33. številka. Maribor, dne 25. aprila 1916 Letnik Vlil. liaročnlna listu: — Celo leto . . K10 — Pol teta . . . „ 5’— Četrt Seta . . „ 2-50 Mesečno. . . „ 1*— Zunaj Avstrije:---- Ceto leto . . „ 15’— Posamezne številke — 10 vinarjev. — Ins er ati ali oznanila se računajo po 12 vin. od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust — „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. ürstaiälvo in upravnišivo: Maribor Koroška «lica. 5. - Telefon št. 113. wmimgwwmMmmB&mmmxmMmmmsmemmBm ■ Neodvisen političen lisi za slovaško ljudstvo. I assaasarnifjmgpMmmmmm MBMMSWB————HKgMBiaiHBSjüiRT^g*? Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. SSW&rS'-XS.^f Pred vojsko med Nemčijo in Ameriko? .Amerika - griozi. /t~ Nemčija ne odjenja, — Naši zopet na - Col di Lani. —- Italijani mečejo bombe na Trst —* 500 otrok pod razvalinami. - Fred Verdunom padli 4 francoski armadni zbori. Rusi utrjujejo rumunsbo mejo. Bombe na Sofijo. — Italijanska zahrbtnost proti Grkom. — Nova rusko-japonska pogodba, — Reda j bo sklenjen mir? Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 24. aprila. Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Bojno delovanje je bilo včeraj (dne 23. aprila) na, celi črti bistveno slabejše kot navadno. Mina, katero je sprožil sovražnik izhodno od kraja D, o b r o-nou e (ob bukovinsko-besarabski meji, severoizhod-no od Gernovic), je napravita škodo samo v ruski bojni črti. Italijansko bojišče. Boji na iužno-zahodnem robu Do ber dobs-k .8 gorske planote se nadaljujejo, Več napadov bersaljerov se je v našem ognju ponesrečilo. Na C o 1 d i L a n i je h r a b r a p o s a d k a postojanke Grat p e t s o v r až n r h n a; p a d o v k r v a v o o d b i 1 a. Balkansko bojišče. 'Mir. 'Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, podmaršal. Najuovejše nemško uradno poročilo. Berolin, 24. aprila. Francosko bojišče. Splošno vlada na celi fronti skoro živahnejše •delovanje ognja kot zadnje dni; na več mestih so se vršila uspešna patruljna pod vase tja. Južno od kraja St Eloi so bili angleški oddelki z ognjem zavrnjeni. V ozemlju reke Može je bilo včeraj več manjših ‘francoskfib napadov z ročnimi granatami proti našim postojankam v gozdu severovzhodno od, Avo-courta odbitih. Istotako se je po noči izjalovil slabej-ši sovražni sunek izhodno od „'Mrtvega, moža..“ Močnejši napad se je v okolici dvora Tihiaumont pred našimi črtami popolnoma ponesrečil. Angleški dvokrovnik je bil v zračnem, boju izhodno od Arresa izločen iz boja. Moštvo, t. j. častniki, je bilo ujeto. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Resen spor med Nemčijo in Ameriko. Vlada Združenih držav je poslala Nemčiji noto, v kateri zahteva, da. naj Nemčija dosedanji način 'podmorskega boja, zoper trgovske in potniške parnike takoj spremeni, Ako to ne stori, grozi Wilson, pred sednik ameriške Ijiiclovlade. da bo prekinil diplomatane odnošaje med Nemčijo in Ameriko, to se pravi: W i 1 s o n grozi z vojsk o. Nemčija še na noto sicer ni odgovorila, a domneva se, da bo odgovor skoro gotovo odklonilen. Novejša poročila pravijo, da je položaj več ali manj kritičen. Amerika, Nemčtfa, Avstrija. Dne 20. aprila je ameriški poslanik v Berolinu Gerard izročil nemškemu zunanjemu uradu ameriško noto. ki je baje dolga 7 strani. „Wiener Allgemeine Zeitung“ poroča, da je 21. aprila tudi v naše zu. ministrstvo došla ameriška nota, v kateri se zahteva pojasnila, o svoječasnem torpediranju parnika „Imperator“ v Sredozemskem morju Amerika baje trdi, da so avstrijski podmorski čolni potopili omenjeni parnik. Amerika grozi. Ameriška vlada pravi v svoji noti, ki se je 20. aprila v Berolinu dostavila nemški vladi, da, se je po natančni preiskavi dognalo, da je ladjo „Sussex“ 24. marca 1915 vendarle zadel nemški torpedo. Ladja baje niti ni bila obkrožena,, niti ni podmorski čoln dal prej svarilnega znamenja. Amerika pravi, da je dosedanji način nemškega podmorskega boja proti trgovskim in potniškim parnikom v popolnem nesoglasju z načeli človekoljubja. Radi tega pravi Amerika v svoji noti, da, ako Nemčija ne bo takoj opustila dosedanjega načina podmorskega bojevanja proti potniškim in trgovskim ladjam, nima Amerika več druge poti, nego da diploma,tične vezi z Nemčijo popolnoma pretrga. Iz Berolina se dne 23. aprila poroča, da smatrajo tam položaj kot kritičen. Razpoloženje v Nemčiji. Veliki nemški listi „Lokalanzeiger“, „Vossische Zeitung“, „Berliner Tagblatt“ itd., kateri stojijo več ali manj v zvezi z odločilnimi nemškimi vladnimi krogi, pišejo, da Nemčija ne more ugoditi ameriški zahtevi. Dokler Anglija z blokado zabranjuje uvoz živil v Nemčijo, se mora Nemčija s pomočjo podmorski lì čolnov boriti zoper svoje sovražnike. Odgovor sestavljajo. „Vossische Zeitung“ poroča, da so se dne 22. fiorila zbrali v velikem nemškem stanu voditelji nemške zunanje politike, armade in mornarice, da se temeljito posvetujejo o vseh podrobnostih ameriške note in o odgovoru, katerega bo poslala Nemčija, Ameriki. Posvetovanja se bodo vršila več dni. Kdo odloči v Ameriki o vojski ali miru? Predsednik Združenih držav ima po tamošnjem državnem redu v slučaju vojske poveljstvo nad ameriškimi četami, a on nima pravice komu vojsko napovedati. To pravico ima samo „kongres“ ali državna zbornica, Ali bo torej predsednik in veliki prijatelj Angležev. Wilson, pridobil večino zbornice za vojsko ali pa bodo zmagali treznomisleči možje, se še sedaj da težko reči. Eno pa je gotovo: Strune so s i 1 n o n a p e t e in vsak čas se lahko zveze med Nemčijo in Ameriko pretrgajo. Velikomociti glasovi« Koroški „Mir“ piše: „Zato pravimo, da verujemo v bodočnost habsburške monarhije. In kakor verujemo v bodočnost monarhije, tako verujemo tudi v bodočnost slovenskega. naroda,, ki je po vsej zgodovini, po vsej svoji legi, po vsem svojem mišljenju in čustvovanju bistven, neločljiv del monarhije. Ž njo živi, ž njo bi izginil. Kdor bi ne veroval v bodočnost našega, naroda, bi tudi ne bil trden v veri na bodočnost monarhije; Saj monarhija sestoji iz več in različnih narodov, in če bi narodi, ki tvorijo večino v monarhiji, ne imeli bo- dočnosti, kako naj rii imela, potem bodočnost monarhija sama? Tega smo se vedno zavedali in naši voditelji so že v mirnih časih to dovolj jasno in javno, oficielno izpovedali sredi med najštevilnejšimi množicami našega naroda, ki je njihov program sprejel z navdušenjem kot svoj program. Le kdor ni maral tega slišati. ali je namenoma zlobno lagal, more drugače trditi o politiki slovenskega naroda. Bodočnost monarhije je na jugu. Bodočnost naše države na Jadranskem morju je bodočnost Slovencev in Hrvatov. Ali naj naštevamo, kolikokrat se je to od slovenskih politikov povdarjalo in po tem tudi delovalo? Ni treba, saj kdor je imel ušesa in oči, je vedel in moral vedeti, da smo Slovenci vedno bili trden in najboljši branik zoper laško iredento, včasih, celo v nasprotju z vladnimi krogi. Nikdar, tudi v najhujših časih za Slovence, in takih ni bilo malo, naš narod niti za trenotek ni odvrnil oči od pravega pota. Naš narod se nikdar in nikjer ni vezal z iredento, ne v Gorici, ne v Trstu, ne kje drugod. Ko je izbruhnila vojna, se je cesar obrnil z manifestom na svoje narode: „Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi dražili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve.“ In naš narod je'ramo ob rami z dragimi narodi slejdil z navdušenjem cesarjevemu pozivu in v izpolnjevanju vojaških dolžnosti, glede vojaških vrij n in vojaške zvestobe ni bil 'zadnji izmed narodov. Z vsakim se v tem pogledu sme in more meriti. Zato pa zaupamo v svojo bodočnost, ker vemot da presvetli vladar, habsburška dinastija nikdar in nikoli ne bo pustila uničiti vedno zvestih in udanih mu Slovencev. Zato je naše zaupanje tako trdno in po dogodkih Velikega tedna sme naš narod zanesljivo pričakovati vstajenja, ko bo vsa monarhija in ž njo tudi naš narod slabil monarhije in svoje vstajenje ter se bo po celi državi in preko njenih mej razlegal glas: Aleluja! “ * * * Kranjski deželni glavar dr. Šušteršič piše v „Slovencu“ med drugim: „Že enostavna primera z lanskim velikonočnim položajem kaže, da se nahajamo ob letošnji Velikino-či veliko bližje zaželjenemu miru. Kajti to je gotovo, da bo mir samo takrat, kadar naši sovražniki, ki so edini vojsko zakrivili, — končno sprevidijo, da nas ne morejo premagati, da so nasprotno sami tepeni in da jim nadaljevanje vojske povzroča le še vedno večjo škodo. To stoji nespodbitno: Le od sovražne nam koalicije je odvisno, se li vojska, nadaljuje ali konča. Prepričal sem se, da prevladuje v nam sovražni)] deželah v javnem mnenju prepričanje, da bo 1. 1916 vojske konec. Tudi nadpovieljnik bolgarske armade, general Ž;ekov, je izrazil nedavno isto mnenje. To splošno mnenje je tudi nekaj, kar utrjuje naše nade. Lani j© Velika noč prinesla sijajno karpiatšto zmago generala Boroeviča. Kmalu nato je prišla odločilna zmaga nad Rusi pri Tarnovu in Gorlicah, Kaj nam prinese letošnja pomlad, je še pokrito. z neprodoraim plaščem. Toda v »d. nàm dajo upali, 4a imamo pričakovati dobro' novice: Naše Zaupanje v vojno in gospodarsko moč naäe skupne domovine 36 skalo ato-trdno Kvišku srca ! " V". , * 'v- - * * Kranjskii „Domoljub“ valid, da svojo živo vero v stalega Kristusa kažimo tudi v delih in sicer po-sebej z deli usmiljenja napram beguncem z Goriškega: „Begunci ! S tem, da jih je vedno več, s tem, da je čas njihovega begunstva vedno dalji, ni zamje s>0 prav nič boljše. Nasprotno! Vsak dan dodaje starim ranam še nove. Pojdimo gledat Kraševca, Goričana, Gorjanca ob Soči in njenih pritokih, kar jih je v granatnem gromu moglo'ostati idoma! Vstrajajo, delajo kljub temu, da se redčijo njihove vrste, da ni dneva, da ne bi komu izmed njih sovražno orožje izpihalo luči življenja. Moč njihove ljubezni do doma, je čudovita, ni ji primere. Preizkušena ni samo enkrat v o-gnju, marveč v neprenehnih požarih zmaguje nad v-semi sovražnimi uničevalnimi načrti, koplje in čisti se v krvi, kvišku se dviga ob vedno svežih grobovih. In begunci, ki so morali z doma, so meso in kri mesa teh junakov, prav ravno tistih misli, ravno tistega srca. To premisli, pa preračunaj globokost žalosti in skrbipolne otožnosti, ki gospoduje v nesrečnih begunskih srcih Pomlad leti čez deželo in kjer za-priruta s perotmi, vskali cvet' in se oživi petje. Beguncem se širijo punčice; proti jugu jim zro oči, domače pomladi, tiste edine pomladi na svojih tleh se |im hoče----------, pa nebeško pomladnih velikonoč- nih praznikov pod domačo streho, v domači cerkvi. Prinesli so jim pa pošto, da je dom porušen, da je v grobljah domača cerkev — — — in krog njih so bar rake in ljudje, ki ne govore njihovega jezika, ne poznajo njihove duše — — — Naj pa zraven pride po-. manjkanje, bolezen! Ne rišimo tega! Govore že o tem preglasno begunski grobovi. Odprimo zanje srca v dejanjih ljubezni in usmiljenja!“ „Dolenjske Novice“ pišejo: „Milijoni grobov, livade solza in krvi!“ je rekel nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg. V teh grobovih spe mrtvaško spanje naši umrli junaki. V njih so pa zakopani tudi nešteti upi, nade in sanje. V te grobove je pometala vojska raztrgane mednarodne pravice in človeške pravice, ki so veljale za moderni evangelij. Čudili smo se modrijanom našega Časa, ki so oznanjali nova pota naprednemu človeku, danes vidimo, da je to samo počečkan papir brez v-redhosti. Svetovna vojska, je segla s strašno silo v človeške misli, besede, dejanja in srca in pokazala človeka v njegovi strahoti in največji onemoglosti. Kje je krivda? V odpadu od krščanstva! Res je v narodih še neizčrpljiva sila in bogastvo krščanske misli in življenja. Ali odnošajev med posameznimi državami že davno niso uravnavala krščanska načela, ampak meč in železo. Politika držav, je bila osnovana na sebičnosti in brezobzirnosti. Svetovna vojska kriči, da je bilo to načelo medsebojnega občevanja med državami strašna zmota in zabloda, ki je pripeljala do tega; grozovitega poloma. Vojska divja naprej neprestano in krvavo,. Ljudje so postali že popolnoma topi in brezmiselni. Vse živi tje v en dan. In kaj bi tudi človek mislil in tuhtal, ko ima samo železo pravico do misli in besede. Trpljenje je tako, da je bolje, da se je prenese, kakor premišljuje. Dve leti vojske nas je naredilo starce; in da živimo tisoč let, večjega preobrata človeštva ne moremo dočakati, kakor je ta, ki ga doživljamo. V tei brezmiselnosti stoji samo ena misel: Kaj pa bo? To je popolnoma jasno, da stare Evrope ne bo več, ker je ne more več biti; in že tekom vojske mora izginiti, ker drugače se bo samo sebe uničila, kakor škorpijon. Nov duh mora prešiniti človeški razum in člo- veško voljo, duh sprave, brätstim, obzirnosti in čip- ; večanstva ! Aretacije duhovnike f. „Tagespost“, „Grazer TagMatt“ in drugi nemški listi objavljajo: Armadno poveljstvo nas prosi, naj se objavi sledeča notica: Iz raznih krogov se je poročalo vrhovnemu poveljstvu na Koroškem o govoricah, ki jih glede na aretacije duhovnikov širijo očividno z zlobne strani z najbolj pustolovskimi kombinacijami. — Pribijem: V ožjem vojnem ozemlju so poklicana poveljstva in oblasti dolžne, dai najhitrejše nastopijo proti vsem pojavom, ki bi na kakoršenkoli način škodovali vojni moči države. Izključeno je navadno, da bi se čakalo toliko Časa; dokler se pojasni kaka krivda; večkrat se morajo že ob začetku poizvedb izvesti aretacije z ozirom na nevarnost dogovorov ali bega. Skoraj redno se pa takoj v javnosti govori o vohunstvu, ne da bi se to dokazalo ali da bi sploh šlo za vohunstvo. Proti prijetim duhovnikom se je uvedlo vojno-sodno postopanje le zaraidi motenja javnega miru; dokler se ne konča, se ne sme izreči nobena končna sodba. V celoti so bili obtoženi trije dhhovni-ki, manjšina, ki se izgubi nasproti skupnosti duhovskoga stanu, ki si je pridobil ravno v sedanji vojski največje zasluge za domovino in za cesarju zvesto prebivalstvo. Duhovščina se je posvetila, v prvi vrsti v službo-voj n# preskrbe, delovala je požrtvovalno v bolnišnicah in povsod okrepila domoljubno mišljenje. Ne glede na narodnost so tekmovali duhovniki do v najsprednejše črte, da vzbiute in ohranijo v-se plemenite čednosti ljubezni do domovine, srčnost in zatajevanje v srcih zaupanega jim prebivalstva. Kot krvava) priča naj se navede le župnik Jož. Fabjan iz Sv. Lucije, kj v najhujšem bojnem vrvenju ni zapustil svoje občine in ki je umrl junaške smrti po italijanski granati. Zgodovina dežela in države med svetovno vojsko bo navajala veliko sijajnih zgledov plemenitih duhovnikov, ki so zdaj znani le se malemu krogu. Hujskači in žlobudre vseh stanov in smeri, se svare, ker se bo vsako neresnično pripove-Jdojvanje o Jzdajalstvu duhovnikov“ in podobno kot širjenje vznemirujočih govoric po postavi nad razši-rjevalci strogo kaznovalo. Mesec april ali mali traven. Priobčil A. Kosi, Središče April je dobil svoje ime od latinske besede apertile, t. j. odpreti, ker je to mesec, ki zetmljo odpre, da more vse Vasti in zeleneti. Ta mesec privede v deželo vstajenje narave, ki se pojaivlja ali kaže v zelenečem in cvetočem rastlinstvu. Slovenci pravijo aprilu tudi mali traven v nasprotju z velikim travnom ali mainikom. Nizozemci so mescu aprilu prideli ime ženski mesec in sicer zaradi njegove hudomušnosti in nestanovitnosti. Ker aprilu glede njegovega vremena ni upati, ga imenujejo tudi Judež Iš-karjot med dvanajsterimi meseci. Da utemelji to trditev, pravi neki duhovit pisatelj : „April nas poljublja in izdaja v eni sapi; krasi se z najlepšim solnčnim sijajem in zapeljivo nam ponuja roko; češ: Saj me poznate, jaz sem pomlad!“ Toda, že vi naslednji četrt uri nam privede kopo temnih oblakov na modro nebo; ; zdraž& jUiiv > Mepko ;pésk ógrnexsi đebfel platiö — lui huj, kako brije sever, kjako lija dež in gosta megla ogrne biše Tir drevje, polja, in travnike, ‘.gozde in. vrtove in naritva postane žalostna , kakor jokajoča vdova. In zopet za nekoliko časa — čarodfejnl ples naravnih sil izgine in naredi prostora svetlim žarkom liubega solne a.“ Sušeč je pes, mali traven pa ves, pravi slovenski pregovor, nemški pregovor pa trd., da april dela, kar hoče, kor je spremenljiv, kakor naklonjenost gospode, kakor žensko mišljenje in igra s kvartarni. Voterai aška narava aprilova je bržkone dala .povod tudi znani ljudski šali „v aprila poslati.“ Kakor se ponorčujemo mi s kakim dobrim prijateljem, tako détta mesec april tekom svojih trideset dni često tudi z nami, ker nas ima s svojim vremenom za norca; saj pravi znani slovenski pregovor : „Več ko ima leto dni, vreme aprila se izpremeni.“ Sicer pa se z gotovostjo ne da zaslediti «zv ir ljudske šale poslati v aprila. Učenjaki se že dolgo prepirajo o tem, a se še niso zedinili, pa se gotovo tudi ne bodo. Kakšen pomen pripisuje kmet mescu aprilu, in njegovemu vremenu, naj pokažejo sledeče slovenske prislovice: Malega travna jasno in lepo, ve&ki traven toliko huje bo! — Ce sušea snega kazi, maljega travna sneg gnoji. — Ce aprila toplo dežuje, rodovitno leto oznanjuje, — Sušeč je pes, mali traven pa ves (to se pravi: še hujši). — Malitravna, 6e grmi, slame več se bati ni. Italijansko bojišče. Za goro Gol di Lana se vrši krvava borba med Avstrijci in Italijani. Našim se je posrečilo, da. so velik del gorskega vrhu zopet iztrgali Lahom iz rok. Borba za goro se še nadaljuje. Tudi v Suganski dolini se vrše večji infanterijski in artilerijski bop. Na južnem koncu Doberdobške planote so nagi vse italijanske napade krepko zavrnili,. Laški zrakoplovci so dne 20. aprila metali bombe na Trst in so ubili 9 0-seb ter porušili salezijanski samostan. Z zračnim napadom na Trst so Lahi povedali, da so že obupali nad zasedenjem tega mesta;. Bombe na Trst. V četrtek, dne 20. aprila,, je priplulo ? laških, zrakoplovov nad Trst' in je vrglo 25 bomb, ki so ubile 9 civilnih oseb, med temi 5 otrok; 5 oseb pa je bilo ranjenih. Samostan salezijancev, v katerem je bilo 500 otrok pri službi božji, je zazrušen, Sovražnik po tem napadu ne zasluži, da bi se njegovim mestom še nadalje prizanašalo. O tem napadu se še poroča iz Trsta:: Bomba, ki je padla blizu Skednja, je ubila 1 moža, 5 otrok in tri žene ter ranila 5 oseb. Od teh se neka deklica bori v tržaški mestni bolnici s smrtjo. Vse žrtve so pripadale civilnemu stanu. Druge bombe so uničile salezüanski samostan in sicer v času, ko je okoli 500 otrok molila v samostanski cerkvi pred sv. Rešnjim Telesom. Res pravi čudež, da tu ni bilo žrtev. Boji pri Tržiču. Na južno-zahodnem robu Doberdobške planote, t. j. na prostoru izhodno od Tržiča, so naši dne 21., 22, in 24. aprila uspešno odbili več sovražnih napadov. Italijan hoče Gorico popolnoma porušiti. Na Veliki četrtek je Italijan severni del Gorice zopet srdito obstreljeval iz vseh svojih kalibrov. LISTEK. Zvezde. Čitatelji „Straže“ so se nedavno seznanili z najvažnejšimi zvezdišči, ki se vidijo spomladi na našem nebu. Marsikaterega pa bi utegnilo zanimati, kaj so pravzaprav te zvezde in kako daleč so od nas. Dolga leta niso vedeli ljudje odgovoriti na ta vprašanja. Domnevali so to in ono, verovali so prostemu očesu, ki pa ne kaže resnične slike sveta. Sele v novem veku je zmagal človeški duh in nam odprl vsemir. Naš položaj vi svetu se je takoj spremenil. Ni res, da solnce izhaja na izhodu, potuje čez 0-bok in zapade zvečer za obzorjem. Nad nami ni nobenega oboka in solnee stoji nasproti zemlji vedno v isti točki, t, j. solnce je mirno, dočim se zemlja tekom 24 ur obrne okrog svoje osi, katero vrtenje izmenjuje dah in noč na obeh straneh zemeljske krogi je. Ce pomislimo samo to, da solnce s svojimi žarki vzdržuje vse živlienje na naši zemlji in da je to isto solnce takorokoč rodilo naše pradede, da sije in bo sijalo tisočletja pred riami ih za nami, tedaj nam kaže že prosti razum, da j# solnce v resiiici ogromna : krogljà, M se le vsled velike oddaljenosti dozdeva ta- ko majhna. Uvažimo pa, da, so dognali učenjaki z zanesljivimi računi, da je solnce približno eninpolmili-jonkrat večje, kot je naša zemlja. Žari v daljavi 149 milijonov kilometrov in obdarja s svojo toploto razmeroma. majhno obitelj, ki se ga oklepa skozi milijone let in s katero potuje v neizmernost. Toda solnce je „zapadlo“ in tihi, krasen večer prihaja. Tisoče zvezd zasije nad nami; tam na jugu žari veliko zvezdišce Orion, zvesti tovariš naših zimskih noči, dalje blesteči dragulj Sirij, na drugi strani, na zapadu, pa Venera ali Večernica, sorodnica naše zemlje itd. Vse bolj narašča število zvezd, vendar jih prosto oko ne našteje več kot 3000. Ostale milijarde se vidijo le s teleskopi. Vse zvezde, razun planetov, katere vidimo na nebu, so v resnici solnca, ki sijejo iz neverjetnih daljav. Tudi naše solnce, opazovano n. pr, s Sirija, žari kot zvezdica, dočim njegovi planeti za oči, ki so omejene kot Človeške, izginejo popolnoma. Kako naj pojmimo ogromno daljavo, ki nas loči od teh solne, deloma mnogo večjih kot je naše solnce?! Svetloba se širi z gibanjem vsemirskega etera, kakor se širi zvok z valovi zraka: v eni sekundi preleti svetloba 800.000 km. Razumljivo je, da bo svetloba telesa, ki je oddaljeno od nas 600,000 km, rabila dve sekundi, prodno pride do naših oči itd, Solnce je tako daleč od nas, da rabi svetloba 8!4 minute; pred-no pride do naših oči." Poglejte zvečer Sirija in po- mislite, da je v taki daljavi od nas, da rabi svetloba približno 10 let, predno pride do zemlje. In ne pozabite, da preleti svetloba v eni sekundi, torej v času, ko smo izgovorili „ena“, večji prostor kot je zemlja, t. j. 300.000 km. So sobica, ki so oddaljena od nas za tisoče svetlobnih let (n. pr. Rige! v Orionu), Morda tudi za milijone let. M tihih nočeh naš pozdravlja z neba neizmernost in večnost, ' pred katero smo mi le mušice, rojene za neznatni prostor in malenkostni čas. Spoznali smo torej, da so zvezde, M jih vidimo na nebu, pravzaprav ogromna solnca, o katerih velikosti in oddaljenosti nimamo niti pojma; prepričani smo pa lalrko, da se okrog teh solne sučejo planeti, morda podobni naši zemlji, katerih pa ne vidimo, kakor bi ne videli naše zemlje, če bi se prenesli dalje v vsemir. Kaj. smo torej mi? Zemlja kroži okrog solnca, vznašaje se kakor majhen balonček; podpira jo negmotna sila, prihajajoča od solnca, ki pa se tudi vrti in odnaša svojo obitelj dalje v, vsemir. Toda to solnce je le zvezda med milijardami drugih solno, Mi ljudje, ki že v primeri z velikostjo našega planeta izginjamo na velikost mikiroskopičnega bacila, —■ smo v vsemi m ničla, kakor je zemlja le atom; le majhna‘ mas neznatno opirališče večne božje Sile ? . .'j ' : :■ Soft«,. n,z h ni &n-y « •MsSI- »optot zasedli del vrba Col di Lata«. Sìa goro Col di Lana se vršito dai srdita .borba, D»e- El. aprila so naši sovražni -napad na sedlo med postojankama Settfars in Monte Sie! krvavo odbili, Dne "'22. aprila so naši postojanko „Grat“ na severozahodnem vrhu gore zopet zasedli in jo kljub srditem« sovražnemu navalu obdržali vi svoji posesti. Glavat vrh Col di Lane je toga dno naša artilerija srdito obsipavala z ognjem. Rusko bojišče. N« ruskem bojišču se vrše le manjši boji. Rusi utrjujejo rumunsko mejo. Sakareški „Steagul“ je izvedel iz zanesljivega vira, da Rusi kopljejo ob rumunskii meji strelske jarke. Òrta teh strelskih jarkov sega od reke Prut preko Marmorice do mesta Reni, fist „Minerva“ poroča, da ruski dezerterji pri-povediiiejo, & Rusi .izpraznjujejo Novosielieo in Bojao-’ Rusijo porivajo na stran. JCorrespondenz Rundschau“ poroča iz Stockholma: ISljiib uradnim zatrdilom o popolni solidarnosti Setverosporazuma je vedno jasneje, da se med Rusijo im njenimi zavezniki opaža precejšnje nesporazu-mljenje. Čudno se vidi posebno to, cla francosko in angleško časopisje o ruskem bojevanju, katerega so poprej tako slavili, komaj toliko poročajo, da lahko skromna ruska uradna poročila skujejo v svoje predale. Na drugi strani pa se vidi iz ruskih listov, da so Rusi zelo ozlovoljeni nad svojimi zavezniki, V Petrograd« se predbaciva zaveznikom, da nočejo upoštevali žrtve in samozatajjevanja, katerega je Rusija v tej vojski že prestala. Potovanje ruskih časnikarjev) na zahod ni tega položaja čisto nič zboljšalo, temveč so se nesporazu-' mijenja radi tega, kar so časnikarji videli in slišali, Sé povečala. Neljuba Sasonova izjava, da je darcla-nelsko vprašanje še nerešeno in v tem oziru ni nobene pogodbe med Rusijo in zavezniki, je bila odgovor na interpelacijo v dumi, v kateri se je vprašalo vlado, ali so resnične vesti, ki se širijo, da so se četverosporazumniki radi Dardanel tako poravnali, da je s lem Rusija glede svojih življenjskih interesov nasuje prizadeta. V Rusiji se z gnjevom obračajo tudi proti ruskim zastopnikom v Parizu, poslaniku Iz-volskiju in generalu Silmskiiu, nekdanjemu načelniku ruskega generalnega štaba. Silinskiju je list „U-tro Rossi j , ki je glavno glasilo ruskih iinančnih ve-ledržavnikov in bogatašev, predbacival, da hoče on (Siiinski) Rusijo spraviti popolnoma pod francoski u-pliv. V Petrogradu se pogosto izjjavlja, da so zavezniki mnenja, da jim Rusija ne more več mnogo pomagali in se jo torej skuša kolikor mogoče izolirati, da bi se potem svoječasno lahko rusice zahteve potisnile nas Stran. Francosko bojišče. Srditi boji se vrše pred Verdunom na zahodnem bregu Može za točko „Mrtvi mož..“ Francozi brezuspešno naskakujejo. Dne 22. aprila so Nemci južno izhodno od Haucourta in zahodno od višine „Mrtvi mož“ zavzeli nekaj sovražnih jarkov. Boj pred Verdunom se na obeh straneh Može nadaljuje noč in dan in je pravcata borba na življenje in smrt. Novost na francoskem bojišču je, da so poslali Rusi nekaj svojih čet Francozom na pomoč, da tako pokažejo solidarnost s svojimi zavezniki. Ruske čete na Francoskem. V petek, dne 21. aprila, zjutraj je došlo v mesto Marseille več ruskih čet, ki so namehjene na po-t moč francoski armadi proti Nemcem. Poveljnik teh pomožnih čet je generali Lachwinsky., Iz Berolina se poroča, da še pri tem gre le za žalostno komedijo, kajti Rusija pač nima več toliko in tako dobrega moštva, da bi mogla Francozom odločujoče bati v pomoč. Zopet srditi boji pred Verdunom. V petek, dne 21. aprila, so se Francozi zopet navalili z velikansko silo na nemške postojanke na obeh straneh Može. Na zahodni strani je nemška artilerija naskakujoče francoske vrste z zatvornim ognjem dvakrat popolnoma uničila, tretji napad se je zopet pod velikimi izgubami pred nemškimi postojankami ponesrečil. Izhodno gd Može, sp $e vešili dne tl. aprila hudi infanterijski boji iz največje .bližine južno od utrdbe Douaumont. Izredno srditi artilerijski Ubji so se vršili brez prenehanja noč in dan, ž , sna up a. Pred Verdunom padli 4 armadni zbori. „Frankfurter, Zeitung“ poroča iz nemSkégà 'glavnega stana dne 18. aprila: Vreme, ki nas pri dosedanjem bojevanju gotovo ni razvadilo, je skrajno slabo, (Transporti in giban’ je čet je na mehkem ozemlju zelo težavno in artilerijske predpriprave-, od katerih je danes vse odvisno, so radi nepreglednega zraka skrajno otežkoeene, A kljub temu se v dnevnih poročilih zaznamujejo iepi uspehi. Število skupnih francoskih izgub pred Verdunom, katero je neka vojaška poročevalnica nedavno cenila na okroglo 180.000 mož, se je med tem po nemškem ognju in protinapadih znova dvignilo in obsega danes več kot 4 armadne zbore. Nemške napadalne čete se vedno bolj bližajo jedru trdnjave. Nemška prevladujoča artilerija in potreba, da se tudi v protinapadih vzdržijo, dela v sovražnih rezervah da-n za dnevom večje vrzeli. Obrambno poveljstvo ne ume sedanje nemške vojne tehnike, da bi se tudi pri najhujših borbah in naporih mirno zadržalo. Nilide noce odnehati Radi usode Verduna je na Francoskem več m-nenj. Senator (Humbert v listu „Journal“ sodi, da Nemci od svojega verdunskega podjetja za nobeno ceno ne bodo odnehali. Istotako pa tudi Francozi ne morejo odnehati, Humbert piše med drugim: „Velika borba na življenje in smrt se je šele začela. Ne varajmo se s praznim upanjem, kajti napad na Verdun je ravno tako pripravljen, kakor spomladna ofenziva 1915 v Rusiji, Pričeti napad ne bo ponehal; Nemci bodo svoje napade z vedno večjo srditostjo ponavljati. Napadanje in naskakovanje pred Verdunom se bo tako dolgo ponavljalo, dokler eden od obeh sovražnikov ne bo popolnoma izkrvavel in popolnoma izčrpan o-pustil brambo ali napadanje. Nemčije, bo ali Francijo uničila, ali pa sama padla, druge poti sedaj v tej borbi ni več.“ Stran 3, okrog. 45,000 inpž. so potemtakem poslali v boj za Ver-d uit dose daj lOxU^ni^^nih zborov. Kor priiliajijlLiiio Francozom vedno l>plj vojaštva ter vsled ogromnih izgub, ki jih ima Francoska v tej svetovni Vojski, se smelo trdi, da je sploh nemogoče, ako bi še imela Francija kaj številnih rezerv. Smotreno nemško vojskovanje je razbilo velikansko francosko rezervno armado, ki je bila ponos Francije, ne da bi bila dosegla svojega namena, poriniti Nemce iz Francije, da, še več, niti ni mogla zabraniti, da so se Nembi polastiti velevažnih predutrdb najmočnejše francoske trdnjave Verduna. Turška bojišča. S turških bojišč prihajajo nekoliko ugodnejša poročila, ki zatrjujejo, da se je rusko prodiranje v Kavua.zu ustavilo, da so bili Angleži pri Kut-el-Ama-ri zopet tepeni in da je trdnjava pred padcem. Neugodno je za Turke, da je ravno v dobi največjih bojev umrl organizator turške armade in poveljnik v Mezopotamiji, Golfez-paša. Rusko prodiranje v Kavkazu ustavljeno. Turško uradno poročilo z dne 22. aprila zatrjuje, da so turške čete poizkus ruskih čet, prodirati iz Trapecunta dalje broti jugu, ustavile. Južno od mesta Bitlis (južnoizhodno od Erzeruma) so bili Rusi nekaterokrat od Turkov celo občutno tepeni. Zopetni poraz Angležev ob reki Tigris. Dne 17. aprila se je, kakor se glasi vest iz Carigrada, vršjla v Iraku ob reki Tigris pri mestecu Beitissa krvava bitka, ki se je končala s porazom Angležev. Več kot 4000 mrtvih in ranjenih Angležev je obležalo na bojišču, Francoske rezerve izčrpane. Vojaški strokovnjak piše v listu „Germania“ : Pred bitko pri Verdunu ie bilo upanje in ponos vseh Francozov velika rezervna armada, katero je imel general Joffre pripravljeno za veliko pomladansko ofenzivo, od katere so pričajkovali, da bo prebila nemško bojno črto ter zapodila Nemce iz Francije. V Parizu so govorili o tej rezervni armadi z veliko s-poštljivostjo. Ko so pa začeli Nemci tako nepričakovano napadati Verdun in so nemške čete iztrgale tu Francozom postojanko za postojanko, niso hoteli Francozi javno priznati, da so morali poslati to rezervno armado Verdunu na pomoč, čeprav jim je bilo znano, da so imeli pred Verdunu ogromne izgube. V tem oziru je velevažno pred kratkimi objavljeno poročilo francoskega vojnega ministrstva. Iz tega poročila je posneti, da Francozi prvotno niso pripisovali nemškemu navalu na Verdun posebno velike važnosti, marveč so Mii mnenja, da se gre samo za navidezen napad, kateremu bi naj sledila veliko resnejša ofenziva na kateri drugi točki bojne črte. Iz tega razloga so bili mnenja, da jim bodo zadostovale rezerve, katere so vzeli iz sosednih utrdb. A te rezerve so bile le prehitro izčrpane, tako,, da so morali vedno hitreje pošiljati Verdunu na pomoč nove rezerve od drugod. Umevno je, da so morali Francozi prikrivati na vse mogoče načine ta svoj mučni položaj. Poročali so o veli kninskih nemških izgubah, nadalje so označevali udarce, katere so dobivali, kot dobro preračunjene in smotrene Korake francoskega armadnega poveljstva, ki bi naj obvarovali francoske čete pred prevelikimi izgubami. Istočasno so vselej znova razširjali vesti, da pri nemškem napadu na Verdun ni bilo potrebno poslati v boj velike rezervne armade generala Joffre j a. S temi in sličnimi poročili in vestmi so si sicer za hip pregnali velike skrbi, toda vsled vedno večjih nemških uspehov pred Verdunom ter vsled novejših nemških uspehov ob levem bregu reke Može, ni zdaj nič več čitati v francoskih distih o veliki rezervni armadi generala Jeff rej a. Resnica je, da so morali Francozi že davno poslati svoje veliko rezervno armado pred Verdun, ki je pa že tudi večinoma razbita in uporabljena. Da to odgovarja resnici, govore vsa znana dejstva, zlasti poročila nemškega generalnega štaba, ki so javila, da znašajo francoske izgube pred Verdunom 36.000 mož ujetih, nadalje, da so imeli Francozi težke izgube ter da so poslali Francozi v boj 27. infanterijsko divizijo, da bi si nazaj priborili višino „Mrtvi mož“ in končno dejstvo, da so poslali Francozi na razne točke bojne črte za brezuspešne napade še nadaljne tri divizije. Poročila nemškega generalnega Štaba še izpopolnjuje cela vrsta drugih poročil, ki vsa soglašajo v tem, da so imeli Francozi težke izgube, zlasti, cla so izgubili veliko častnikov. Na ujetih francoskih čar stnikih Je bilo opaziti, da šo bili dobro spočiti ter z vsem potrebnim skrbno opremljeni, iz česar se sklepa, da so morali Francozi poslati pred Verdun že večji del svoje rezervne armade, ki je bila pripravljena za veliko spomladansko ofenzivo. Iz dejstva, da so morali poslati Francozi kar zaporedoma v ogenj divizij, ki so štele skupaj, čez 450.000 mož, je razvidno, da so izgubili Francozi že več armad r se .vzame, da šteje franposki armadni zbcm Generalmaršal pl. Goltz umrl. Dne 19. aprila je v glavnem stanu svoje turške armade v Mezopotamiji, kateri je poveljeval, po desetdnevni bolezni na pegastem legarju umrl 731et-ni generalmaršal pl. Goltz, imenovan Goltz-paša. Pred Solunom. Glasom različnih poročil, četudi neuradnih, se prevažajo srbske čete s Krfa pred Solun. Njih število se navaja 150,000 mož, kar pa je maloverjetno. Število je cenjeno gotovo previsoko. Kakor poroča grški list „Nea Himera“, so prišli s prvimi srbskimi četami tudi ministrski predsednik Pašič in drugi srbski ministri v Solun. Med srbskimi čet.ami še baje razsaja kolera. Ako smemo neuradnim poročilom zastran prevažanja srbskih čet pred Solun verjeti, potem stojimo v Macedoniji zares pred novimi dogodki. Ali pridejo Srbi pred Solun? „Südslavische Korrespondenz“ javlja iz Aten: Po poročilih iz Soluna je došel v Solun francoski general Mondesir, ki ima nalogo, da organizira srbske čete na Krfu. General Mondesir je imel z generalom Sarrailom daljši pogovor. Naglaša se, da še na francoski in angleški strani premišljujejo, ali bi sploh poslali Srbe v Solun, ker se bojijo, da M se s četami zanesla tja tudi kolera. Angleži baje posebno odločno protestirajo proti temu, da bi se Srbe poslalo v Solun. Da bi se fr.ancosko in angleško vojaštvo pomirilo, se izjavlja, da bodo Srbe, ki so že došli v Solun, upora,Mjali samo za sanitetno in preskrbovalno službo. Ostale srbske čete pa se bodo šele potem spravile pri Solunu na suho. ko se bo ugotovilo njih popolno zdravstveno stanje. Italijanska zahrbtnost proti Grkom. Italijani so dne 20. aprila ob severno-epirski meji v okraju Tepeleni zelo ljubezinjivo povabili grško častniško patruljo, naj prestopi mejo, češ, da bi radi ž njimi razpravljali o važni vojaški zadevi. 1-talijani pa so nato Grke zahrbtno prijeli in zaprli. V Grčiji je ta čin izzval nemalo ogorčenje. Grška v-lada je v Rimu odločno protestirala proti takemu postopanju. , Grška preskrbljena z živežem. „Südslavische Korrespondenz“ poroča iz Aten: Kljub pritisku četverosporazumovega brodovja napram grški trgovski mornarici se je vprašanje preskrbe Grške z živili na ugodno obrnilo in sicer vslod ugodnih sklepov z Ameriko. Kaloor se naglaša, 1. letnik dunajskega duhovniškega semenišča letos 10 bogoslovcev, druga leta jih je pa bilo vedno več kot 30. Novi gališki cesarski namestnik. Z Dunaja se poroča, da je na mestu umrlega generala Colarda imenovan za cesarskega namestnika v Galiciji generalni major Erich baron pl. Diller. Odlikovanje. Naš štajerski rojak nadporočn k 37 južnodaimatinskega domobr. polka, Drago Kocmut od Sv. Jurija ob Ščavnici je dobil radi svojega izvrstnega službovanja p ed sovražnikom »Signum iaudis«. Vpoklic 181etnih. Mladeniči letnika 1898 ki so pri zadnjih naborih bili spoznani ra sposobne, morajo, kakor se nam poroča oditi v vojaško službo že dne 11. maja na Ogrskem pa 29, maia. Učiteljska usposobljenost v vojake poklicanih učiteljev. Nova cesarska naredba določa, da se mora všteti učitelju, ki je bil po dovršenem učiteljišču poklican v vojake, eno leto vojaške službe v učno dobo. kadar mu bo delati izpit za učiteljsko usposobljenost. Nov poletni čas. štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Da se po možnosti varčuje z gradi- vom za razsvetljavo in kurivo, da upeljan s 1. majni-kom 1916 nov poletni čas za Avstrijo in za vse ozemlje. ki se nahaja pod avstrijsko upravo. Poletni čas se bo pričel eno uro poprej in sicer se bo pričel 1. maj 1916 dne 30. aprila 1916, ob 11. uri zvečer, 30. september 1916 se bo pa končal eno uro po polnoči. Vse javne ure bodo pomaknili v noči od 30. aprila na 1. majnik za eno uro naprej. Prebivalstvo se opozarja, da spremeni temu primerno tudi svoje zasebne ure, da ne bo trpelo škode zaradi morebitne zamude sodniiskih obravnav, vnakov, šol itd. Lep dobiček! Društvo za kemične, in kovinske izdelke na Diunaju izkazuje za 1. 1915 3,109.al0 K čistega dobička (v letu 1914 K 1,712.921), Društvo daje svojim delničarjem 14% (dividende. Ta družba izdeluje v svojih tovarnah bakreno galico, katero morajo letos Vinogradniki za tako drag denar nakupiti. Moška obleka se podraži. Zveza dunajskih* krojaških tvrdk je sklenila, da zviša cene za izgotovljene moškie oblekle za. 50%. To zvišanje cen utemeljuje s tem, ker so se zvišale cene za platno, gumbe in sukanec in ker tudi krojaški pomočniki zahtevajo večje plače. Vzgledu dunajskih krojaških tvrdk bodo brez-d vom no sledile druge nedunajske tvrdke. Vojak ustrelil šest oseb. Pešcu Leop. Fichtner nekega, dunajskega domobranskega, bataljona se je zmračil um. Dne 17. aprila zjutraj je začel streljati brez vsakega povoda, na častnike in vojaštvo. Predilo se je vojaštvu posrečilo Fichtnerja zvezati, je že 1 postrelil šest vojaških oseb, pet vojakov je pa težko ranil. Nov vir dohodkov za vojno oskrbo. Ministrstvo notranjih zaidev je dalo na podlagi ministrske naredbe, izdane dne 20. januarja 1916, komiteju „Voj-no-oskrbna akcija gledališč, kinematografov in veselic“, ki se ie ustanovil na Dunaju, za vse kronovine veliaivno dovoljenje, da, po dogovoru z dotičnimi lastniki, oziroma najemniki, pobirajo doplačila k vstopninam za gledališča in za druge, javnemu razveseljevanju služeče prireditve. Po dunajskih gledališčih se bodo ta doplačila pobirala že od dne 30, aprila dalje ter se kmalu nato uvedejo tudi v kinematografih. 45% dohodkov iz te akcije gr« v, korist Rubečemu križu. 45% v korist vdovinskemu m sirotinskemu skladu, ostalih 10% pa v korist vdovam in sirotam in drugim svojcem umetnikov, ki so prišli vsled vojnih dogodkov v stiske, in pa onim pripadnikom umetniškega poklica, ki so postali vsled vojne invalidno -Ker je torej namen te akcije nad vse plemenit, smo prepričani, da bo tudi naše gledališča in druge take prireditve posečajoče občinstvo radevolje vzelo na-se to majhno breme. Srečna občina. Na Bavarskem je občina Steinfeld kjer prebivalci sploh ne plačujejo nikakih doklad, pač pa dobe še vsa drva zastonj iz občinskega gozda. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za 276 letrlo volno posolilo. Dopisi. Maribor. Na Velikonočno nedeljo in pondeljek jè pri konjski dirki v Gradcu dosegel tukajšnji mesar in* gost lničar g. Jos. Kirbiš lep uspeh. Njegov konj »Kurneval« je dobil prvo darilo mesta Line in tretje darjjo »Peagau«. Gradec. < Dne 20. aprila zjutraj so pričele prve pismonošinje po Gradcu raznašali pisma. Vsled odredbe trgovinskega ministrstva bo nastavljenih 14 pismoooSinj. Gornja Radgona. Na severnem bojišču je padel kadet 87. pešpolka, Jakob Trojnko, doma iz Gornje Rsdgone. bt. Peter na Med. selu. Umrl je dne 18. aprila posestnik Jožef Kregar. Zapušča vdovo, tri hčerke j n tri sine-vojake. N. p. v m! Konjice. V konjiškem okraju je napravila toča na Veliko sredo zelo veliko škode, osobito v vinogradih in na sadnem drevju Prizadeti naj takoj javijo škodo, da se jim odpiše davek. Frankolovo. Dne 19. aprila je na Frankolovem ob 3/43. popoldne padala prva toča Na zoranih njivah ia obdelanih vrteh je bilo videti vse belo. Res čudno vreme! Zjutraj so bili bližnji hribi pobeljeni s snegom, popoldne pa je med gromom in bliskom padala toča. Celje. Tovorni vlak, ki odhaja iz Celja proti Velenje ob 2 uri 19 minut popoldne, prevaža tudi osebe v vozovih 3. razreda, toda na postajah v Retro v Cah. na Paki in v Pasjem se ne ustavi. Molaico prevaža tovorni vlak, ki vozi iz Velen a v v Celje ob 8 uri 11 minut zvečer, tudi osebe v vozovih 3. razreda. Celje. V sredo popoldne je pridivjala iz Savinjske doline sem močna nevihta; v celjski okolici je bilo le malo toče, tem bolj pa se je vsula nad Srednjo Savinjsko dolino. Vreme obeta doslej za letino malo dobrega. Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“ Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.