574 Slavistična revija, letnik 60/2012, št. 3, julij–september THE SP ATIAL TURN: INTERDISCIPLINARY PERSPECTIVES. Ur. Barney Warf in Santa Arias. London, New York: Routledge Taylor & Francis Group, 2009. 232 str. Zbornik The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives, ki sta ga uredila Bar- ney Warf in Santa Arias z Univerze v Kansasu, razpira pisano pahljačo dvanajstih študij, ki obravnavajo t. i. prostorski obrat na osnovi različnih konceptualizacij pro- stora. Iz prispevkov avtorjev različnih disciplinarnih ozadij so razvidne razlike v razumevanju prostora v različnih disciplinah, obenem pa tudi skupne točke, ki teme- ljijo na poudarjenem pomenu raziskovanja prostora. V uvodnem prispevku urednika predstavita pomen ponovne vključitve prostora v družboslovne in humanistične raziskave. Prostor je v teh raziskavah razumljen kot družbena konstrukcija, ki je pomembna za razumevanje različnih človeških zgodovin in ustvarjanja kulturnih fenomenov. Pri tem ne gre le za pogostejšo rabo tovrstnih têrminov (npr. prostor, kraj, kartiranje ipd.), pač pa tudi za ponoven pre- mislek o pomenu prostora oz. prostorskosti, ki se jima s tem priznava enakovre- dnost, medtem ko je bila v preteklosti bolj poudarjena časovnost. Védenje o tem, kje se nekaj zgodi, je namreč nujno za razumevanje, kako in zakaj se je nekaj zgo- dilo. Teoretiki prostora zato poudarjajo, da nobeno preučevanje tega, kako ljudje ustvarjajo in poustvarjajo svoje svetove, ne more biti v polnosti razumljeno brez upoštevanja dejstva, da so družbeni, časovni, intelektualni in osebni dejavniki nuj- no tudi prostorski. Prav ozaveščanje o ontološki pariteti prostora in časa, ki v samem jedru oblikujeta drug drugega, je v drugi polovici 20. stoletja postavilo temelje t. i. prostorskega obra- ta. Po zgledu fizikalne triadne strukture prostor-čas-energija se je tudi v družboslov- ju vzpostavila triadna dialektika časovno-zgodovinskega, prostorsko-geografskega in družbeno-sociološkega. Prostorski obrat s svojo prostorsko-časovno dialektiko je tako pripomogel k zatonu historizma, ki je postavljal čas nad prostor. Na osnovi (marksistične) družbene teorije in posebej na podlagi del Davida Har- veya se je začela razširjati zavest o konstruiranosti prostora, kar je v nasprotju z esen- cialističnim razumevanjem prostora kot danega, samo-po-sebi obstoječega. Ob tem je bil poudarjen njegov pomen v konstrukciji in transformaciji družbenega življenja. Henri Lefebvre je npr. opozoril, da prostor ne sme biti razumljen samo kot materialni prostor, pač pa tudi kot ideološki, subjektivni prostor. Michael Foucault je poudaril nujnost opazovanja prostorov kot heterotopij, tj. drugih prostorov oz. položajev, ki so zunaj krajev, a so vseeno lokalizabilni. Edward W. Soja, ki v zborniku oriše svojo pot v enega najvidnejših mislecev o prostoru, je v svojih del zagovarjal stališče, da prostorskost ne more in ne sme biti podrejena časovnosti. Humanistične in družbo- slovne znanosti bi morale po njegovem mnenju enakovredno upoštevati čas, prostor in družbeno strukturo, ki se vzajemno oblikujejo. Ker so razumevanja prostora in diskurzi o njem različni, so se raziskave po eni strani osredinile na objekte v prostoru, elemente, ki se jih da kartirati, po drugi strani pa na imaginacije, reprezentacije in misli o prostoru. Različne odseve pro- storskega obrata tako najdemo v najrazličnejših vedah; od vizualnih umetnosti, Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_25.pdf | DOST. 13/03/24 12.40 Marjeta Pisk, The Spatial Turn: Interdisciplinary Perspectives 575 arheologije, teologije, prava do literarne vede itd. Sebastián Cobarrubias in John Pickles analizirata prakse kartiranja v sodobnih družbenih gibanjih (na primeru gibanj Bureau d'Études/Université Tangente and Hackitectura), v katerih upora- bljajo kartiranje kot poskus preoblikovanja odnosov moči in v funkciji preobraža- nja družbenih prostorov vsakodnevnega življenja. Na tovrstnih zemljevidih meja ni prostor separacije, ampak je oblikovan, naseljen in prehoden prostor. Meja ni nikakršna nespremenljiva entiteta, ki ločuje nas od drugih, pač pa je kompleksna mreža gibanj, ki ustvarjajo to mejno področje. S tem kartografija pridobiva nove epistomološke in politične možnosti ter destabilizira hegemonijo materialnih praks kulturne produkcije. Barney Warf v svojem prispevku oriše zgodovino prehoda od okularcentristične perspektive, ki je temeljila na podobah površin (surfaces) in znotraj katere je bil prostor ontološko konstruiran in epistemološko razumljen kot izoliran, statičen in pasiven, do razumevanja prostora kot mreže. Razumevanje prostora kot mreže, ki po Foucaultu povezuje točke in prepleta niti, se je poglobilo z globalizacijo, saj različni tokovi povezujejo več prostorov, zato so kraji kot izolirane entitete v omreženem svetu le minornega pomena. Kraji tako niso razumljeni toliko kot lokalitete, marveč kot procesi različnih aktivnosti in različnih oblik medsebojnih povezav. Pamela Gilberti postavi vprašanje povezanosti prostora in spola ter prostora in časa v literarni vedi. Sledeč Doreen Massey, poudari, da je človekovo razumevanje prostora določeno s časovnimi izkušnjami in da je celo prostor, ki je geografsko definiran kot statičen, časovno dinamičen. Pri tem izpostavi, da se čas navadno ra- zumeva kot moški element, prostor pa, najsi bo prisoten ali odsoten, kot ženski ele- ment. Tudi ona poudari, da je bolj primerno razumevanje prostora kot odprte mreže družbenih odnosov in ne kot omejenega področja, saj imajo posamezni prostori eko- nomske, politične in imaginarne odnose z drugimi prostori, ki so lahko geografsko zelo oddaljeni. Santa Arias se osredotoča na povezavo zgodovine in geografije. Po Davidu Har- veyu je geografija namreč utemeljena v zgodovini, saj družbeni procesi in prakse ustvarjajo prostor. Po drugi plati pa je kartografija »novo odkritih« Amerik zagota- vljala gradivo, potrebno za ustvarjanje zgodovine, pri čemer je ponujala interperta- cijo teritorija kot objekta merjenja političnih moči. Na to se navezuje tudi Marisel- le Meléndez, ki analizira prehod od vizualizacije različnosti do kroženja znanja na primeru kulturne produkcije prostora v kolonialni Latinski Ameriki. V prispevku avtorica poudari razlike med geografskimi podobami kolonialnega prostora, ki so bile namenjene evropski publiki, in razumevanju in prezentiranju teh prostorov med Kreoli. Etnografsko potovanje v Kolumbijo in srečanje s Fundación Pro Sierra Nevada predstavlja Margariti Serje iztočnico za razmislek o opisovanju in utemeljevanju po- javov v kontekstu. Umeščanje pojavov v kontekst temelji na ideji, da prostor opome- nja dogodek ali raziskovani proces, vendar pa spregleda dejstvo, da oris konteksta obenem tudi predloži podobo, ki nastopi kot model oz. ideogramatični opis. S tem prispeva k iluziji o transparentnosti prostora (o čemer piše Lefebvre), ki se kaže skozi relativno objektiven opis dane realnosti in hkratno legitimizacijo in naturalizacijo družbeno-prostorskih dejavnikov. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_25.pdf | DOST. 13/03/24 12.40 576 Slavistična revija, letnik 60/2012, št. 3, julij–september Povezava prostora in časa v religiji je najbolje vidna v ritualih, še posebej v t. i. svetem času in svetem prostoru. John Corrigan v svojem prispevku poudari pomen spomina kot vidika časovne osi analize, ki je povezan s konstrukcijo prostora, in spomni, da ima pokrajina vedno tudi časovno razsežnost (Landscape is timescape). Da je vprašanje prostora zelo pomembno tudi na področju družboslovja in umetnosti, dokazujejo prispevki Jeffreya Kopsteina, ki obravnava pomene prostora v kompara- tivnih obravnavah politik postkomunističnih dežel, Harrya F. Dahmsa, ki analizira sociološko prostorsko misel, in Joana Ramona Resine, ki na primeru Buñuelovega filma Land Without Bread analizira pomen in vlogo intuitivnega prostora, ki je pro- stor oddaljenosti, v katerem predmeti opustijo instrumentalne odnose do drugih predmetov in pridobivajo svojo identiteto prek subjekta, ki zagotavlja prehod z enega območja recepcije na drugo območje. Iz prispevkov v zborniku je razvidno, da je prostorski obrat tesno povezan z eko- nomskimi, političnimi in kulturnimi spremembami v sodobnem svetu, ki se odražajo tudi v sami produkciji prostora, na katero vplivajo globalizacija, turizem, mediji, internet, druge telekomunikacije in nenazadnje okoljski problemi. Knjiga, ki odstira vlogo prostora v sodobni antropologiji, sociologiji, religiji, političnih znanostih, fil- mu in kulturnih študijah, tako ni namenjena le razumevanju prostorskega obrata v literarni vedi – te pa ne zanima samo, kako literatura odseva razumevanja prostora v tematizaciji in na nivoju zgodbe in dogajališča, pač pa tudi, kako literatura oblikuje razumevanje prostora –, ampak širi pogled na pojavne oblike tega fenomena tudi v drugih vedah in nakazuje kompleksnost prostorskega obrata. Marjeta Pisk Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Ljubljana Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_25.pdf | DOST. 13/03/24 12.40 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)