karol Blroacnik9 Celje, Dolgo polje 1. 3^58 Voz-brek je na prodaf« Og eda T- 14^ na dvoriičj Ounajska c. 31, LJub-Ijana. 35o2 Lepo posestvo 13 oraiov na niodij; leži pri Crtaneku blixn fame rerkve In lole, o onov lep. go?d za. sekanje, 7 oralov njiv. travnike s»dni vr* hita hlavi itd Naslov pove Karol BreKnlkp Celje, Dolgo polje 1. Jdanujakturist startna, prvoviitna, la »edanje reimcr« dobro verzi»«'.:a samost.'-jua mof, aa sprejme. Prednost inam reflckt^nt1, ki *o pre«.l vojno Izućenl mlahko doka-?ejo većletno s užbt>v*nj« v Ptuju, Radioni, OtmuLu ali v Lfutomeru. Utotam se eprejn e uiento. — Fonudbe na: Valentin Mladin, Ct-'jo. 3>>") Ženifnn vonudha. m Gos^i^na sr-'Jnjih let, »imnatl'ne in* n-»n»;.^ti, dobra fotfv^'r.ja, nrtmoJenja *OO.OC0 K, 2eh v »vho ženitv;: r«iiia-r i11 se 2 dobro situiranim j.>sj. oi 35 do 5.5 let, trgovci tmajo prednost. Pu-nudbe pod .Lepa bodočTio*t .^404" na uoravo Slov Naroda. Tajnost strogo tp-lamčeTa 3404 Proda se moikfl zlata ura z vtrižif) in oo«#- kom z briljsilom. Evfnf. tud; posamrtno Na ogl*d oi 9. x)utr«j do 2. pop. Nat'ov pov« npiava S ov. Naroda. 3430 HcWouano sabo s posebnim vhodorn, če mogo'e z tltlc-trično razsvetliavo, liče ^r1 r*o) *\ rjd-bni mlad, soliden 2e! uradnlk. P>- nudbe pod .Soba 35034 na upravo Si Nsroda. 3!>03 3^^ ^ospodiina po možnosti otroška vrtnarica, se 'Š£e za takoj na Bled. Ponudbe pod „Vrtnarica/3444" na uprav. Slov. Naroda. 3444 fi5 S ^^ ^_^ _^ ^^ fe č ^ %!g C^ O a ra modno trgovino v Ljubljani se sprejrae takoj. Naslov nove uprava „Slov. Naroda". 3478 MllM Andrija Golubić, Znsreb si isfflBt ii:S#:»gU.IHlM na malo! Poslovnica: iurrZMćva uflca štiv. 10. Teltfon stav. 20-16 yj prodaja ra vagone In na malo hrvačka brla nova in tt ra, da!ma- i li II 'tT!8kt Crnfl» 'j«t^rn«f^»n leta 1917 !n 1921, ter iz laatntga vinograda. Sli smr Odpreml^a naravnost od nabavnega meata po selo povoljnih cenah. Nadalje se priporoća lzvrstiia doma ča tri leta stara sUvovlea, doma dvakrat LF^Ml CFITIFriT sklstaJSES ^mIIIbmII 1 MatrsĐ9 ftarbollnsl, stresna lepenRa. Ziu>tmfmr^^ tratje, apno, s£dra. paHUnd In rofUffitcnnefif. opeka, l?r^2rs£, betonsko ielcrj^ samotna opelui In moka. „GRHDIVO" II 1*11 yiptn pn Ki 111 Li 1111 ILU ^P ■■■ V a ■■ a a V afj Mesnega oddelka „Gospo- darske zveze^ v Ljubljani V ploitah po 11 kg. Dneuns produkcija 2000 kg. PloSča ledu Din. 13"—. Veilim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom. Kraljeva poroka se bo vršila 1. junija 1932. Zato svečanost je izdelala na^a tvornica umetniiki reljef kralja in kraljice, ki jt lep okras vsaki hi&i. Reljef služi kot spomin na kraljevo po-roko in naj ne manjka v nobeni družini. Cena je primerno nizka. Reljef ie Imitacija kovin v raznih nijanfah: ovalnast, iidelan kot nadstavek za na omare; pripraven pa je tuđi za obešanje na steno, zakar je napravljena zlato-rumena vrvica in sredi vrvice (vrhu) jugoslovansko-romunska pentlja kot simbol veze (poroke). Ta krasno in umetniško izdelan reljef se dobi od 20. maja dalje v vseh boljših galanterijskih trgovinah Jugoslavije. (Naročili so ga tuđi romunski trgovci v ve-likem itevilu). Nabavite si vsi ta redek in lep spomin z željo 2IVEL NJ. VEL. KRALJ IN NJEGOVA NEVESTAI *• P. n. trgovce opozarjamo na današnji članek pod dnevnimi vestmi. J LAStniM fei jOalt ANacođiM jiikipant. Za in&eraUii del odgovoran Valentin Kopitar.