KALENDAR Najsvetejšega Srca Jezušovoga Kalendar za naročnike Novin i Marijinoga lista. XXI. leto. Na 1924. prestopno leto. Z dovoijenjom prečastitoga v karijata v Dolnjoj Lendavi Cena 6 Din. po pošli 6 Din. 50 par. bobi se v Črensovcih, Prekraurje, pri vredništvi Novin i Marijinoga Hsta, štero je kalendar na svetlo dalo. Naročnikom M. Lista i Novin. W Edendvajseto leto prihaja k Vam, dragi naročniki kalendar Stfcž Jezušovoga. Letos je pali vekši. Pa čeravno je veksi, cena je ostala. Lani je koštao z poštov vred 6 Din. I letos to ceno Zatonesmopodignolicene, dasigavsakšanaročnieasiro:amore ku Ki ma Novine i M. List na celo leto plačena, dobi kalendar brczpla^ Kj je med letom stopo med naročnike Novin i M. Lista, dobj za polovično ceno i ne brezplačno. Samo tisti ga dobi brezpla ki je že doliplačao 25 Din., 20 za Novine, 5 pa za M. List. je naročen na celo leto samo na Novine ali samo na M, dobi kalendar za polovično ceno, to je za tri Dinare. Velj$|fr siroiam ga damo brezplačno. Za odajo cena 6 Din. po polii 6 Din. 50 par. VfJ: Cida to naznanimo, našim dragim naročnikom, njim že da je kalendar najde v najvekšoj zadovolnosti i njim pn obilen blagoslov Srca Jezušovoga. Črensovci, 1923. aug. 15. na den vnebozetja Bl. D. Mč naše nebeske matere. Uredništvo Novin i M. L Vsaki katoličanec, ki žele Marijino dobro defe, biti, naj si Marijin List. Vsaki katoličanec i evangeličanec, ki žele pravico zvediti, št po sveti, v našoj državi l krajlni godi, naj si naroči Novine,-so jedinl krščanskih listv Prekmarjl. Katoličanec ki nema M. U gladen človek brez jela. Katoličanec i evangeličanec ki nema Atoj delavec brez orožja ali kratko l daleko viden človek brez očaL vidi ne malih ne velikih krlvic štere se okoli njega godijo i n spoznati ni svojih dobrotnikov. Kptni se mili tri litre vina dati zu pravico, ne je vreden /;, — Ki raj ma svoj želodec kak Marijino čast, zagovor bože i \ pravice, vre.den je da po rečaj sv. Plsma ga pogilbi blek. terc k ne lore t \ince< >oje I Marijin List i Novine se dobijo v CrensfVcih Prekmurje. f m Premekljivi svetki. Prva predpepelničnanedela 17. febr. Pepelnica • 5. marc .Vijzem 20. aprila Vnebohod 29. maja Risalska nedela 8. ju. a Kvatrni in driigi posti. I. kvatre, posrne 12 , 14., 15 marca. II. kvatre, risaJske 11 , 13., 14 juna. lll.kvatre, jesenske 17. 19., 20. sept. IV. kvatre, adv;ntne 17., 19., 20. dec. Sv. Trojsivo Telovo Srce Jezušovo 1. adv. nedelia 15. juna 19. juna 27. juna 30. nov. Letni časi. Sprotoletje se začne 21. marca. Lfcto ali poletje se začne 21. junija. Jesen se začne 23. septembra. Zima se začne 22. decembra. Postni red. ?o najnovejšem cerkvenom zakoni (C I. C. Tit. XIV. Can. 1250 —1254) se etak glasi postni red : »Zakon zadržanja prepove vživanje mesa i župe iz rnesa, ne prepove pa belic mleka zabela kakšegakoli niti onoga ne iz slanine stvari. Zakon posta prepiše, da se do sitosti la den samo edtok najemo; ne prepove pa zajtra i večer lirane k sebi jemati, a pri-;akovosti i količni hrane se moremo držati navade svojega kraja. Ne je prepovedano pri idnom jeli skiipno vživati meso i ribe niti večerje, z obedom sprenieniti. (To je sme se cčer do sitosti riajesti, poldne pa samo polovico navadne vcčerje zaživati.) Zakon samoga :'adržanja veže vsaki petek. Zakona zadržanja i posta moramo držati na pepelnico, po >etkah i sobotah velikoga posta i kvater, tiste dni pred Risali, Velikov Mešov, Vsemi vetci i Božičom. Zakon samoga posta nas veže vse ostale dni veiikoga posta. Zakon fcadržanja ali zadržanja i posta ali samoga posta ne veže po nedelaj, zapovedanih svel-caj zviin svetkov vu velikom posti i se mesto teh dnij nej trebe en den prle posjiti i )dpade tiidi post z zadržanjom na Veliko soboto popoldnevi. Z temi predpisi se nikaj ic spremeni pri posebnili olejšavaj, pri obljiibaj kakše osebe ali kakšega driištva, pri uavilaj i vodili kakšega reda ali potrjene drtižbe z skiipniin življenjom bodisi moške ali ^enske, čeravno nema obljiib. Zakon zadržanja veže one, ki so sedmo leto svoje starosti ipunili. Zakon posta veže od spunjenoga edendvajsetoga do začetoga šesldcsetoga." To e zdaj postna zapoved. Ar jo v celoti objavimo, križov k postnim dnevam nesmo djali. Sunce i mesec. Leta 1924. suncc potemni trikrat i mesec dvakrat. Pri nas se vidi samo potcmncnje ncseca, štero bode20. februara. Mesec shaja ob 5. vori in 23. uiinut, popoldnc popolnoma )temnjen, koncc potemncnja 5. v. 57. minut. Driigo potemncnje mc.seca bode 14. augusla. ^ačne se ob 7. v. 3L m. večer, dokonca pa ob 11. vori 10. min. — Sunce potenmi o(). ugusta, deloma 5. marca, 31. jula i se ne da viditi prinas. Mesečna znamenja. Miad © Pun @ Prvi krajec 3 Zadnji krajec C- Blagoslovljeno novo prestopno leto 1924 Ma 366 dni, začne se s torkom i dokonča s sredov. — 2 Vladarska hiža kraljevine Srbov, Hrvatov i Slovencov. Njegovo Veličanstvo kral Aleksander. Rojen na Cetin i 4. dec. 1888. (po srpbkom kalendari 17. decembra). Prevzeo vladenje 1921. augusta 16. po očinoj smrti potom svoje vlade, ar je v Parizi ležao betežen ob priliki-očine smrti. Oženjen je 8. ]un. 1922. z princes. Marijov, hčerjov rumuns-koga kralja. Bratja: Princesa Jelena, rojena na Reki 23. cktobra 1. 1884*. (po srpsk. koledari 5. nov.) zdana 21. augusta (po srpsk. koledari 2. sept.) 1. 1911. s Konštantinom Konštantinovičem, kotrigov bivše ruske carske rodbine. — Princ Jurij, rojen na Cetinji 27. augusta (po srpskom koledari 9. septembra) leta 1887. ; Narodni svetki.* 28. junija: Vidov den, spomin na bitko na Kosovem 1. 1389. < 1. decembra: Osvetek nar. zjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov, 17. decembra: rojstni den Njeg. Vel. krala Aleksandra. Poštne pristojbine. * Narodni svetki ali državni prazniki so tisti dnevi, štere ne pa cerkev na spomin kakših vekših državnjh dogodkov. obhajati zapove dr/ava ' * Pisemske pošiljke Paketi (v tuzemstvo) v tttzemstvo ;__vjnozemstvo* C e n e ____________P i s m a___ _ težne___ | vrednostne __ do 20 gr. 1 Din ' do 20 gr. 3 Din. d6 3 kg. 8 Din. j do ioo Din. 100 p. „ 40 „ 1.50 „ „ 40 „ 4,50 „ » ;» » J2 „ , 500 „ 200 „ itd., za vsakih 50 gr. itd., za vsakih 20 » J^ » ^ „ „1000 „ 500 „ 50 par več. Edna gramov 1-50 D več. " h " f° " '¦ " ~m0 " 10 din- para je 4 filere. » -0 » 50 „ < ___• Dopisnice_ . Ekspresnina 3 Din ¦; Povratnica 2 „ navadne 50 par navadne 100 par Poizvednina 2 „ '• _________T i s k o v i n e_________ ^ -----------------=—.--------— ----=: Nakaznice do 50 gr. 10 par do 50 gr. 40 par (utalvdny) „ 100 „ 20 „ „ 100 „ 80 „ : itd., za vsakih 50 itd., za vsakis 50 Za znesek: do 25 Din. 1,20 Din gramov 10 par več. gram 40 par več. „ 50 „ 2, „ _________ 1__________________ , 100 „ 2,50 „ ==—¦—-=----------------------------------- m 800 „ a,50 „ Priporočnina 2 Din. Priporočnina 2 Djn. „ 500 „ 4,50 „ Ekspresnina 2 „ Ekspresnina 4 „ „ 1000 » 5,50 „ Poizvednina 2 „ Poizvednina 4 „ Zviin štemplov na navadna pisma sc ;: računajo ešče tč ccnc. Ekspresnina 2 dinai ' [ Poizvednica 2 „ *vo z orsaga. , Sečenj — Januar Sušec Februar Januar: Posvečeni sv. Driižini: Jezuši, Mariji, Jožefi. Februar: Posvečeni Bl. D. Mariji. Prekmurec pravi: S ečen: Siišec: . Či dež ide na den novoga leta, Či je svečna mraz, je v malom tak tiidi mešnjeka. Je januara mok- travni moker obraz. Kda se fašenk rilo, polje de slabo nosilo. na sunci peče, tiletodober pov nese. Vremen : Prve dni mrzlo, do 8. stalno. Do 13. 2. sneg. 4, veter, 7. mrzlo, 10. jasno, spremenljivo, 7. veter, 8. megla, 10. sneg. 11—13. mrzlo, 15. megla, 18. mrzlo, 21. Do 22. stalno, 14. mrzlo, 20. veter. Do veter, 23. megla, 24. sneg, 26. veter, 29. mrzlo, veter, megla. 30. sneg, 29. sneg. 1 I T ! Novo leto. Obrez.Jez. 1 P Ignacij p. m. 2 j S ' Nžjsv. Ime Jez. 2 S Svečnica_________ 3 | Č Genovefa dev. 3 N 4> treh Kraljih i c ?\ P< P> 4 p Andraš Korz- SP- 5 S Telesfor p. m. 5 T Agata dev m 6 N Sveti trije Krali © 6 S Dora dev. m. 7 P Rajrtiund sp. 7 Č Romuald apat 8 T Severin apat 8 P Mat. Janoš spov. 9 S Julian m. 9 S Ciril Aleksandr. sp. !? n X-1™°8 10 N 5. po treh Kraljih I P Higin p. m. u p Skazanje nevtep< D 12 S Enest_______________ 12 T Eulalia dev. 13 N J 1. po treh Kraljih 3 13 S Katarina od Riči 14 P H' arius p. 14 Č Valentin duhovnik 15 T I Pavel pušč. 15 P Faustin i Jovita, Sigfr 16 S Marcel ptišp. m. 16 S Julijana dev. m. \i$ priTa r.pašč- »g kizdrpeln'icov 19 $ | Kanut kralj m. ,g T Konrad spov 20 I N 2. po treh Kraljih 20 ; S Eleuterij p. ( 21 P i Ag-neš d. m. 21 i Č Eleonora 22 T Viice m. © 22 P Stol. sv. Petra 23 S Janoš od almoštva 23 S Peter Damj. p. li d ; Iimoutei.f- D , 24 N 2. pred pepelnicov S c §P[.e,brmtev Pavla 25 P i Matjaš apoštol 26 S Pchkarp m.__________ 26 T MarJjeta 27 j N 3. po treh Kraljih 27 S Aleksander, Viktor < 28 P Agneš d. 28 Č Leander p. 29 T Ferenc Saleški 29 P Roman apat 30 S Martina dev. C 31 Č Peter Nolask sp. «=— ^ —=, — 4 Mali traven — Marec Veliki traven — April Marc: Posvečeni sv. Jožefi. April: Posvečeni božoj Glavi i sv. Janoši Evangelisti. Mali traven: Prekmurec pravi: ; Veliki traven: Zemla de v leti malo pila, če v Žito ma žmelno klasovje, če siišci je preveč vlage dobila. česrrngovec lepo cvete. Vremen : Do 5. nestalno, veter, 7. sneg, 8. megla 12. sneg, 15. veter, 16. rnegla, 18. dež, 20. veter, 24. megla, 26. oblačno, 29—'-'»O, veter, 31. jasno, 2. veter, ;J. jasno, 0. megla, 8. dež, 10-oblačno, 15. dež, 17. oblačno, 18. dež, 21. megla, 2'A. oblačno, 24. dez, 27. veter, 29, dež. 1 | S Albn p. sp._________ 1 T Hugen p. 2 N 3.predpepelnicov© \ 5 Franciskus Pau!anski 3 P Kunigurda dev. -J ^r JO.nard p. 4 T Kasimir sp. 4 P I«dor p. cerk. vu3. @ 5 S Pepelnica 5 S Vincencij F-r sp. 6 Č Fridolin 6 N 5. postna (čarna) 7 P Tomaž Akvinčan 7 P Herman. Joz 8 S Janoš od Boga sp. 8 T Dionizij p. 9 I N 1. postna " " $ -5 Marija Kleofa 10 P 40. mantrnikov ° L Ezeh.el prorok 11 T Heraklij " P ^ania 7 zaIostl 12 S Greg:ročakcerkv.Kvatr 12 b \ bava______________2- 13 Č Nicifor p. m. 3 13 i N 6. cvetna (cvetna) 14 P ; Matilda kraljca. Kvatre 14 j P Tiburt 15 S Longim m. Kvatre 15 T Anastazija d. 16 N 2. postna J^ § Le!a. xtl. 17 , P Jedert (Gert.ud) J C Vek, četrtek 18 ! T G-ril Jeiuzalemski 8 P Veki pettk 19 iS Jožef hranitelj Jez. 19 S | Velka sobota @ 20 Č Joahim sp. 20 N Viizem 21 P Bedenik ap. 21 ; P Vuzemski pondelek _22_S Oktavijnn m._______®_ 22 T ! Soter in Kaj 23 N 3. pcstna 23 S | Adalbeit p. m. 24 P Gabuel nadang. \\ L \ Junj m. 25 T Ceplena Marija 25 P Marko evangelista 26 S ; Emanuel m. 26 S Marcehn p. m._____C. 27 Č Rupert p. m C 27 j N 1. po Vuzrni (bela) 28 P Gundram 28 P Valer i Vifrlis m. 29 S Ciril m.______________ 29 T Peter m. 30 N 4. postna 30 S S:J- Katalejna 31 P Modest. Balbina — 5 Risalšček — Maj Ivanšček — Junij Maj: Posvečen Preblaženoj Devici Mariji. Junij: Posvečen presvetomi Srci Jezušovomi. R i sa 1 š č e k: RisalŠček moker, ivanjščekpamhi-čen, kmet tisto leto bož žeden pa lačen. Prekmurec pravi: I va n š č e k: Žitno letoslabp rcdi, gda senaTe-lovo nebo skuzi. Štirfdesetdni se nebo skuzi, če na Medarovo ž njega rosi. Vremen: 2 megla, 3 veter, •". jasno, 7. veter, 10-13. jasno, 15—18 stalno, veter. 20— 21. jasno, 22, veter, 24 vroče, 25. se spre-meni vremen, 30. dež. Prva polovica nestalna, •"!, veter, 5. dež, G. oblačno, 13. dež, 15. oblačno, Vu dru-goj polovici: 1(5—18. vetrovje, 19. vroče, 20. treskanje, 23. vroče, 25. jasno, 26, treskanje, 29. vroče, 30. treskanje. 1 Č : Filip i Jakcb ap. 1 N 6. po Vuzmi 2 P Ataraz p. cerkev. vuč. 2 P Marijana dev. @> 3 S Naiden e sv. Križa 3 T KloHda, Paiia 4 N | 2. po Vttzmi © \ \ *viri" .. 5 P Pius v. papa \ L ^on'fac;i P- m 6 T janoš eirangelfct % \ ^orbert ap. 7 S Varstvo sv. Jož. Stanisl. 7 b Kobert ap-___________ 8 Č j Mhael nadang 8 j N Ris. Prih. sv. Diiha 9 P Grfgor Nazianski 9 j P | Risalski pondelek 10 S Antonin p.___________ 10 T Margeta kralica 3 11 N 3. poVuzmi ;i 5 Barnaba ap. Kvalre 12 P Pankrarii O^ 12 C Antonina m. \\ T c! I ^ 13 ! P PfidovansklAnton.Kvatr 14 S Bonifacj m. 14 | S Bazilr. Kvatre_________ 15 Č Izidor m. 15 N 1. Sv. Trojstva 16 P Janoš Ntp. m. 16 P Rtg. Franciskus 17 S Paskal sp.___________ 17 T Rainer, Jolenta f0 18 N 4. po Vuzmi @ Jg 5 i?a[ko l Marcel m« 19 P , Celestin papa * ™ , g Telovp 20 T ! Bernardin Sijenski 20 i P Silvenj p. m. 21 I S i Valens. 21 S Aioizn Gonz sp 22 Č Julja dov. 22 N 2. po Risalih 23 P Dtsiderij 23 P Ediltruda dev. 24 S Marija pomočrn'ca 24 T Ivan Ktstitel C 25 N ! 5. po VOi^i c" II l yilJT- d i 26 P Filip Nerejski ) v .v . ^6 C Janoš i Pavel m. 27 T Beda *p. ,Kr'znl 27 P Srce Jezusovo 28 S AvguStin t-eden 28 S Leon p. Irenei p. m. 29 Č Kristušov vnebohod 29 N Peter i Pavel ap. 30 P Ferninand kral 30 p Spomin Pavla ap. 31 S Petronila dev. Jakopošček — Julij Mešnjek — August Julij : Posvečeni presvetoj Krvi Jezušovoj. Avgust: Posvečeni prečistomi Srci Marijinomi. Prekmurec pravi: Jakopešček: Mešnjek: Štirideset dni bo še lepo, če je Kda je na Lovrencovo grozdje driigi den julija vedro. mehko.goričaneosiobetavinosladko. Vremen : Do 9. nestalno, 1—3. veter, 5. vroče. 6. treskanje, 7. vroče. Od 10. do 16. stalno, jasno, vroče. Od 17. do 23. veter, dež, 25. vroče, 26. grom, 28. vroče, 30. veter. Do 5. jasno, vroče, 7—9. veter, 11. vroče, 13. oblačio, 15—18. jasno, 19. vroče, 21. jasno, 23. grom, 24. veter, 26—29. vroče, 31. grom. 1 \ T ! Teobald piišč. 1 ! P Verige sv. Petra 2 S Srpna Marija © 2 S ¦ Aifonz Porcijunkula ? l L Ji^li?MOr i 3 N 8. po Risalih 4 p Udelrik pk. spov. 4 p Dornirik> spovednik 5 S Cinl i Metod slov. ap. 5 | T Snežna D Marija 6 N i 4. po Ris. Krv Jezuš. 6 ' S I Spreobrazenje Gosp. 7 P | Vilibald piišpek sp. 7 j Č ! Kajetan spovednik 8 T Elizabefa kraljica 8 j P | Cirijak diakon, Q) 9 S Veronika devica Q> 9 S Roman mantrnik_______ 10 Č Amalija devica 10 N | 9. po Risalih !i c PiJ papa mantr. n p . Zužana 12 S Mohor i Fort._________ 12 T K!ara dev. 13 | N 5. po Risatih 13 S Berchtnans Janoš 14 i P i Bonaventura vučitol ' 14 ' Č Atanai.ija @ 15 j T | 12. apoštolov 15 P Vel.meša Vneb.D.M.f 16 S | Karmelska Bi. D. M. © 16 S j Rok spovednik________ 11 L Aieksii Sp* 17 N i 10. po Risalih 18 | P | Miroilav 18 P i Jelena casarica 19 S Vincenci] Pav. 19 T j Ludovik Toledanski 20 i N 6. po Risalih 20 S Števan kral 21 P Daniel prorok 21 j C Bernat apat 22 T Marija Magdalena C 22 [ P Timotej mantrnik C 23 S Apolinar pk. mantrnik 23 S Filip Beniski sp._______ 24 Č Kristina dev. mantrnica 24 N 11. po Risalih 25 P Jakob apoštol 25 ! P Ludovik kralj 26 S Ana mati Bl. Dev. Mar. 26 T Zefrrin papa 27 N 7. po Risalih 27 S Kalaz.*Jožef 28 ! P Inocencij papa spov. 28 C Augus:incerkv.očakpk. 29 T Marta dev. 29 J P ! Glavo:;ek sv. Ivana 30 S Judita mantrnica 30 S Roza Limanska ® 31 Č Ignacij lojolanski © 31 I N 12. po Risalih .. •/ _._ Mihalšček - September Vsesvišček - Oktober i p 2 I T 3 S 4 Č 5 P 6 S Egidij, Verona, d. Števan kralj Dorotea Rozalija devica Just. Lovrenc sp. 7 N 13. po Risalih 8 P Malameša.Nar.B.DM 9 T Peter Klaver sp. 10 i S Tol. Mikloš 11 j Č Teodora 12 i P Ime Marijino 13 S Notbunza @ 14 N | 14. po Risalih 15 P | Nikodem mantr. 16 T Eufemija mantr. 17 S Lambert. Kvatre ff 18 Č | Kupert Jožif 19 P Januari m. Kvatre ff 20 S Eustahij m. Kvatre ff 21 N 15. po Ris. Mataj C 22 P Maurioj mantr. 23 T ! Tekla d. m. 24 S Gerart piišp. mantr. 25 Č Kleofaš vučerrk Jez. 26 | P Ciprian piišp. mantr. 27 | S Kozma i Damjan mantr. 28 N 16. p.) Risalih 29 j P Mihael nadangel. 30 | T I Hieronim duhovnik. 1 S 2 Č 3 P 4 S 13 14 15 16 17 18 6 , P 7 T 8 S 9 Č 12 ! N P T S Č P S 19 N P T 20 21 22 S 23 ! Č 24; p 25 S 26 N 27 P 28 29 30 31 T S Č P Remigij Leodegar pk. spov. Kandid manfrnik Asiski Franciskus 5 N 17. po Ris. Velimir 3 Bruno sp. Rožnovenska D. Marija Birgita Areop. Dionisij pk. 10 P Borg. Franciskus 11 S Placidia devica 18. po Risalih Kalman, Didakus Kalist papa Terezija devica Galbus apat Hedvig Lukač evangelist 19. po Risalih Vendelin Uršula dev. Kordula dev. mantr. Kap. Janoš Rafael nadangel Al. Margeta dev. 20. po Risalih Sabina mantrnica Šmon in Juda ap. (| Narcis piišpek Rod. Alfonz Wolfgang (Vuk) piišp. September: Posvečeni angelom čuvarom i Mariji sedem žalosti. Oktober: Posvečeni Kraljici sv. rožnoga venca. Prekmurec pravi: Mihalšček: , Vsesvešček: Či na Mihalovo sever vlečc, ve- ! Zima rada z repom bije, či dugo liko zimo i sneg prinese. I loplo sunce sije. Vremen ; 2. megla, 4. dcž, 7. vetcr, 9. megla, 11. dež, 15. megla, 17. obhično 1K. dež, 20. veter, 24. megla, 25. veter, 26. jasno, 27—29. veter, 30 jasno. 2. vcter, 3. jasno, 4. velcr. 0. megla, 8. dež, 10. mcgla, 11. vcter, 14. jasno, 15. veier, 17. jasno, 1S. veter, 19. jasno, 22, 23. veter, 24. jasno, 2(5. veter, 27. jasno, 29. veter, 31. megla. 8 — Andrejšček — November Božič — December i 16 N 17 P 18 19 20 21 22 T S Č P s 23 N 24 P 25 T 26 S 27 Č 28 P 29 S Vsi sveci 2 N 21. po Risalih 3 P Diišni den < 4 T Karol B..romej 5 S Imre vojvoda (Mrko) 6 Č Lenart sp. 7 ; P Engelbert p. S S Gottfried p. 9 N 22. po Rtsalih 10 P Avel. Andraš sp. 11 T Martin piišptk 12 S Martin papa m. 13 Č Koska Stanislav 14 P Jukund p. sp. 15 S Leopold sp. 23. po Risalih Čudečineči Gregor Odon apat Elizabtta kraljica Val. Felks sp. Daruvanje bl. D. Cecilija d. m. 24. po Risalih Janoš od Knža sp. Katarina dev. Konrad p. sp. Virgil p. sp. Jakcb iz Marke Salurnim p. m. 30 N 1. Adventna 10 11 11 13 18 19 20 24 25 26 27 1 P 2 T 3 S 4 C 5 P 6 S Božena m. Bibijcna Ksav. Franc!skus Barbsra d m. Sava Mikloš p 0) N P 9 T S Č P s 2. Adventna Nevtep. popr. D. M. Leokcdija dev. Melkiadeš papa m. Damaz papa @ Sinez j m. Luc>i? d. m. 14 N 15 ! P 16 i T 17 ! S Č P S 21 N 22 P 23 T S Č P s 3. Aciventna Kristiaa Euzebij, Albina Lazar p. Kvatre Graci;an p. Nemezij. Kvatre Teof.I m. KvMtre € 4. Adventna Demetrij Viktorija dev, Adam i Eva Božič. Rojstvo G. Števsin m. Janoš ap. 28 N 29 P 30 T 31 S Drobna nedužna deca Tcmaž p. Anizia, David Silvester papa November: Posvečeni priprošnji za verne diiše. December: Posvečeni Božemi Deteti Jezušeki. Prekmurec pravi: Andrejšček: Mraz vsehvecov to pomeni, da Martinov den bo lepi. P r o s i n e c : Lucija krati den, je znano vsem jiidem. Vremen: 1. dež, 2. oblačno, 4. veter, r>. nirzlo, 2—^5. megla, 6. sneg, 8. oblačno, 10. 6—8. jasno, 9 12. veter, 1.'5. megla, 15. dež, 17. oblačno, 20. veter, 21. mrzlo, 23. niegla, 25. oblačno, 26—28. veter, 30. megla. veter, L°>. megla, 16. veter, 17. megla, 20, oblačno, 22. sneg, 24. oblačno, 25. mrzlo, 28. sneg, 30. oblačno, 31. mrzlo. — 0 — Diišatn pokojnih dragih. Diiše drage! dtiše moje, Z mojga srca odtrgane! Mir že mate, ... hiže ziate, . . . večne sreče. Vam šepeče Vctrič rajski kaj od mene? Rožc vaše vse medene Jei' dobijft roso v parle? Roso inojih skuz pnznale? Ljiibo sem vas, vi pa mene, Bili smo vsi misli tne. Vi sle srečni, ste pri cili, Srce bože Je že Vaše. Jnz ubogi pa potiijcm, be poiiijcm, se vojskiijern Se vojskiijem vsikdar hiijo. Vsigdar hiijši boj sc bije. Tabcmakl mi je sabla, njegov Kitihek krepost, hrana ; Jeztiš dragi v tabcrnakli mc na srci svojem nosi On mi sveti, me tola/.i, Olej^ava križec vsaki . . . Oh! pa Njega znain zgfibiti . . .! . . . Zato so tej tužni zdihi! Jaj! zgiibiti Srce Božje ! . . . O ne . . .! To je nemogoče 1 . Nemogoče ... Diiše moje * — Ve ste mile me rešile. 10 Sladko čtitim zdaj tolažbo: Zgiibb sem vas diiše zato, da mi ve odprete vrata Večne sreče ! Hvala zlata! S r č c 11. Den Srca Jezušovoga. Dnes je ne viitro i vutro je ne dnes. To že po vremeni vidimo. Dnes sunce sija, vtitro pa že grmlenca zna biti s točov. Tak je i vu našem živlenji: malo kda je eden den takši kak driigi. Dnes se veselimo, vutro se že nikaj zgodi, ka nas razžalosti. So dnevi, kda nas velka sreča srčča, to so naši veseli dnevi; nego so dnevi, kda nas velka nesreča, smrt naših ljiibljenih dosegne, to so žalostni dnevi. Radi bi je zbrisali iz našega živlenja. Den veselja, den žalosti se močno vtisne v naše srce i naš spomin ga od leta do leta nam na pamet prinese. K^ak je pri nas, tak je i pri našem Zveličiteli. On je tudi mco na sveti vesele, je rneo žalostne dneve i vore. Veselje i žalost Srca Jezušovoga je popisana vu evangeli-jumi. Tak sv. Janoš evangelist piše od edne vore : K^da bi Jezuš, znao, da je njegova vora prišla, da bi iz toga sveta odišo k Oči, potem da bi on svoje, ki so bili na sveti, iubo, liibo je nje do konca. Janoš. 13. 1. To je bila tista vora, kda je Jezuš na slednjoj večerji oltarsko svestvo nastavo. Njegovo Srce je bilo vtopljeno vu morje žalosti: Moje Srce je žalostno notri do smrti. Oorelo je od lubeznosii: Nišče ne ma vekše lubeznosti, kak on, ki svoj žiiek da za svoje prijatele. To je bio den velkoga trplenja i velke lubeznosti. Jezuš je šteo, da se mi ne spozabimo njegovoga trplenja i njegove llibeznosti: K^elkokrat to včinite, včinte na moj spomin. Sveti Pavel pa piše : Kelkokrat bodete jeli te kruh i te kelih bo-dete pili, smrt Oospodnovo bodete oznanjtivali, dokeč pride. Ka je Jezuš večkrat naprej povedo, je zvršo na velki petek na križnom drevi. Mro je za nas. Prišo je vojak, cdpro je nje-govo Srce, na steže nam odpro vrata, naj pristopimo vu Srce Jezušovo, naj tam najdemo irošt i zavetje. To je bio petek, den žalosti, trplenja i lObeznosti. Maticerkev se ne spozabi z toga, petek je post, v petek ob tretjoj vori zvo-nijo po celom sveti. — ii - Eden petek Jezuš posebno za svojega šče meti, to je drugi petek po Telovom. Leta 1675. se je skazo svojoj službenici bla-šenoj Marga-eti Alacoque, pokazo je svoje Srce govoreči: Glej to Srce, štero je liidi tak lflbilo, da se je nikaj ne šparalo, nego se je celo venzajelo, da bi svojo lubeznost njim pokazalo. Za plačilo dobim največkrat nezahvalnost. Potem je njoj izrazo želo, da bi petek oo Telovom, njegovomi Srci posvetili, da bi se pre-čistili, da bi njemi zadosta včinili za vse razžaljenje, štero mora trpeti na naših oltarah od mrzlih i mlačnih ludih. Na dalje je pravo : Jas obečam, da se moje Srce razpreste i nad vse one, ki meni to čast pokažejo, razlijem obilno mojo božjo liibezen. Poleg toga pelka je želo, da pobožni krščeniki posvetijo vsaki prvi petek. Tak eden prvi petek se je Jezuš skazo svojoj službe-nici, pokazo je njoj petere rane, svetile so se vu nebeskoj svet-losti, tožo se je njoj za volo nezahvalnlh ludih, ki njegovo lubezen i njegove dare nezahvalnostjov plačajo. Potem je pravo : Ti boš se vsaki prv; petek prečistila, da vse nadomestiš, za vse žaljenje za dosta včiniš, štero se je tekom meseca pred oltarskim Svesi-vom zgodilo. Boj proti alkoholi. Alkohol je opojna pijača : žganica, vino, jabočnica, gruško-vica. Vkraj nas držijo od njegovoga vživanja. Zakaj ? Alkohol nam vkraj vzeme zdravje. Alkohol pokvari rod, pokaštiga se vu deci, ešče vu vniikaj. Alkohol, ar je ne hrana, potem je zaprav-lanje. Pijanec od vust svoje dece, svoje žene vkraj trga kruh. Alkohol razširjava siromaštvo. Pijanec preklinja, je sirovi, grobi. Po pijanstvi pride bitje, ludomorstvo. Pijanec je nečisti, je manjak. Znate zdaj že, zakaj vas dobri liidje vkraj držijo od alkohola ? \{a smo poiem čineči ? Ništerni pravijo, da bi celo več nikaj opojnoga ne pili. Pravo bi bilo. Nego te čas, da telko goric i sadovnjakov mamo, da grozdja i sad a ne znamo na drugi način porabiti, jas prevržem k onim, ki pravijo. Vživaj, nego z merov. Pa to je ravno žmetno, mero držati. Bog nam je dao slobodno volo. Včinimo, ka ščemo. Te pa vse lehko včinimo? Ne. Bog nam je dao zapovedi, tako rekoč grajke, plote postavo, prek šterih lehko stopimo, nego či stopimo, je že greh. Narava (natura) tfldi grajke postavla. Lehko prek stopiš, što bi ti zabrano, nego narava te grdo pokaštiga. Pijanost, - 12 - fazvtizdanost, čemeri, nevoščenost se grdo kaštiga sama, narava kaštiga, zemlja se proti človeki obrne. Zakoni so za lagoje ludi. Či bi ne bilo lagojih ltidih, vse bi nam pripuščeno bilo na našo pamet i dobro voljo. Tak pa zakoni vežejo dobre liidi za volo lagojih ludih. Sunce se je pokazalo iz med oblakov, treznost začne že svet, začne že država prosljavljati. Do zdaj smo se samo vu cerkvaj borili proti pijanstvi, zdaj pa je že v šolo prinešeni te boj, 24. jun. 1923. je pa celo javno treznostno zborovanje bilo vse širom naše domovine. Povodom treznostnoga praznika (svetka) se je dne 24. jun. v Ljubljani vršilo treznostno zborovanje, na štero so poslale svoje zastopnike vse oblasti, drtlštva pa časopisje. Zborovanje je otvoro načelnik zdravstvenega odseka dr. K^tičič, potem je v imeni pokrajinske uprave govorio dr. Goršič. Pokrajinska uprava šče z vsem svojim vplivom sliižiti proti alkoholnomi boji. Vse nepo-trebne i nove gostilniške koncesije se bodo omejile. Dozdajšnje naredbe se bodo ostrejše izvršavale. Posebno pašnjo bo tiprava posveiila naborom. Na deželi bodo ob nabornih dneh gostilne zaprte, v mestih pa se bodo naborniki taki ob prihodi spravili vu vojašnice. Slobodna, prosta žganjekuha se mora omejiti. (Tak se moramo pijancom zahvaliti, či ne mo smeli telko žgati ,,k šenki," kak do zdaj). Za zdravstveno oblast je govorio dr. Ivo Pirc. Pi-janstvo je ljudska kuga, kak pljučni betegi (jetika) i spolne bolezni. Cerkveni zaslopnik kanonik Stroj je zagotovo, da bo cerkev, kak i dozdaj, vsikdar posvečala skrb treznostnomi deli. VseuČiliški profesor dr. Ozvald naglaša, da se trbej v protialkoholnom priza-devanji pred vsem oprijeti mladine. Za mladino, kda zapušča šolo i prvič pride na cesto, vu driižbo, vu krčmo, trbej posebe po~ skrbeti, to je delo cerkvi i starišov. V imeni Orlov je dr. Basaj zagotovo, da bo orlovska organizacija z ognjom sodelovala v protialkoholnom prizadevanji. V imeni Sokolov je dr. Fux izjavo solidarnost s protialkoholnim gibanjom. Vsaki pameten človek,vsaki dober krščenik i dober državljan poz-dravlja treznostno gibanje. Sam z merov vživa pijačo ali se celo vkraj drži. Tvoje dece ne vči, ne navajaj na pitje. Pa kelko starišov vu deco leva žganico, po vsoj sili sina napaja : Ve pa pij. Ne tak. Po-hvali ga, či ti ne de šteo piti. Mladina se mora v obstinenčnom dtihi vzgajati; Naj ne pije alkohola. __ 1C{ ____ Od nenavidnoga pidentara. Narodna. Ednok je bio eden krao, pa je meo dva pidentara. Oba teva pidentara sta vdablala glino obleko pa glino plačo, liki ednoga je zato krao li raj meo, kak drugoga. Či so prišla k njemi kakša gospoda, je mogeo vseli samo eden pidentar hoditi koli njih, šteroga je krao raj meo, ov se je pa mogeo odzaja držati. Te se je pa zgodilo, ka je krao ednok odišeo na lovino. Te pidentar si je pa že večkrat premišlavao, kak je rekši to, ka njega zametavlejo, ovoga pa raj majo, pa je šo pred krala, gda je te z lovine šo, pa njemi pravo, ka njegov pajdaš s kralicov drži. Gda je krao to zvedo, so ga obleieli čemcrje, pa jc pravo : — No, kak znaglič domo pridem, tak ga zravna dol slrlini. Pidentar je pa pravo nato: — Svetli krao, to ncde dobro, zato ka bi što pitao zanjega; liki vi mate vapanico, pa ga tam notri dajte vrčti, le nigdar nišče ne zvedi. Krao ga je bogao, pa je šo k vapnici. Tam je pitao va-pančare: — Ali vi spunite, ka vam jaz zapovem ? Vapančarje so odgovorill: — Svetli krao, nii smo dužni spuniti vse, ka vi želete! Krao njim je nato velo: — Tistoga mojega slugo, štcri zajtra najprle se pride, z železnimi rasojami bardusnite, pa ga notri v vapanico vržte ! Gda je na drugi den krao opravo zajtrk, je k scbi pozvao tistoga pidentara, ka ga je raj meo, pa njemi je velo: — Idi, pa pitaj vapančare, či so spunili mojo zapoved. Pidentar je šo. Gda je do cerkvi prišeo, pa čflo, ka se meša služi, je šo notri. Mislo si je, ka zaj ma priliko, pa je lejko dugo v cerkvi. Ostao je zato pri teh mešaj, pa je te šo proti vapanici. Ov pidentar si je pa doma nej znao kaj začčti, ka bi jako rad znao, či so že vapančarje bujli njegovoga pajdaša. Veselio se je že naprej, ka de rekši raj on v vekšoj milošči pred kralom, pa je šo pitat vapančare, či so že spunili kralesko zapoved. Gda so vapančarje varali, ka te pidentar ide proti njim, so si včasik dogučali: — Moremo ga hitro bardusnoti z železnimi rasojami, pa vrčti notri v vapanico, da svetli krao tak želejo. — 14 — Tak so tfidi včinili. Pidentara so zgrabili, pa so ga vrgli notri v vapanico, zato ka je on bio prvi, ka je tisto zajiro ta prišeo. Gda so meše uiinole, je prišeo k vapanici ttidi ov pidentar, šteroga je krao zgono, pa je pitao vapančare : — Ka pa vi žgete, ka iak jako smrdi ? Vapančarje so pa odgovorili : — Žgemo tisto, ka je svetli krao zapovedao. Ovadili so njemi zato nej, ka so včinili. Pidentar je te šo domo, pa gda je domo prišeo, ga je krao pitao : — No, si hodo pitat vapančare, či so spunili kralesko zapoved? On je pa odgovoro: — Sam hodo, pa so mi vapančarje pravili, ka žgejo tisto, ka njim je kraleska svetlost zapovedala, samo ka prej jako smrdi. Krao je te včasik znao, ka so vapančarje žežgali tistoga pidentara, šteri je tožo kralico pa toga pidentara, ke. rekši vkQp držita. Pozvao je zato pred sebe kralico pa toga pidentara, pa njima je povedao, ka sta obtoženiva, pa zakaj. Pidentar je zaj na kolena spadno pred kralom, pa jepravo: — Svetli krao! Prositn ponizno, jaz sam si na koj takšega nigdar nanč mislo nej, pa sam se svetle kralice nigdar nej ovači tekno, samo či sam gda mimo kre nje šo, pa sam se je te ne-dovedoč dotekno. Kj*alica je pa tlidi pravila : ¦ :• ' — Slobodno mi glavo krej odsekate, či je to istina ! Te pi-dentar je meni nigdar nej pravo takše reči, pa me je na koj takšega tudi nigdar nej nagibao. Krao je te spoznao, ka sta nedužniva, pa je pravo : — ^ikoli driigomi jamo kopa, on sam v njo spadne. 15 Narodne pesmi. Oponiba. To pesem spevlejo, gda mrtvece čuvajo. Lepi okrogeo svet • . . Lepi okrogeo svet, Morem te odstaviti! Jaz več za te ne maram, V kmičtn grob odhajam. Lepo rumeno sunčece, 0 ve svetle zvezdice, Morem te odstaviti itd. Morem vas odstaviti itd. O ti bledi mesec ti, Zbogom liiba mati, Morem te odstaviti itd. Morem vas odstaviti itd. Zbogom lut>i oča itd. Zbogom liibi bratje itd. Vse naj se žalosti Vse naj se žalosti V dolini sužnosti ! Sveča mi dogori, Mi pravi: vmeri ti ! Trobonta angela Drvo mi delajo, Mi je trobontala, Telo v njo denejo, K sodbi boži * ^ Diiša pa bo pred Me je spravila. Božo sodbo šla. Živo sam dvajsti let Zdaj nesejo me ta, Na tom milom svet, Ge mrtvi so doma, Zdaj morem mreti, Tam ge vsakšega hiža Se k mrtvim čteti. Je pripravlena. Jaz ščem tii ostat', Na sodni den gor stat', Gda bo me prišeo Angeo boži zvat. __ ](] __ K Svetim Trem Kralom . . • nK Svetim Trem Kralom Na kerfanje bom šla. Tam bom lepo Jaz molila Boga." ,,Sveli Trej Krali ,,Toga križa se jaz ne zbojim, Do ga nieni dali, Naj li moža zadobim. Ednoga moža, od Boga, Znam šivati, znam-presti, Či gli tak duge mustače ima." Znam dati njemi jesti; Driige reči me mož navči, ,,Preliiba moja hčerkica, nej tako! Hočem ga lepo bogati." Ti svojim skiisnjavam daj slavo! Možila bi se rada, ,,K Svetim Trem Kralom Pa si šče premlada ; Na kerfanje sam šla. Ti neveš, ka govoriš, Tam sam lepo Zakon je en težki križ." Jaz molilla Boga." f,Svcti Trcj Krali So ga ineni dali, Hdnoga moža, od Boga, Či gli raztrgaue hlače ima." Sunce sija . . . Sunce sija, suuce sija Med dvcma sivima gorama : Dečko guči, oj dečko guči Z dvema fajnima deklama, Eldna zaspi, edna spi, Ta driiga z dečkom govori: ,,Aj dečko ti, aj dragi ti, F*a štero dcklo boš si vzco ?" ,Tebe bi vzeo, tebe1 bi vzeo, Pa jako hitdo maler niaš!' ,,Mater vmorim, očo vtopim, Pa tebe ne zapiistiiii." ,Mator vmoriš, očO vtopiš, Pa inene nigdar nc dobiš!' 17 Micika na pragi stala . Micika na pragi stala, Svetle zvezde je gledala: f,Zvezde ido za meglo, Mojga fanta nej domo." ,,Moj fant, ge si hodo, ge si bio, Ka si si tak čižme zarosio ?" ,Jaz sam hodo po planinaj, po rosinaj, Tam, ge so fantičje, mlade dekline. Tam sam dobo prstanke tri: Prvoga mi dala Micika z celoga sica; Driigoga mi dala liibica zaliiblena; Toga tretjega mi je pa dala lelija, Cvetlica i roža z ncbes.' V pungradi rože rastejo ... V piingradi rožo rastejo, Lejno pa ideta dečkica dva, Vse so fajn precvetene; Obadva sta lajniva, šikaniva; Poleg mi idejo deklice, , Dcčka pa drtigo ne delala, Vse so fajne kak rožice. ' Najno liibezcn gor pišcta. To prvO je ,,a", to diiigo je ,,b", To je 6d najne dekline iine. Magdalena, Magdalena . . . ,,Magdalcna, Magdalcna, Daj mi kito rožmarina!" ,Jaz bi ti ga rada dala, Da mi nebi majka vkraia. Jaz ga hočem majki vzeli, I ga tebi podeliti.' 18 Tormsce. Leta 1725. je grof Jurij Csaky v Tornišči hodo. Pravo je Torniščarom, naj svoje tožbe pismeno njemi dajo. Tožili so se, da gospocko vino morejo odavati. Ednok 12 driigoč 14 lagvovvina dobijo. Ne morejo vse stočiti vu varaškoj krčmi, med sebom si morajo razdeliti. Oficirje tiidi krčmo držijo. Prosili so, naj se stalno cdLči, kelko vina mora.jo stočiti. Moramo s gotovimi penezami rešiti 3 lis:čne kože, ednbga casarskoga ftiča, 10 borojčnih ftičov (huros madarak) i edno tele. Vu torniških privilegiumah cd toga ne ga guča. — Hajducke so je brezi znanja varaškoga župana zvezali, vu teml'co vrgli. —• Deset let že oficira majo, morajo njini forš-pont davati. Ne zadolejo že več. — Odgovor so dobili 5. jul. 1725. Vse se niha po starom. Na znanje da gospočkim častnikom, kak naj opravlajo s Torniščarami. Leta 1769. so arendo davali gospodi — 38 r. 58 kr. — Šest lagvov vina so stočili, (Leta 1859. 60 akovov). Gospočkim častnikom so na leto tri obede dali. — Pritisnoli so je na desetino. Od mlinov so arendo pla-čuvali. Gospočkim hajdukom, kda vu varaš pridejo mcrajo jesti i piti dati. To je vse ne bilo prvle. Leta 1770. so popisani travniki i njiva. Na Gornji Krčej, v Trnji, pri Preitoki, na grudici, v Dolnji Krčej, v Krčovini, v Juhovoj Gati, za Krogmi, za mlinom, v Gaboricaj, za hišov, v ogradi, poleg Gatj, Pas-ka, pri Gareši Veliki ogradi, poleg Kalinovnika, v Domjanovoj sencžati, v mlinskih se-nožataj, pri Solar Jančija hiši, v Slepom ogradi za Tivadarovim mlinom pasika, v Tompovoj krčovini, v Ščapovoj pasiki, v Krogi, pod Rakitjom, v kračmaj, v Bankovoj krčovini, za dugimi njivami na černom, v gati, v Kroglih, v gaici v gati pri Pretoki, na gredicaj, v Ascainki v Asčanici v Asčaniki. — Driige njiva so selišča (sessionales terrae). — Vu ednom pismi leta 1824. se spominja Pantesice, Janine. Na mejaj med vesnicami trnje raslo, žmetno je bilo hoditi i meriti. Vu pravdi se je posvedočilo, da Torniška desetina je poposka, nego beltinska gospoda je pogodbo mela s zagrabečkim kaptalanom i zato je ona brala. Z desetine 16. del je bio plebanušov. Od hajdine i kukurce se ne dava popčska desetina, tak i beltinska gospoda ne sme brati. Po-poska desetina se je davala od selišča. Od krčovine je zemelska gospoda brala desetino, donok njoj je prepovedano bilo, da bi od hajdine brala, štera je vu strnišče posejana bila. Tak tiidi prepovedano njoj je bilo, da bi želela, da bi njene častnike i sluge Torniščarje hranili i vozili. Leta 1773. je zagrabečki kaptalan desetino z arende dao Beltinskoj g6spodi. Da bi ga gospoda leta 1817. ne ponovila, je kaptalan desetino z arende dao prebivalccm, da desetino rešijo s penezami, na leto plačajo 2000 ranški, plebanoši 16. del morajo dati. Kontraktuš je podpiso Jano5 Godina, Andraš Sarjaš, Janoš iVhrša, Nikolaj Poredoša (TorniSče) Stefan Barbarič (Lipa) Peter Hajdinjak (Gumilšca), Marko Zver (Nedelrca), MUiael Straščan (Brezovica), Nikolaj Hozian (Poljana), Štt-fan Piicko (Ivanci), Štefan Jerebrc (Beltinci), Ivan MesariČ (Bratonci), Mihael Voroš (Gančani) M;hael Sraka (Lipovci), Nikolaj Brunec (Dekležovje), Lovrenc Kuzma (Melinci), Marko Zver (Adrijanci), Ivan Zenko (Črensovci), Štefan Vinčec (Renkovci), Jožef Horvat (Žižki). — Leta 1822. sta se kaptalan i gospoda ™_ 1Q ___ zjedinila. — Leta 1838. je kaptalan znovič prebivalcom dao desetino, rešili so za 1000 ranški leto. — 26. febr. 1848. je Tornišče 100 ranški plačalo za desetino. Štefan Magdič iz Renkovec i Marko Lutar iz Nedelice sta v Beltinci 18. aug. leta 1779. izpovedala pred gospočkim stolcom (uriszek), da sta od varašancov čiila, med njimi od Kiička i Kolenca, da na pravdo za volo meje so že 800 ranški potrošilj, pa že več poberajo (collecta), njihov fiškališ, da v Tornišče pride, si goslare da pripeljati i tak se zabavlja. Lela 1779. na 9 punktov izpitani so pravli, da so oni privilegirani varašanci i na to so pokazali svoj privilegium. Ovak pa dejansko plačajo vsako leto 39 ranški, 48 akovov ali 12 polovnjakov gospočkoga vina stočijo. (48 urnas sive 12 polovnjak). Od selišča davajo poposko desetino. Od krčevinskih travnikov plačajo zatednim koscom 3 kr. Vu ednom pisrai leta 1825. se spominja kapela (stacija) sv. Roka. Leta 1794.' 28. risalščeka je Štefan Augustich od beltinskoga išpana Petra Schapa prek od kapele sv. Antona na driigom kraji ceste hišo s fundašom vred kiipo za 160 ranški. Varaški poglavarje so se njemi, kak se toži, s prelevanjom krvi i s smrtjov grozili, hišo zapečatili i via facti okupirali. Ta bkupacija se je pa zato zgodila, da je Peter Ščap na hišo 100 ranški duga vzeo od Matjaša Benko ešče julija leta 1793. Med tem je pa odo hišo Augustiči za 160 r. Hišo je mcgo rešiti za 100 r. od Benkova. To seje zgodilo 28. maja 1802. Že od leta 1823. so se T5rniščar]e tožili za volo hajdine i kukurce. Ponovili so leta 1828. da od hajdine vu strnišče posejane morajo desetino i tak od edne njive dvakrat vu leti desetino davati ne po pravici, nego po voli častnika i jo morajo sklasti, liki drva, vu klafter. Kda bi varaški župan ne tak dao sklasti kukurco, 6 vor voze je dobo, paziteli kukurceje gospočki jager pukšo vkraj vzeo. Odgovor je bio, da že leta 1772. so davali desetino iz pšenice, žita, hajdine i kukurce. Či zdaj malo zemle majo, to je prvle tiidi tak bilo. Piikšo samo nemešnjak slobodnč nosi. Ne se je posvedočilo, da bi vu klaftre morali klasti kukurco. Županija je piikšo nazaj dala dati leta 1829. ar se je nej posvedočilo, da bi pazitelj ptikšo na lov rabo. — Leta 1829. je kraljesko namestništvo odgovorilo, da se pravda naj znovič začne. 21. jul. leta 1824. je gospocki merar v Nedelici pri Torniškoj meji mero ono zemljo, štera je že na Torniškom bila. Torniščarje so njemi lanc vkraj vzeli. 25. julija je Tasler Ferenc, gospo^ki častnik s večimi prišo v f ornišče i živino, štera je bila na pašniki, šteri zdaj že k Nedelici spadne, je od gno, Torniščarje so ga napadli, mogo je odbežati. 26. julija je merar šteo meriti v Benkovom krči nedeličanko zemljo, proti sO stanoli. Deset Torniščarov. so zgrabili, med njimi tri sq včasi pokaštfgali i potem piistili. 18. aug. so jožtfa Cvetko, Ivana Štefonec, Balaža Kiičko, Petra Trboča, ŠtefanaHraštjan, Matjaša Kolenc, Janoša Maroša, ki so v železi bili, odpUstili. Živino nazaj dajo. Že bi nazaj dala gospoda, či bi Torniš-čarje pb njo iz timoglavosti, zdaj pa pravijo, da so se bojali. Vu napadi 25. julija so hajduki Ambruši roko strli Torniščarje. Kda so pcd Augustičom Ledavo kopali, so mogli globoko i šiirko kopati. Čemerni so bili na Augustiča, za kaštigo bi ga, prej, obesili. Tri leta so kopali. Kda so skopali, je driigi den povoden prišla. Adomaš so meli, vsi so pijani bili. — 20 — Gradišče. Gumila od Rousovoga mlina. Banfy Katalena je tam grad mela. Ešče vu najnovejših časah so naišli cigel. Do cerkvi je palank, plot, mela. Na toj gumili so šteli cerkev zidati, nego stene so na mesto zdajšnje cerkev prišle. Ka so na gradišči zidali, je šlo. Zvon se je potuno. Na gumili na sredi je nižiše. EŠče i zdaj čiijejo zvon. MestQ kapele sv. Antona je k gradi slišilo. L. 1600. je Banfy Kristof, 1602. pa Hadik Mihal bio poveljnik. Glas je prišb, da se torki približavajo, pomoč so prosili z Bel-tinec. Torki so z Radmošanec prišli, Hadik je ne m<5go proti stanoti, bežo je proti kapeli. Na poti je doli spadno s konja, na glavo je vdarec dobo. Vu kapeli so ga pokopali. L. 1728. so njemi glavo naišli. A loco castelli Malekociani, per pratum Malekocianum. Gumila okoli je 120 stopajov, poprejk pa 20 stopajov. Stari Tivadar je pravo, da je to grad bio Banfi Katarene. Dosta zemle je že vkraj zvožene, naišli so i cigeo. Tam okoli je gosto bilo, kopinje. So pasli. Mlinskoga potoka te ešče ne bilo. Ledava je vsešerom šla med gostim grmovjem. Tivadar se spomina od kmcov. Ves je bila od šole na zahod na brežiči. Pred krucami so se liidje skrili okoli gumile vu kopinji. So je zvali: Jutka. So ne naprej šli. Kruci sp vužgali ves. Vu torniških pismah se spominja incendium pcr Valachos (ogenj od Vlahov). Njiva se pravi: Zahišami pa nikših hiš zdaj iio ga tam. Inda sveta je tam bio varaš. Kde zdaj Tornišče stoji, tam je gaj bio, tam so sekoli les i si hiše cimprali. Zemlja: Galčica, Kalčica. Stesnica. Kračina. Kalinovnjak. Pod gaj. Ebednica. Verteoka. Piščaki. Ka-linske. Uscanik. Trebeši. Krčovje. Vu Velki Poljani zemlja: Vuče grlo. Na voganici. Pri vučkoj mlaki. Gradica (Gredica) Popovnjek. Viidina. Na Sečaj (Seče). Vsenožeče. Na žgalini. Na selskom. Pri Libovji, Libovija. Na Poz-dinee idem. V Brezovici: Dalnje Lazi. Piistiga (Piiste njiva). Gorečica (Goržčica). Čerije (Cerije, v Cerjeih). Po redi. Na po redi. Ciline (Cilino). Plebanoš Koceth je 28. apr. 1862. na proščenje zviin krčme poleg cerkvi i na sloboščini vino dao točitf. Torniščarje so proti stanoli. 2. ju-nija jc županija (varmegye) plebanoši dala pravico. Varašanci so apelirali. 2. atig. 1862. so že dobili odgovor, da se njihova prošnja spuni. Anno Domini 1699. die quinta mensis Januarii in oppido noslro Turuischa. Ja Suman Balao vu pbstuvanom Varossu Turnischu stoieči daiem na znanje vsem i vsakemu, pred koiek gcder Pcglavithe liudi obraz iliti lice on moj lastoviti list doide, kako sem ja dobrovolno, ad id nemine cogente vekivechinu moiu lastovilu iliti lice on moj Iastovitu iliti urochnej grunt ovde vu Turnischu z hisum, skednem, stalami i z ostalem cimprom na rechenem grunti odal, prodal postuvanomu varossa našega človeku, Szlavicz Istvanu, skolniku vremena onoga našemu i Suse Tovarušu nie-govornu, Dece oboiega spola . . . Za vekšega svedochanstvu radij segur-nosti dozval sim poglavite našega varoša popisane lindij, pred kočc i recheni kupec poleg navade donesel edenajst pintov vina i zverhu vscga radi stalnosti vekivečne pred gospodom Plebanuše Petrem Pauiusichem vremena onoga varošu pečat gori postaviti i rechene svedoke, kateri so na sveti bili, popisati i mesto pechati krizse postaviti. Ednok so Marijino podobo doli vzeli, v kot postavili, skuzila se je, š!a je do Roka, nazaj so jo prinesli, tam pa kapelo sv. Roka zozidali. — Za volo gospočine so se dosta pravdivali. Ženske so vse zodale, na ko-lah odpelali v Beč. Konje so več mestah premenili, da bi vu odločenom vremeni prišli vBeč. Tam so kazali: Tii pridejo varašanci Pred 30 letami hlapec iz driige vesi je ne mogo vzeti torniske dekle. - 21 - Od ednoga očo pa od sinii. Narodna. Ednok je bio eden oča, pa je meo ednoga sinu. Te si ga je pa nej tak gojio, kak bi trbelo. Dopušcao njemi je vse, ka je šteo delaii, pa ka je proso, tisto njemi je tudi vse dovolo. Tak je teklo leto za leiom, pa je sin že velki zraseo. Gda je bio star sedemnajset let, sta šla ednok z očom orat. Te je pa sin nej dobro gono junce, tak ka je oči plflg zmerom sentam vujdavao. Oča ga je za toga volo večkrat pokarao, pa gda je vido, ka to nikaj ne hasni, ga je z otikov spoklivfiškao, tak ka njemi je šče krščak z glave spadno. Sin. je te povrgeo očo, pa je odišeo v eden log, ki jc tam nej daleč bio. V tom logi se je do večera stepao, pa gda je večer nastao, je nej znao kama. Dugo si je premišlavao, ka bi naj napravo, pa je tc nazadnje zagledno, ka se nekaj sveti nej daleč od njega. Šo jc zato ta, ge je vido posvet, pa je prišeo do cdne ktiče, ka so se v njoj tovaji držali. Tfl je šo notri, pa gda so ga tovaji vidli, so ga včasik pitali: — Ka pa ti, iščes iu ? On njim jc pa odgovoro: — Oča me je zbio, pa sem zato prišeo k vam, či bi me vi šteli med sebe vzeti, ka bi pri vas ostao. Tovaje sb ga resan vzeli nied scbe, zato je ostao pri njih. Bio je pa jako razvuzdani, da je žc doma nej meo nikšega straha, zato se je tovajom jako dopao, pa so ga na treije leto djali, ka njim je on bio vajda. Te se je pa ednok zgodilo, ka je oča gnao jflnce na senje kre tistoga loga, ge se je njegov sin podržavao. Oča je sinii nej poznao, sin je pa poznao njega, pa gda sta vkup prišla, ga je pitao : — Kama, kama, starec, s tcmi jtinci ? Oča je odgovoro : •„ — Ja, ženem je na senje, kn mi trbej peneze. Sin ga je nato pitao : — Pa so ti penezi tak jako v želi ka tc lepe jiince Iržiš? OČa je odgovoro: — Vej so mi penezi nej ravno v želi, liki stari sain že, pa nemrem krme spravlati. Sin ga je pitao: — 22 — — Pa nemaš dece ? ..--..-.• Oča njemi je odgovoro : — Nemam. Ednoga sinu sam meo, da me jc pa tisti povr-geo, ka nevem, ge je. Te je sin velo oči: — Idi ti starec, k ejnomi velkomi hrasti, pa ga za vrih primi, pa dol potegni! Oča je naio pravo : — E, moj dragi, za to sam že jaz nej! Sin ga je te pitao: -- Pa nebi mogeo toga hrasta dol prignoti? Oča je odgovoro: — Nej, nej ! Sin njemi je zaj kazao eden mali hrast, ka je nej bio debe-leši kak porišče, pa njemi je velo : — Te pa etoga maloga prigni dol! — 0, toga že, toga! — je pravo oča, pa je prijao za mladi hrast, pa ga je vugno na zemlo. Sin njemi je pa pravo . nato : — Viš, tak bi ti z menov mogeo delati. Jaz sam tvoj sin ! Pokeč sam mali bio, dotečas bi me vugibao, nej gda sam že gor odraseo, ka sam te več nej šteo bogaii. Oča se je zaj razjokao nad sinom, sin njemi je pa pravo : — Oča, nikaj se ne joči! Jaz te driigo nikaj ne prosim, samo edno večerjo. Dnestjeden pridem k tebi s svojimi tridvaj-setimi pajdaši, pa nam te moreš dati jesti pa piti. Drugo te nikaj ne prosim; to de moj deo . . . Zaj pa ženi jiince na — senje, pa či je odaš, te nejdi po toj poti nazaj domo, zato ka ti ovači moji pajdašje vzemejo peneze, liki idi po driigoj poti, pa nam te dnestjeden pripravi večerjo za tiste peneze, ka je za junce dobiš. Starec je zatem gnao junce na — senje, pa je je resan odao. Gda je pa domo prišeo, je bio jako žalosten, pa si je nej znao kaj začeti. Sinti je najšeo gor, da je pa nej šteo iti domo. Ka zato naj napravi ? Šo je, pa je pandurorn na znanje dao, ka tisti pa tisti den pride njegov sin s svojimi pajdaši na večerjo, pa se on jako boji, či bi njemi kaj lagojega včinili. Pandurje so obečali, ka njemi pridejo na pomoč. Gda je mino tjeden dni, pa je prišeo tisti den, na šteri den so iovaji nakanili priti k večerji, sta šla dva pandura k starci. Prišla sta ta dosta prle, kak tovaji pa sta velela starci, naj jiva poleg kiinje v tisto klečanko zapre, tovajom pa naj povej, ka morejo vso šker, ka s seov prinesejo, notri v malo hižo zaklenoti. — 23 — Štarec je tak včino. Gda so tovaji prišli, njim je velo, naj svoje orožje zdevlejo, v malo hižo, ka či de rekši što šo poleg njegove hiže, pa de vido tam orožje, bi znao pitati, ka to za ltidi ma on pri sebi; či pa orožje k strani zdevlejo, te pa lejko po-vej, ka so to njegovi negdašnji pajdašje. Ponudo njim je šče kluč od male hiže, pa njim je pravo, ka te kliič lejko sami majo v rokaj. Tovaji so ga bogali, pa so si zaklenoli orožje v malo hižo. Kjuč je djao v žep vajda, te starcov sin, pa so se te spravili vsi za — sto. Starec njim je zaj noso jesti pa piti, kak je že meo naraču-nano. Gda je zadnje na — sto odneso, je šo pravit panduroma, ka so se že tovaji navečerjali. Pandura sta njemi najmre velela, naj njima to naznani. Pandura sta zaj stopila v hižo pa sta pravila tovajom : — O dečki, tii ste ?! Mi vas že dugo iščemo ! Zatem sta se pa s pravila nazaj v preklit, kak či bi šče tam več pandurov bilo, ka šče eden naj stopi v hižo, ovi pa vsaki k ednomi okni, pa sta te velela tovajom : — Zaj, či se zdobra date, se dajte či pa nej, te pa nede dobro z vami! Tovaji so se prestrašili, pa da so nej meli nikšega orožja pri rokaj, so se nej mogli proti postaviti, liki so se po ednom vsi dali, ka sta je pandura privezala na verige. Gda so že vsi bili vkup zvezani, sta njim pandura ovadila, ka sta sama. Tovaji so se že te čednili, samo ka so nej mogli več vujti, zato ka so bili vkup zvezani. Zaj je te pravo sin oči: — Ej oča, ti maš Bogi zahvaliti, ka si bio čedneši, kak jaz! Či nas nebi pandura zvezala, bi meli tvoje srce eii na stoli tak razrezano, kak vidiš te ocverke, ka si nam je na —- sto prineso! To je povedao oči, pa so ga te gnali pandurje v vozo ž njegovimi pajdaši vred. Starišje ka delate. Vsaki oča i vsaka niati sta veseliva zdrave i krepke dece. Vej vidita od dneva do dneva kak deca rastejo, postajajo moč-nejša, i veselita se bližnje bodočnosti, njuve pomoči pri deli i trošta na stare dni. Slaba i betežasta deca so sami sebi i drugim velki križ. I z žalostnim srcom gledajo starišje bodočnost lakše — 24 — dece. Ka do začnoli sirote či njim roditelje spomerjejo i njirri rie zapustijo zadosta vrednosti! Či so pa deca zdrava i krepka poleg toga tudi delavna i šparavna, pač ne potrebno skrbeti starišom, ka do začnoli či ostanejo sami. Zdrav razum, delavne roke i šparavnost je deci na najvekšo vrednost, štero nemre vničiti nikši ogenj i nemre odnesfi nikši tal Starišje so si dostakrat sami krivi, če neso njuva deca zdrava i dobra. Ništerni starišje se brigajo za vse driigo samo za svojo deco ne, deca so dostakrat preptiščena sama sebi popolnoma tak, da si lejko pokvarijo dušo i telo. Nikša zemla ne rodi dobroga sada, či jo dobro ne delamo. Tiidi deca ne bodo zdrava ne na dtiši i ne na teli, či se od mladosti ne pazi na nje kak na svoje oko. Iz deteta se največkrat lejko napravi najbolšega človeka, čf sc zna i šče. Zalostno ka naši starišje dostakrat prav malo znajo od zgoje dece, i da ravnajo dostakrat naopak. Vsakomi bi se smejali, či bi šteo pripovati žuto pšenico, pa bi sejao na mesto pšenice kokun ali pleve. I vendar kelko starišov dela ravno tak nespametno ! Deco bi radi meli dobro i zdravo pa njim že v ra-noj mladosti postavlajo v gibka tela kvas slabosti, beleg, zaprav-livosti i druge slabe lastivnosti. Včasi sc to zgodi iz lehkomišle-nosti, naj večkrat pa i z nevednosti. Zato ščem opomniti eti stariše na dvc velikivi falingi, ali razvadi, šterivi sta se vzdašnjem vremeni razvili po več kraji naše mile domovine, in šterivi falingi deco telovno i dOševno dostakrat popolnoma vničijo. Tevi dvc falingi majo tisti starišje šteri davlejo deci opojno pijačo ino tobak. Poglednimo naj prvle pri kakši prilikaj vdablajo deca največ-krat opojno pijačo, to je : vino, pivo i žganico. Pripeti se 10 pa tam ka dobijo celo cecatja deca opojno pijačo — žganico. Či je dete lagoje, ali betežno, vleje njemi nespametna mati žlico žga-nice v vusta, rekši leži de spalo. Gda dete spije šče bole kriči i se zvija. Ali to ne trpi dugo; naskori tiho grata in trdo zaspi. Mati misli da je žganica pregnala bolezen, da jč dete zaspalo. Ali to je ne istina. Dete je zaspalo zavolo pijanosti, kak zaspi za stolom pijanec či se ga je preveč na vlekeo. Qda dete ksebi pride, šče meti vsako reč, štero vidi, da bi jo neslo vusta. Či vidi odraščenoga, da je ali pije, že sega z rokicov i otpira viista. I kelkokrat se prigodi, da so poleg deca, gda se pije ! — Da bi ga mati pomirila, da njemi palik požirek vina ali žganice. Dete košta i pokaže kisili obraz. DrOgim se to vidi, i šče silijo dete piti, samo da majo pri tom svojo norijo i se morejo deteti smejati, ar meša obraž. Či što pravi, ka je to ne dobro za deco, hitro ga obreknejo, viš dete postane bole močno, ar vino da moč; ino žganicaje šče prej za deco posebno dobra, ar je ne stiskavle i pomiri gliste. Nespametni! Opojne pijače ne dajo deteti nikše moči, nego njemi šče vzemejo. Pomirijo pač istina nikaj v deteti, ali to neso nikše gliste, nego vse dobre kali iz rojstva, iz šterih bi se dete sledkar razvijalo v krepkoga človeka i čedno kotrigo človeče družbe. Večkrat sam na svoje lastivne oči vido, da je mati prišla v oštarijo s pol leta ali tfldi z leta starim detetom. Davala njemi je vino. Dete se je s prva branilo, potom je pa že samo segalo za kupico. Najdejo se celo tak nespametni starišje, da šče celo deco hvalijo, či rada pijejo vino. Skoro vu vsakoj vekšoj kmečkoj hiži je ie zdaj navada, či kaj bole žnietno delajo, ali či majo lucke težake, da se prinese na sto pijača, vino ali pa žganica. Ludje so dnesden jako razva-jeni. I to bi bilo guča, či bi što meo lucke težake pa njim ne bi dao pijačel — I pri vseh takši prilikaj dobijo vekša i menša deca pijačo, šče dostakrat prle pijejo kak lucki. ŠČe dosta drugi prilik je, gda vdablajo deca opojno pijačo. Na priliko: gostiivanje, kermina, koline in tudi gda je firma. Ništerno dete je prvič bilo pijano gda je bilo pri firmi, štero so zakrivili nespametni kumovje i botre. Gda se pri firmi ja lejko inači napravi prijeten i veseli den, da se ga z veseljom deca spominajo celo živlenje, ne pa ravno s pijanostjov, ka je lejko dete sram gda se zmisli na tisti den. Ali opojne pijače istina tak škodijo mladini ? Zdravniki so že dostakrat dokazali, kak slabe posledice majo opojne pijače za mladino. Vsaka pijača, od štere se lejko vpija-nimo, ma v sebi več aii menje nikšega čemera, šteromi pravimo alkohol. Žganica ma največ alkohola v sebi. Že pokojni škof Slomšek je zapisao ete reči: Mladim kujsekom davlo žganico piti zato ka mali ostanejo. Tudi deca vu svojih rasti zaostanejo, či žganico piti dobijo. I istina! Dete, štero je vdablalo opojno pijačo več ali menje ne nigdar krepko, veselo, betežlivost njemi sija že na obrazi. Na tistom deteti ne zapaziš tisti puni ino erdeči vust, kak na driigih. Tfldi se dosta ne brigajo za nikšo reč, nego hodijo okoli kak senca, kama je porineš tam ostano. To se zna, ka komaj čaka, da pride do pijače takše dete i či ne inači, jo celo vkradne, Starišje mislijo da se dete na bolše spremini, gda pride v šolo. Pa tudi te se ne spremini. Vsikdar je nikše mrtvo na duši i teli. Deca štera zavživajo opojno pijačo, so vsikdar najslabša v šoli. To je že zdavna - 25 - - 26 - dokazano. Najbolšj vučiteo nemre s takše deci napraviti nikaj. Dete je naimre zaostalo zavolo zavživanja opojnih pijač na rasti ne saiio na teli, nego iudi na razumi. Zna biti se šče porine vu vekši razred, ge pa palik obscdi nikelko let; navči se prav malo, i šče tisto naskori pozabi. I ka je sledkar s takšim detetom, gda vo ostane z šole ? Za žmetno delo je ne, ar je gingavo i slabo. Za kakše driigo delo tudi ne, ar ne kaže za nikšo reč veselja. Či se kaj navči, navči se samo za silo i malo. Taksa deca na-vadno manjarijo i skrma pijejo či le morejo. Gda dorastejo, so pravi pijanci i zapravlacje. TOdi za rokodelstvo navadno neso. Rokodelec pijanec je vekši stradač kak pa berač. I što je kriv, da je dnesden teliko lOdi samo na nevolo i drugim v nesrečo? Što je kriv, da se dnesden teliko pije, da je ništerna družina tak nesrečna ? Največkrat so to zakrivili starišje i so šče krivi den za dnevom! Ne je zadosta da se sami vpija-nijo, nego poleg toga šče začemerijo vu svojoj nevednosti svojo nedužno deco že v ranoj mladosti z opojnimi pijačami! Zamorijo v deci vse dobre lastivnosti že v mladih letaj, napelavlejo je k pijanosti i zapravlivosti. Sejajo kokon i potom ščejo žeti pšenico! Z opojnov pijačov morijo lastivnomi deteti dtišo i telo ! Zato se takši starišje pregrešijo tiidi proti božoj zapovedi, štera pravi: Ne mori! Zna biti de si što mislo, da je ravno ne tak hfldo, či včasi dete dobi kakši požirek, ali či se tiidi ednok na leto vpijani. Pravo de ništeren, ka pozna šče celo dosta ltidi močni, šteri so v mla-dosti ttidi malo pili pa neso ravno nespametni. — Istina, se dobijo slučaji; ali gvušno je, da bi tisti postanoli šče bole črstvi i močnejči i razumnejši, či nebi vživali v mladosti opojnih pijač. — Li poglednimo po naših vesnicah i družinah ! Qe so šče močni i krepki liidje, da bi skoro lejko goro djali na rame i nesli? Jako redki so i že večinoma stari. Starejši ludje se sče gviišno spominajo, keliko je bilo pred ništernimi leti za istino p^avih orjakov. — Ge so pa zdaj? Oni so spomrli, denešnji narod je pa slab i betežasti. Zakaj? Vej mi mamo več živeža, kak so ga meli naši očevje i dedeki, štere so večkrat obiskale slabe letine i driige nesreče. Opojna pijača nas zastrupla den za dnevom. Le pogled-nite v tiste kraje i družine, ge se spije vnogo opojnih pijač. kak slaba deca so tam! I keliko je nespametnih v takših krajaj! Što je tomi kriv ? Odgovor: žganica i druge opojne pijače. Ka je pa s tobakom i z našov mladinov ? Pred kakšimi devedesetimi leti je napisao škof M. Slomšek reči: BStrah me je gledati teliko mladencov, celo šče dece, ki še - n - prav žliče prijeti nevejo, smrdečo pipo ali cigaretlin pa že v zobeh majo, s šterim delajo sebi i drugim nevolo, strah ino kvar." Ostre so te reči, štere je zapisao moder škof; ali dnes bi gvušno zapisao šče ostrejše či bi živo i vido, ka se godi. Dnes se pogosto najdejo kraji, ge kadijo cigaretline štiri i pet letni dečki. Splošno je pa znano, da šolarje prav vrlo kadijo i pobirajo po cesti i gostilnaj ostanke cigaretlinov i cigarovjaz poznam celo dete, ka gda ide domo z šole, kadi po poti cigaretline. Pa ne čudo, vej sarn stariš to gleda pa nikaj nepravi! I či Iriletno dete potegne par dimov z očine pipe, se šče oča nasmeje tomi. Žnabiti njem: šče sam kupi pri posebni prilikaj kakši cigaretlin, ja či dečak kadi, se bole postavi, či ravno si šče neve lač zvezati. Tak se dete pomali navadi kaditi i potom odnese vsako paro za cigaretline. Ništerni pa s krma kadijo, ar njim oča i niati ne dovolita, čiravno ka je komaj sedem ali osem let staro. S časoma oča vidi, da takša razvada košta preci penez i zato njemi brani, ar se njemi mili penez, pa ne zato ar deteti škodi na zdravji. Dosta je pa tiidi starišov, ki se s časoma popolnoma privadijo te dečinske razvade i niti ne čmrgnejo kakše reči, či si dete nažiga cigaretline. Gda začne v šolo hoditi, te je pa šče bole prosti i dela med pcrjov ka šče, i ništerno krono, štero je sproso od starišov za zvezke ali za druge šolske potrebčine, skadi med potjov v zrak. V šoli se zato ostro prepovedavle kajenje, pa to nepomaga dosta, ar njirn starišje doma ne branijo ali pa celo dovolijo. Pri-godilo se je, da se je prišo oča kregat na vučitela, ar je zapro njegovoga sina za volo kadenja, rekši, dete kadi za moje peneze, pa ne za vučitelove. Vu svojoj modrosti je šče pristavo, da je dovolo deteti kaditi, ar njemi hasni na zdravji i je ne betežen či kadi. No jaz bi meo očo bole za betežnoga na pameti, kak pa dete ge indri. Kajenje deci gvušno škodi, ar je vu vsakom tobaki čemer, ki se imenuja nikotin. Starejšim i ovak popolnoma zdravim ne škodi telko, deci pa gviišno. Vsaki kadilec zna, gda je kadio oprvim, da njemi je bilo slabo. To dela čemer nikotin. Pomali se pa človek toga čemera tak privadi, da nemre brezi njega biti. Ah, keliko kadilcov bi že rado ta pustilo kajenje, pa nemrejo ! Stara navada železna robača, pravi pregovor. Či kadijo deca, njim gvušno škodi na zdravji i na rasli tela. Što začne rano kaditi, ne postane nigdar trden i močen, či tfldi dosegne srednjo velikost. Poleg toga pa se šče deca s kajenjom privadijo raznim drOgim slabim lastivnostim. Večkrat more lagali, i včasi celo krasti, samo da zadosti nepotrebnoj navadi štera ga sledkar košta dosta penez. Večkrat tudi nastane ge ogen, i pri tom so dostakrat kriva deca, štera kadijo. Pri sebi rosijo vsigdar špice, da bi lejko kadili, či dobijo kakši cigaretlin. Ar dostakrat pred starišami nevflpajo, skrivlejo se v kakše strans'\e kote za to najbole pripravne parme i oslice, kama starišje maio gda pog-lednejo. Ovak pa či što pride, vgasnejo i vržejo vkraj, če tiidi na seno ali na slamo, se razmi da se takši falačeki večkrat žarijo, potom ne čuda či se vužge ramba i požar vniči vse. K^eliko sir-maštva si zavžijejo pogore!ci i keliko skuz pretočijo! — I vsega toga so kriva deca štera so vužgala ; i vprvoj vrsti so pa krivi starišje, ar neso pošteno zbili cigaretlin iz vust dece ! Zato ponavlamo: Starišje, či ščete meti zdravo črstvo i dobro dcco, ne davlite njim opojni pijač i ne dovolite njim, da bi kadili. .Dolinar" Vganke Ka je to? 1. Malo je, liki buja, Pa je ne buja. Je grm, Pa je ne grm. Je jaboko, " Pa je ne jaboko. 2. Štlrje pojgje v eden grm strelajo. 3. Stirje jagri v eden črep strelajb. 4. Mi mamo takše dete, štero, či je sito, se joče, či je pahlačno, je tiho. 5. Mamo lagev, ma dva obroča, iezero pa jezero dog. 6. Ka je tisto, štero te najbolje teži človeka, da ga nema? 7. Kde je srna najbolje rada? 8 Kak lehko štoj pije.vu pev-nici brezi toga, da b\ doli šo ? 9. Što ga pozna, ne vzeme ga, čto ga pa vzeme, ne pozna ga. 10. Najbolje ga gledajo, kda se ne vidi. 11. Eden oča ma jezero sinov, vsi majo krščake, saino on nema. 12. Ka visi bežečemi psovi iz gobca. 13 Ka dela kokot, kda na ednoj nogi stoji? 14. Šteri je tisti broj, da či k po-lovici denem tretji del, dobim deset. 15. Edeii veitma petdesetšest ocv. Odiočo je, dapo njegwoj smrti izmed t:th sinov srednji s scd-merim več dobi, kak najstarej^ najmlajši pa s tremi več d< bi kak te drugi. Kelko dobi vsaki' 16. Ka je tisto, štero on zgiibi, ki je nema. 17. Dosta oči ma, padonck ne vidi. 18. Što je tisti, ki iz onoga žive, ka driigi jcjo i pijejo ? 19. Vu kom zginejo krave? 20. Na koj gkda kodiš (berač)? : 21. Skem se za.ne zobni bol? : 22. Zakaj p€Čejo vara^ki peki menše Žemle, kak vesnički ? 23. Kde so svinie i kralovje vkiiper? 24. Kak se vzeme iz devetnajsct eden, pa d5nok dvajseti ostane-? ^-"2g- - 29 - 25. Kak razdel'mo 8 na dvo'e, da ni ed?n nilia ne dobi? 26 Kama ide diset let staro dete ? 27 Što zna vu vsakom jeziki gučati ? 28. Zakaj se ne bere od pisanoga kotija maiaa? 29. Či eden kebel pšenice treseti g.-ošov košta, ka de valao eden vekl n za tri groše? 30. Vu logi raste, po vodi hodi, vu hižaj duše nosi. 31. Pi d cdnim klobiikoin jih jezero stoji. 32 Po travj, kre pcti, kre vcde gospcdinje skačejo. 33. V zimi, v leti se kuri i nišČe se ne segrek tak ostane. . 40 Eden mrttv ftič se koplje v črnoj vodi, črne stopnje niha na belom, kde hc di. 41. Na krvi ide, krv nes°, Samo pa donok nema n:e. 42 Ide pošta neposlani, Ta nese list nepisani, Vu novi grad nezidani. *- 43. Preci te vje, kak nastane. Kak vje, z ničesom pcstaie. 44 Najprvle ztrlcni gvant na stbe vzeme. Potom beloga, pa togi doli dene, Ino mestp njega oblc-če žutoga. Na slednjf; premeni toga na modroga. Li v etom |e zdrava, ?A\ vu vseh ovih, Naime malo deco z lehka v grob sprevodi. 45 Nema nog, donok more iti, Ni stopnje ne sme miiditi, Vsaki hipek v racun vzeme. K njemi nika ne pridene. . Ni vkraj vzeti nemre, Či nešče zgiibiti mere; Noč i den vkiip sklene, I na tale razdene. 46. Dvana'set konjev vleče Njegova ziata kola, konje ete sam žene cd do!a do dola. Štirideset osein nog Majo konji njegovi, Tristošestdeset cvek.v Pa konjev potkovi. KočiS, pojbar tirata vzeskoz endrugoga. Kde h:ca, kde mraz mantra Toga i ovoga. 47. Jezero metiiicov brcz perbt prileti, Eden mož pa med nje brezi nog pribež«, I brezi lamp je vse poje i po-gubi. 48 Petdeset dva vojakov je bilo. Trikrat več pijonerov, kak husarov ino trikrat več pešije, kak pijonerov. Kelko husarov, rijcnerov i pešije je b:lo ? 49. Či bi dvakrat, i ešče s polovi-cov i štrtim tnlom več meo, kak mnm, ešče samo ednoga bi mogo pridiati, da bi sto bilo. Rešitev. 1. Repa 2. 3. Kravji cecki 4. Ponef. 5. Ritonje 6. Penezi 7. Vu svojoj koži. 8 Doli se da odnesti 9. Krivi penezi 10. Sunce, kda po-temne. 11. Hrast. Vsaki žalcd ma kr^čak, hrast (o?a) pa ga ne ma. 12. Jezik.. 13. Drugo nogo gori potegne. 14 Dvanajset. 15. Trinai-set. Dvadestt. Tridvajseti. 16. Potrpljivost. 17 Lanc. 18. Krčmar. 19 Vu koži 20. Na roko darovnika 21. S črkov ,z". 22. Ar menje mele vzemejo k žemlji. ¦ — 30 — 23. Vu kartah 24. Iz XIX vzeme- pragi. 35 Sedlo. 36. Špu'a. 37. mo I. i ostane XX. 25. Tak da 8 Luknjasti lešnjek. 38. Puž. 39. Te- na sredi z linejov na dvoje razde- koča vrda 40. Pero. 41. Sedlo42. lim i delim dvakrat o (nika.) 26 Voda. Listje. Gat. 43 Iskra. Perinje Vu edenajsto. 27. Ruo. 28. Ar vert 44. SFve. 45. VSra. 46. Sunce. 47. plafa. 29. Tri groSe. 30. Lsdja. 31 Mesec i den. 48. 4 husarje. 22 pi- Mak. 32. Žabe 33. Pipa. 34 Na joverov, 36 pešije, 49. Šestlreseti. V Satringe ,,Slov. Krajine". Šatringajegreh.Šatringaon.ki kakšemi deli takšo močpripisflje, kakše od Boga nema. Či bi si štoj na vodo dao čteti ibito vervao — gotovo bi pregrešo. Pa jas je donok popišem. Neščem razširjavati šatring, pa je odobravati tfldi neščem. Samo kak staro reč ščem iz pozabljivosti vozdignoti za spomin i zednim pokazati sveti ka je ne prav. . Glejmo te šatringe. 1. Na Andrašovo (ali na kakše senje se tikvino semen vzeme.na pot, da do tikvi bolje pune 2. Na Andrašovo če se žačne dekla postiti, te ve, što jo vzeme. Tri dni se posti, vsaki den poje zrno pšenice i skaže se njoj bodoči mož vu sneh. 3. Od Barinjovoga do svete noči se stolec redi i na sv. noč v cerkev nese; kda pop mešo majo, či što na stolec stopi, vidi compernico. 4. Benedikova voda. Je dobra proti strahom. 5. Benedikova mast. Ž njov na dveri kiž napravijo. Je prišla žcna v Tčrnišče i pravla: Naši popi ne blagoslavlajo benedikove masti. Mati so tfldi se hodili po njo. Dobra je prej ta mast, či koga reže. Tu sam čula tudi, da so si ženske gučale. ka so eden plebanoš pravili, da je Benedikova voda dobra proti strahi, Piti jo moro deca i stareši. Mast benedikovo tak dobijo, da na faše-nek glavo skuhajo, večer pa hrbet. Mast doli grabijo v mali lon-ček. Dobro je doma žegen mcti, je na slednje pravila žcna. — Znamo vsi, da zdaj Benedikove vode i masti ne blagoslavlajo vu cerkvi. Inda so jo tudi ne —- za comper. 6. Gronski kamen na sedem mctrov globoko odide vu zemljo. Na sedem let nazaj pride, scdem dni na zemlji ostane zgoraj, potem se znovič potuni i samo za štirinajset let pride nazaj. Kj takši kamen ma, pri njem ne ga nesreče. Pšenfca njemi ne bode sitniva. Kpga trešlika pše, naj iz liiknje toga kamna vodo pije i se ozdravi. Orom je vodeni i ognjeni. Noseča ženska. kda grmi, prej •31 ~~~ ^ | __ ne sme voni biti. posebno brezi fortoja. Naj se pašči pod streho, da blisk ne odnese deieti vuho, nos ali roko. —- V koga vdari, njega, prej, nindri več ne ga. — 7. Proti toči se branijo, ka na dvor liičajo borkle, omelo ali lopar, ka bi toča henjala. Zapreitki. V Ritkarovcih sam naišo (spis) pri ednoj hiši: Eto so ti sedem sveti nebeski kluči, štere je eden Boga boječi puščenik od svojega angela varivača dobo, kda je na smrtnoj posteli bio. Tej sedem nebeski zapreitkov moč ino jakost je ta. Šteri človek bode pri sebi noso eti sedem nebeskih zapreitkov, od tistoga človeka vsaki nečisti duh i compernjacke kam v noči kam vu dne morejo odstopiti i vu šteroj hiši eto pismo jeste, vu tisto hišo grom ne vdari i či se štera ženska vu porodi mantra, naj se eto pismo ji na prsi ali na glavo dene, taki brezi vse boleznosti živo dete porodi... Eto se začnejo ti sedem nebeski zapre-itki: Oh, Gospon Jezuš Kristuš, spcmeni se ti tvojega človečanstva, kda si se po tanači Oče nebeskoga i Duha Svetoga od Device Marije človik narodo, Oh Jezuš za tvojo sveto krv, stero si za nas grešne sini i hčeri z velikom trpljivostjom prelejao . . . Oh, , moj Jezuš! Jas si premišljavam, ka je strašen križ na tvoja sveta pieča vrženi . . . Stani strejla i meni nemaj škoditi po našem G. Jezuši Kristuši t i vsej svecov meni j stani strejla vu živoga Boga imeni . . . Vorki. Od Vorkov se na vodo čte, da se žnjov operejo, ki so zvorčeni. Iz potoka vzeme vodo, po kosi vleje, po okni, trikrat na mla-do nedelo v gojdno, po dne i večer. (Opere deco. — Židovskomi de-teti je pomoglo). Etak se molijo vorki: Vč3rki, včrki, vi osigurni VSrki, odked ste prišli, ta odidte. Bog ti pomagaj, sv. K^rstni patron, sv. Be-nedek sv. Vaientin, sv. Sebestjan, sv. Rok, vsi boži sveci, vse svetice bozje, sv. Trojstvo, Prečista bl. D. Marija. Če je marše zvorčeno ne vupa se tak moliti, nego etak: Bog nam pomagaj, Bl. Dev. Marija! Čuvaj nam Bog, da bode na našo potrebočo. Poiem se čte od deset do ednoga. Potem pihne na vodo. S tov vodov segretov se zvorčeno pere, z mrzlov se marše pere. Navado majo devet žlic vu drOgi lonec zagrabiti i nazaj tiidi grabiti. Indri se etak molijo vorki: Vorki, vorki, vi ne smicajte, vi ne trgajte, vi ne drapljite, ete križmane žegnjane čontice, stavice, kotri-gice, skaljice, žilice, sklepice, ar je nje prekrižila bl. D. Marija pricrkve-nom pragi, na sv. mesii, pri krstnom kamli, pri sv. oltari, jas vas habim, jas vas gatim, z mojov rečjov, bl. D. Marije pomočjov, sv. Bare krsiom. Jezuš, Marija, Gosp. Bog pomagaj etomi križ-manomi, žegnjenomi teli. Vorki, vorki, vas je devet, Či vas je — 32 — devet, naj vas ne de devet, naj bode vas osem . . . Či je eden, naj ne de niii eden, naj ne ma ostanka, ne počinka pri etom križmanom, žegnjenom teli. Jas vas razpijavam, razeganjam po eiom belom sveti, po čarnoj materi zemli. Odite v pusie gore, pa na bistre vode, kde leteči ftiček ne skrči, pa rafej ne spoka. Oča naš, Zdrava Marija. Liianije od bl. D. Marije. Tak se čte od Vorkov na glavo, na vodo, s šterov se more mujti, močati. Vor-ki či so vu glavi, omajca pride, ešče trešlika pše človeka po njih. — Po tistih dverah cerkvenih more vo iti, kde je prišeo, ovak ga zverčejo, se pravi. Šiiši. Či so nagli, od devet čiejo. Či nc so tak nagli, od pet čtejo. Šflši so prej nevarni, 24 vor s človekom opravijo. — Čtenje od šušov. Prekrižim se, na pomoč zovem blaženo D. Ma-rijo, naj pomaga meni pri čtenji, ovomi pri betegi. Začnem čteti: Šiiši, šuši, vas je devet, vas je ne devet, vas je osem, vas je ne osem, vas je sedem . . . vi ste ne šiirje, vi ste trije, vi ste ne trije, vuva sta dva, vuva sta ne dra, liki eden, naj vas ne bode niti eden. Šuši, Šflši, či ste prišli iz vetra, ite na veter, či ste prišli iz vode, ife na vodo, či ste prišli iz ognja, i+e na ogen, či ste prišli iz vogelišča, ite na vogelišče, či ste prišli iz pepelišča ite na pepelišče, či ste nevedoč prišli, ite nevedoč. Jas vas pre-ganjam, jas vas razeganjam. Z mojov rečjov, z božov pomočjov, bl. D. Marije pomočjov, s križami, z žegnjami, iz čontic, iz stavic iz žilic. Oča naš. Zdrava Marija. Jas verjem. Prekriži se. — Kpmi prej ne vala to čtenje, tam so ne šuši. Tak se čte na mlcko, na mast, na oli, na žganico, na glavo. Na roko se etak čte, če so šuši v nej. Nagne "se i pravi: Šflši, šuši, kakste nedovedoč prišli, tak nedovedoč odid;te, či ste iz sivoga zraka ali temle megle, či ste ognjeni ali vodeni, pohabi vas Bt)g, pohabim vas jas, pohabi vas blažena D. Marija. Amen. Oča naš. Trikrat. Doli po roki se spiha. Šiišove rože se na pok-rivači žgejo i žnjimi ozdaleč okadi roka. Na bregah sv. Lovreta se bere ono cvetje. Pri stišali se kadi tOdi s hrastovov gobov, s pavočinov, z masijov. Qoba se zmasti, pavočina se vzeme, kde veter na njo ne piše, iz kleti i se na ogen dene. Tak se šuši kacijo. Seči. Seči so, če koga seka vu glavi. Na vodo si trebe dati čteti, mujti se ž njov i to vala prej. Od sečov se čte na glavo, vodo, na mast, na jeci. Čte se pa etak: Spije se rcalo žganice, kflha se župa zabelom, zatem se prekriži i pravi: Seč, seč jas te odeganjam, razeganjam, razsipavljem z mojov rečjov, z božov pomočjov, prečiste bl. D. Marije pomočjov. Seč, seč, vas je se- - 33 - demdeset, vas je ne sedemdeset, vas je šestdcset . . . Vas je ne deset, vas je edun, vas nika nega. J^;s vas preganjam, odeganjam razeganjam, razpijavljem z božov pomočjov, z mojov rečjov, z bl. D. Marije močjov. Vo z lemena, vo z možganih, vo z čela, vo z zimic, vo z oči, vo z lalok, vo z zob, vo z nosa, vo z brade, vo z šinjeka, vo z guta, vo z mišk, vo z rok, vo z prsti-čov, vo z nojtičov, vo z celoga tela, noiri do čarne mattr zemle, vo z vsakšc kotrige, vo z vsakše žile, \o z vsakše slednje kaplje krvi, vi ne te tu meli mira pri . . . (kakše ime te že ma) ni ostanka, ni počitka, odhajajle, odkodegodi ste prišli, m či ste prišli od votrov, letite na vetre, či ste prišli od vode, letite nad vodo, či ste prišli od ognja, letite nad ogen, či ste od smeteliš-ča, od prepelišča, odhajajte na smetelišča i prepelišča, či ste cd čarnih logov, letite na čarne loge, na zeleni grmič, ge da. vas čuo leteči ftič, tam pečte i terte, odhajajte, odkodegodi ste prile-teli, od toga korizmenoge, žegnjenoga tela. Seč, seč, nevedoč si prišo, nevedoč odidi. — Te zatem se pihne po človeki doli tri krat i moli se na čcst Materi žalostnoj tri očanaš i tri Zdrava bodi Marija. — Z vodov se temen moča, z mastjov maže ali kadi. v Sen. Proti šeni se etak čte: Či ste prišli, jas vas odganjam z božov pomočjov, z mojov rečjov. Čte se na vodo, na mast. Mraki Mraki se dobijo, kda što večer domo ide. Vsi vragi se njemi skažujejo. Mrak prej pride vu droba i trga, suši človeka. Od mrakov se čte na vodo. Mraki, Mraki, vi ste slobodno junaki vas je ne devet, naj vas ne de osem, odkodegodi ste prišli, z vode, z mraka, s prepelišča, z grobetenišča, z gnoja, s kapelce, z vetra, na mraki, v Števanovoj (kak je njemi ime) stavici ne mraki, ne sekaj, ne trga;, ne draplji, ne miči, ne kalaj, ar so to križ-mane, žegnjene čontice, križmane, žegnjene stavice, ar je prek-rižila bl. D. Marija pri cerkvenom pragi, pri krstnom kamni. Jas pa te razpijavam, jas te razegasnjam po belom sveti, po čarnoj zemli, v puste gore, v piiste loge, kde fiica ne stoji, tam * rada skriči, z mojov prošnjov, z Boga pomočjov i s prečite D. Marije pomočjov, svete l(atarene pomočjpv, Števana (kak je njemi te že ime) pomočjov. —- Tak se čte devetkrat do nikaj, ka ni ednoga nega i z tov vodov se mujva. Protin. Od orotina se čte na mast etak: Protini, protini, či vas 77, naj vas bode 70, či vas je 70, naj vas ne de 70, naj de vas 60, 50. . . Či vas je štirikrat deset, naj-vas nede štirikrat deset, naj vas bode trikrat deset . . . dvakrat deset . . . ednok deset, ni ednok deset, naj de vas devet, osem ... __ rtA __ To smo popisali par šatring. Ve jih ešče dosta mamo pri-• pravljenih, ali za letos dojdejo. Popisali smo je, naj vidite, kakša bedarija so i se jih čuvate. Bog je najmre prepovedava, so greh ar se z božega imena i z njegovih svecov norca delajo. Šatringe so poganskoga izvora. Inda so poganske boge na pomoč zaza-vali pri čtenji, a kak so naši očaki sprejeli krščanstvo, so mesto tistih začeii comprnjaki v satringe mešati imena dobroga Boga i njegovih svetcov kak bl. D. Marije, sv. Katalejne itd. — Varimo se šatringe, a če mo jo delali, to edno delajmo: Zdržimo bože zapo-vedi\ Ta šatringa nas osreči na tom i ovom veti. i Zaletenci i žito. (Narodna) • Zaletenci so vidli, da se žito nanizava. Šče prej odbežati so si mislili i naj ne vujde, so kladje na njega zvozili. Eden ne. I te je dobo žito. Čemerni so na njega postali, zakaj je on čednejši od njih. Hišo so njemi vužgali. On pa je vkup pobro vogelje vu košaro pa po sveti odišo. Prišo je vu oštarijo i pravo natakarici gospodičini, naj ne gleda košare, penezi so vu njej. Da či de jo gledala, penezi se na vogelje obrnejo. Oospodičina je radovedna bila, poglednola i vogelje najšla. Edno košaro pe-nez je njemi mogla za nje dati. Domo je šo raš človek, i si je nazaj pocimpro hišo. Sosednje so se čiidivali, kde je vzeo peneze. Vu čemerah so vzeli lagev, notri so ga zakovali i kre Mure postavili. Oni so pa šli pit. Priden eden šokec tržec, svinje žene i čuje našega človeka, kak kriči vu lagvi: Jas neščem kral biti. Pita ga, ka praviš? On znovič pove, da ne šče kral biti. Šokec pravi, da on šče biti. Vfl je piisto zato našega človeka, ki je šokeca potem notri zakovao. Šokec je kričo: Jaz ščem kral biti. Naš človek je svinje odegno. Ov pa li kričo, c.a šče kral biti. Zaletenci so ga zgrabili i vu Muro kotnoli. Nego na drugi den so vpamet vzeli, da naš človek žive i dosta svinj ma. Na pitanje ka gde je je vzeo, je pravo: Vu Muri je dosta svinj, tu sam je spolovo. Gnao je svoje svininje k Muri i zaletenci so vidli njuve tenje v njej. Skoči notri, pravi ednomi gda svin ine tenje gledajo. I te je notri skočo, pa zalevo se je. Ali gda se zalevao, je z rokov mahutao, ar je iskao veko, ka bi rad vč prišo. Zaletenci so mislili, ka njim kima, naj ido za njim po svinje, ka do njemi je pomagali vo gnati. I gda premišla-vajo, ka bi napravali, njim naš človek pravi: Skočte za njim, ne vidite ka vas zove? Bogali so ga i vsi v Mtiro sposkakali pa se zalejali. - 35 - , . ¦ ~ Kak boš se oponašo? Či v hišo stopiš, odkrij si glavo. Navči se da že doma boš razglavcn vu tvojoj hiši, nika ne škodi, či se ti glava malo zrači. Ne razkorači se na stolci, ne razpresteraj se pri stoli, kak kakša krava. Pomisli si, da drugomi tudi trbe prostor dati. Ne čakaj, da bi ti trudne ali dela, posla pune sestre ali stara mati dvorile, skoči sam i ešče ti drflgim podvori. Mladi človek mora rad drugomi na pomoč biti. Ti si pa prišla mater gledat, si doli sedeš pa staro mater pustis, ka ti vse na mesto prinese. Ci v cerkev prideš pa na tvojem mesti drugi sedi, ga ne boš z mesta rivo. Stolci so vu cerkvi za stare, betežne liidi, za one, ki z daleka pridejo. Te je ne sram, da ti v stolci sediš, starček pa poleg tebe mora stati. Veri mi, Bogi prijetno delo včiniš, či njemi svoje mesto ponudiš. Ali pa či vekši človek pride. Pred znanostjov, pred dostojanstvom či se poniziš, sebe zdigneš. Ne pliij po cerkvi. Či je tebi ne grdo, drugomi je grdo. Ne piisti, kabi deca po cerkvi kriih drtinila, zgrizke na tla ltičala, cvetje, rože so nedužno delo, tiidi ne liičaj te po cerkvi ta. Ništernf liidje mislijo, ka bi duhov-nik po nedelaj mogo policist postati, ki bi s korbačom po cerkvi i okoli cerkvi hoco. Kristuš je včino to vu svojih svetih čemerah a samo ednok. Nego pitanje je, je li so naši čemeri tiidi ,,sveti" či so pa ne sveti, več kvara včinijo, kak haska. Či prideš na sejo ali shod, pazljivo poslušaj predsednika, govornike, da boš znao, od koj se guči. Či pride na glasuvanje i vu manjšini ostaneš, zato ne odbeži. To je dečinsko delo. Svoje mišlenje odkrito povej, daj vt: zapisnik zapisati, pa ga podpiši. Vsikdar maš pravico apelacije vložiti pri višjoj oblasti.. Či je večina drOgoga mišlenja, podvrži se njihovoj voli. Na seji povej svoje mišlenie, brezi čemerov, smeha vreden je človek, ki po seji vu krčmi odava svoj6 mišlenje vinskim bratom. Či se koma peljaš na železnici, ne rivaj se za karte, ne sflnjavaj se po stjbaj. Betežnikom, starim pusti mesto. Ne prek-linjaj, grdo ne guči. Vsi potniki s tebom vred so plačali voznino, ne so dužni posliišati tvoje preklinjanje, tvoje krivo modre reči. Či si se zapojo, doli si sedi v kakši kot pa tiho bodi. Nišče je ne radoveden tvoje koraže. Z ednov rečjov ne pozabi, da na železnici, vsi vednako plačajo, zato pa vsaki ma pravico, da ga v miri nihaš. Dobro si zapomli, da či je včasi velka sloboščina, tvojoj sloboščini gat postavlajo pravice tvojega bližnjega. Kcla že ti drugomi krivo činiš, je tvoja sloboščina grešna, -- ne si več - 36 — . " " ¦ pošteni človek, ne slišiš več mcd ludi. Sani svoj človek postaneš ki svojo pravdo ma. To pa tak znaš, ka se od takšega človeka vsi liabajo. . .. ¦- v¦-.-¦'. ¦ Ali včela občti.ti domotožje? Po mirovnoj pogodbi so Nemci mogli dati v opustošene fran-cuške pokrajine lfldi določeno število košov včel. Včele so ne dugo na Francuškom ostale, zapustile so panje (kaptare) i odle-tele, kak da bi v istini čutile nepremagljivo hrepenenje po rožnatih Iravnikih, dobravah svoje domcivine. /- . Višnje se dajo izborno hraniti na zimo v žganici. Odreži jim peclike z škarjami do 1 cm. nad sadom, operi je ino položi osiišcne-v glaženo posodo, štero nekoliko trosiš, da se višnje dobro vsedejo. Nato jim priliješ do vrha tropmovko di drtigo žganico. Nego deci je nesmeš davati, so premočne za nje. Kak shranimo med? Med moramo shraniti vsele v snažnih posodah i na suhom prostori. Što nena suhoga pros-tora, naj ga zalije z raztopljenim voskom i potem naj zaveže posodo s pergamentnim ali povoščenim papirom. Če hraniš med v kositrnih posodah, jih moraš poprej znotraj z voskom prevleči. Či toga ne narediš, ti vtegne med zerjaviti. Kjak pa previečemo posodo z voskom ? Raztopi vosk i ogrej med tsm kositrno po-sodo nad žerečim vogeljem. F^azt^pljeni vosk viej v njo i jo tak obračaj, da se primlje na vseh notrašnjih delih. i .. Štere kokoši nesejo največ belic? Naiveč belic znesefo kokoši, stere so se izvalile marca meseca. Te kokoši začnejo nesii že v septembri ino nesejo iekom oktobra, novembra i de-cembra. V navcdenih mesecih pa najbole zmenkavajo belice i se zato najdragše; zato bo gledala skrbna gospodinja da bo mela že marca piščance. Kak odstranimo fleko (madež) od črnila (tinte). Ma-deže odpravimo iz oblek na te način, da posiišimo črnilo naprej s pivnikom (pruspapirom) ali pamukom, nato nakapljamo na ma-dež nekoliko mleka, čez nekaj časa ga posušimo z pamukorn. To ponavijamo, dokeč ne premine fleka. K^k pripravimo domače milo (žeifb)? Ocvirke, kožice, žuto mast i loj porabi za milo. Na 10 kgr. vode zmešaš 7 kgr. masti, 23A kg. sode, 27* kg. pogašenoga vapna im V« kg. soli: Koteo mora biti tak veliki, da je vsega le do polovice, ar ovak ¦ . : , - 37 - racio prekipi. Potem pusti vso zmes stati edno vtiro ino nato ga vlej v kišto, štero si pokrila prle z cotov. K^da se milo strdi, obrni kišto ino zreži milo na kose (falate). Ne sadimo drevja pregloboko ! Pregloboko sajenje drevja le škodi, pod zemljo spada samo korenje, steblo i tiidi njega spodnji del mora biti nad zemljov. Če pride spodnji del stebla pod zemljo, nastrnejo scasoma nove korenine, staro korenje pa nazadnje vsthne. Drevo pa zavolo toga trpi. Ne sadite potem pregloboko. Kak odpravimo fleke (madeže) od čarnoga vina?Ne-moči perilo z madežem 24 vur v sedenom (kislom) mleki ino ga potem operi v mlačnoj vodi. Cvetlični lonci (teglnl niožari) so naj boljsi ilovnati, majo drobne liiknjice, prek šterlh se zemlja prezrači. Kak odpravimo mravlje? Če maš mravlje v stanovanji, lehko odpraviš, če postaviš v njihovo bližino plitvo skledo, v štero si vlejao nekoliko medfl, pomešanoga z lugom. Priporoča se tiidi koprov tej (čaj,) šteri je z medom nekoliko oslajen. Če hočeš odpraviti mravlje od včel iz vinjaka, moraš postaviti.skledo tak da ne morejo včele do pijače. Kak odpravimo buje zograda? Te živalice nam naredijo včasih v ogradi posebno na repi, na kapusti prav občutno škodo, posebno v suhon: vremeni. Dobro sredstvo sta pepel ali saje. Popraši gredice s sajami ali s pepelom. Starišom. Dužnost vzgoje dece se prvle začne, kak dete na svet pride. Gda je dete v maternoj utrobi, je moraš vzgajati, moraš moliti za nje ka dobro bo.Ti mati se ne smeš tiidi če meriti ali drugim grehom vdati v blaženom stani. -.5 Ti misliš, da izgoja dece se začne, kda dete pamet dobiva. •¦<;* Jako se vkariiš. Vzgoja ne stoji samo vu včenji, tem bolje vu navajanji. I kda moreš dete na dobro navajati? Od mala malu, kak začne hoditi, primati, gučati. Navajaj je z dobrim zgledorrj, na tebi mora viditi, kaj dobroga mora činili. Dosta guča prvle škodi, kak hasni. Jetika. Dosia ludih merje od jetike. Kašljavi človek klice tuberkoloze ali jetike seja na vse kraje. Ne pijte za njim. Kupico za njim dobro očištite. Ne pu.stite, da bi vam po hrami, po hiši pljuvo. Zdr.avje vaše i vaše dece je več, kak pa či vaše opomi-nanje zameri. Psč ništerni ludje lagojo navado majo, da na vse kraje pltijejo, — ešče vu cerkvi. Ne misiijo na to, da se to postiši i s prahorn jezero pa jezero ludih jetične klice na svoje \ - 38 - pljtiča posadi. Ne ptisti, da bi ti deco betežni liidje kGšuvali. Deci kuhano mleko davaj. Boljše je kak sirovo. Tanači vsem. Či ščes hišo čisto pomesti, pazi, da ti mekla čista bode. —-Gučati je dobro, dostakrat je bojše mučali, ne veš lejko, da se dostakrat s svojim klunom ovadijo ftiči mačkam? -— Puni Ja ali odkriti Ne, naj bode tvoja reč, ne vodi drugoga človeka za nos s tvojimi rečmi, ednok tak gučiš, drugoč nači. Š:o ti potem more vervati? — Nedela je den Gospodnov, je iiidi den tvoje duše. idi k meši, predgo poslušaj. Nevolne duše se po nedelah naha-jajo po grešnih potah, vu mrežah vina, plesa, vu ogrizavanji bližnjega. Mi smo vsi božja deca, pred Bogom ne je vekši kralj, ne je menši kodiš. Samo svet nas loči, ednomi da več ali menje, ed-nakost pa kaže rojstvo i smrt. — Nori človek se naprej riva, da bi ga vidili, pameten pa odzajaj ostane, naj vidi. — Kj se iz drugih ludih norca dela, naj nazaj pogledne, kak se ž njega drugi norca berejo. — Ne more vsaki kokot* na tormi biti, mora tiidi takši kokot biti, šteri na gnoji grene. y Tolažba na smrtnoj posteli. (Pripovest) Na Ivanje je spadno Škrilec s črešnje i se je bujo, i mati Skrioka je postanola dovica. Što bi vervao, ka de žena že preci priletna šče gda mislila na ženitev, pa vendar se je zgod lo tak. Lud[e so njoj krej gučali, &li ona je ostala pri svojem prvom sklepi, rekoč: wČi veita nega pri hiži, ide vse naopak; ka bom se sama mantr&la! Dece s pokojnim možom nesta mela več, samo ednoga dečaka po imeni Tomaž, steri je fro samo devet let star. Ali čiravno mladi, je venda že dosta pomagao pri hiži: Opravlao je pastirsko službo tak dobro, da je bio znani kak naj-bolši paster. Kak smo že pravili, Škrioka je cstala pri svojem sklepi. Kak naj prvle se morem oženiti i preložiti polovico svojih križov i težav pri vers-tvi moži na rame, da bi njoj pomagao to težavno breme prenašati. Pri hiži je slUžo hlapcc Matjaš s pridavkom Z mec že preci let, vrli je bio pri deli i skrbo je za h žno prem^ženje, tak da bi bilo njegovo. Dovica Škrioka je dobro pcznala njegove zasluge, nieden se njoj ne vido tak pripraven, kak ravno te hlapec; ar vajeni je bio že pri hiži, znao je za vsaki kot i prepričana je bila, ka de Matjaš zdaj šče jakše vertivao, ar de ilelao za lastiven hafek. Nekaj vremena kak je bio novi vert pri hiži, šlo je istina vse dobro. Živina v Štali se je pomnožavala, njive so bile dobro obdelane i posejane i senožati lepo vred djane , Matjaš je bio edini vu vesi, ki je ne niti ed- - 39 - noga loda ne odao z svoje gošČe, odtistimao kak je začno vertivall. Sosedje so si pogučavali, kz. de znam bolši vert kak pokojni, ar je bole prebri-sani i vsako delo rjemi je bole Šlo od rok. Le edno so grajali liidje pri novom verti, naimre da ne mogeo viditi maloga Tcmaža, či ravno je bio dečak jako bogaven. Za svako malo falingo ga je bio, č ga je žena včasi karala, naj ne ravna tak pretrdo ž njim, ar je dečak šče m'adi i ga znabiti preostro karanje zna pokvariti i njemi vzeme vsako veselje do dela, pravo je vsigdar: ,,Ka boš se kre njega gorjemala! Dokeč je mladi, njemifmoremo z glave bit; vse muhe, ar pj leti de prekej.no." Tomaž istina ne meo potom več medne prijefne vore doma. Gda je večer domo prgnso, znao je že, ka de pa bit ali pa justani, i to se je zgodilo, potom se je pa dečak začno ogibati doma i svojega htidoga očima. Gda ga je kžikša sosida poniiluvala i pravila: „ Jeli Tomaž-. k, po-kojnoga očo nega več! To je le pisani oča", začno je dečak vsigdar na gias jokati, spominč.j se je, kak so ga pokojni oča radi meli i so njemi nigdar ne lPg >je reiii pravili. Eden večer je že davno odzvonilo Zdravo marijo, pa Tomaža šče li ne bilo domo z živ nov. Vert je mrmrao po svojoj navadi.i tiidi mati je pravila, ka je istina dečak rralo svoje glave — Potcm je pa vzeo v roke vert brezovo metlo i pravo : 9Te tukavec je palik že znam zaspao i nihao živino v kvari! Dnes njemi že namečem, ka de pomlo dugo." Vej praviip, či je človek povsod ne poleg sam, ide vse naopak, driigomi je tak ne briga za verstvo. Na pašniki se je pasla živina i mlada telica je že predrla plct i se potegnola v sosedovo detelico, Matjaš je začao zvati pastera večkrat, i ne ga bilo od niket. Manjak, znam ge spi, je pravo, ali ;n;emi pa vonja brezova metla ; le počakaj, že prideS domo, te va pa že orala. Viš kak bi se lejko telici prevtč nijela i bi se raspočila, Či ne bi piišeo jaz zdaj po njo !" Driig) zajtro šče de^aka ne bilo domo. Mater je začnoio skrbeU i prosila je moža, naj bi ga šo iskat, znabiti se nj(ml je kakša ncsreča zgodila, ali on njoj je pa pravo čemerno: Eh idi, idi ka bi se njemi zgodil >! wManjak se stnple okoli, gda de bčen, že pride domo" Ali ne je bilo tak, Tomaža ne bilc več k hiži Vert se ne dosta brigao za to, le mati je j"kalai v oči metala moži: wTi boš kriv, či se dečaki kaj zgodi; ti boš ga meo na dtišnoj vesti, i Bog de ga na sodni den cd tebe terjao takšega kakšega ti je zapUsto pokojni oča. Ti si bo njegov driigi oča, znaš to!" Blaženi mir je piemino v tistoj vori cd hiže. Mati je ne mogla po-zabiti svojega sina i zakrivati zavolo toga nevole proti svojemi moži. Ve krat njoj je že bilo žao, ka se je ženila, ali ne je mogla več poravnafi falinge. Njena nesreča [e prikipila do vrha. Sin se je zgiibo, premoženje \e zapravb skoro vse nevreden mož i ka je ostalo, vzeo je B^g, kak je dao i ostalo ne nikaj diLigo, nego go!e njive i prazna kišta. Velka žalost i precbilne skrbi so njoj nakopale beteg, šteri jo je spravo v posteo, i jo je ne več zapusto. Dugo je ležala, i gda se je približala jesen, zfiptistila je iežaven svejt i se preselila k svojemi prvomi moži. Matjaš zprida zimec vkom je bio potom sčista sam, nišče njemi ]e ne bio - 40 — na poti: vertivao jezsvojim verstvom kak se šteo. Pomali je odavao itiidi pio, kak se njemi je najbole vidlo, i mislo si je: »Prvle vse Zipijem, te pa tak merjem i več mi nade trbelo." Nego sirmak se je znoro. Verstvo je cdišlo do zadnjega klina i driigo njemi ne ostalo, nego ponošena obleka štero je meo na sebi. Krčmarje, šteri so ga prvle povsod hvalili i jako štimali, so potom zaperali dveri pred njim, ne je d.bo več \ina i žganice, wZima se pribli-žavle, jesti ne bom meo, kaj oblečti liidi ne, živ pa neir.rem v zemlo. Ka bo (h, ka bo zmenov!" starao se je Zimec. Zdaj pride ckoli vrgla človek, potpirao se je na debelo palco. Bio je plantavi kodiš Lenatt, steri je že dostakrat dober riar odneseo od nje-gove hiže, dokeč je bila šče premožna. Lenart je bio po vsoj okolici dob-ro poznani zato ka so njemi liidje ne steli di-.ti gda ie prikodivao k h'ži, vzeo si je sam; tak je opravlao vedno dvojo sliižbo; po dnevi je kodivao po noči pa krao. Tudi se je govcrilo, da je cumprnjc.k, da zna komi kaj včiniti; lehkomišleni ludje so vervali, ka prej Lenart zna cumprati. wKa pa ječeš tii, Zimec. Viš ga," rgovcri kodiš sedečega pred hi-žov. Ali te ne piisiijo notri, da bi spio štamprlin žgarrce? Vidiš dokeč si meo kaj v mošnji, otpirale so se ti dveri na sttžaj, zdaj te pa pod kap mečejo. Tak je na tom puklavcm sveti! Meo si lepo verstvo, pa ti si je pcgnao po guti, i jaz sam tudi tak včino; zdaj mma\a oba nikaj, i to je najbolše, nama nemre nišče nikaj v krasti." „ Ka boš se norca delao zmenel" pravi Zimec čemeren, pomagaj mi raj, či kaj znaš, vej pravijo da si cumprnjak. Zacumpraj, da bom meo puno mošnjo v žepi, potom va pa cba pila t?k ka va žate vikala. Nego misllm, či bi ti kaj znao, te bi sam sebi včino, vej si tiidi potreben kak jaz." wLe ne bodi mi preveč gizdav, čl ščeš, ka va si pajdaša; zdaj ne si več gruntar, znaš, kodiš si kak jaz! — Jaz nesam tak nesmilenoga srca." je pravo kpdiš, wda bi svojega pajdaša nihao v sirmaštvi, da bi prejšeo za plotcm, kak nemo zivinče. Pcmagao bcm ti kak bom mogeo, zato ar me nesi nigdar praznoga stirao od praga, gda sam te proso za kakši dar; samo pomagati mi moreš". , Le povej, kak" veli Zimec, vse včinim, da le peneze dobim. Ar ovak zmrznem v zimi, ar me liistvo povsod krej goni. ,,Hcdi z menov, ideva Gaberniki" opomina ga k< diš, vnoči de samo stara doma, on je šo po trgovini. Ci bi ti znao, kak lepo kaštulo penez ma v škrinjj, jaz sam tak skrma vido. Samo dvakrat zagrabi s prgiščov, pa boš meo Bog zna dugo. Jaz sam že ednok proba6, pa nesam mogeo edne blanje odtrgnoti pod strthov, da bi notri prišeo, cba pa že napraviva i tak si pricump-rava peneze; he he he. ,,Vkradneva zat6" pravi Zimec nikak zamišleno. ,,Kak pa! Ali vze-meva kak ščeš, vej je vse edno". „ Le hodva, vej so meni tiidi griint vkrali diigi liidje Vej mi neso driigo za njega dali, nikelko pijače; to pa denok nrslim, da ncsam spravo telko vinske kaplice v moi žalodf-c, ke ko je b'0 moj griint vreden, sam ne vmi kak je to bilo, ednok je samo sfalilo i ne bi1o nikaj več". Zadjen sklep, pomagati si z nevole, bio je včinjeni. Šla sta zv?ren k Gaberniki, samfitnomi verti, kakše pol vore od vesi. Potiho sta prišla do — 41 — hiže, igda sta se prepričala, da jiva živa diiša ne vidi, šla stak leti. Ko-diš Lenart je vzeo dugo lestvico vo s kopriv, i jo gori postavo, i Zimec je splezo na švisla. wNe tr.k silov ne tigaj, preveč poka, naj de što čiio" rravb je bo!e potiho ospodi kcdiš, ,,le pomali. Ti ne veš!" ,tTa spaka se ne da vtrg noti, pomagaj mi šče ti malo", pravo je Zimtc na švislaj. Čiravno plantav, spravo se je vendar Lenart šče dva klina više po lestvici i se prijao z rokami močne late pri slrehi. Aii v tistom hipi zapazi po ogradi stopati iri moške peršone, šteri so po liho šli proti njima. ,,Beživa!" zašepetao je i se spiisto na tla, potom je pa bežao proti logi keliko je mogeo z svojimi plan-tavimi nogarni. Tak da bi tresnolo, bio je tudi Zimec že na tleh; nego tisti trije moški so njemi bili že za petami. Friško je skočo prek plota, ali ravno v istom hipi so njemi prilctele železne rasoje v hrbet i so se njerri zasadile tak globoko notri, da je skoro nezavesten spadno na tla, nego strah je bio, da bi ga prijali, vkup je pobrao vso moč, i ibežao v log za Lenartom. Paster najmre, ki je hodo okoli živine, je čuo ropot pri kleti, pogledno je i vido ka nikak plazi po lestvici, zbudo je hitro oba lapca, šteriva sta tam spala, vsaki je zgrabo hitro svoje orožje ka je šteromi prišlo vroke, i tak so šli proti kleti. V gostom grmovji je ščučao v logi Lenart i globoko zdiha-vao; strah i bežanje sta ga zmantrala. Ti si posveto, ti dundek! Škoda, ka sam te zvao s sebov, jaz bi sam bolše včino." Čemerio se je nad Zimcom, gda je te prifiikao ta do njega i se prevrgeo'na tla. ,Vej sam znao, da z svojov norostjov koga po-zoveš. Misliš, ka je krasti tak, da bi gruške pekeo. Po takšem bi oba zadosta dobila!" ,,Oh jaz sem že, Lenart, zadosta dobo-zdihavao je Zimec. \{a si dobo?" MŽelezne rasoje mi je nikak v hrbet zagnao." ,,Tak ti trbe. Zakoj se pa pontivleš, či nerazmiš! Pomali bole bi trgao blanje, pa bi dobro bilo;tisi pa tak praskao kak med-ved." ,,Lenart t\ si mi zrok vsega toga, zakaj si me nagučavao?" ,,Zakaj si pa šo, vej sam te ne vlekeo za sebov? Gledaj ga, zdaj de pa šče mene krvio." Lenart jaz bom mogeo mrejti, oh ka bo ! Lenart ti si me v najvekši greh zapelo, pomagaj mi zdaj, naj se bar spovem, idi po diihovnika!" ,,Dragi moj! jaz neman časa hoditi okoli duhovnikov; nikaj jako nemarajo za mene; poleg toga bi pa šče vo prišlo ka sam šteo krasti pri Gabernikovi, i potom bi me pa porinoli v luknjo, pomagaj si sam, nikak de že šlo. Jaz morem oditi dale, ar je tfl ¦~ 42 — rie prilično, i potom je plantao hitro dale po logi, ne se brigao več za svojega pajdaša, ki je zdihavao v smrtnih bolečinaj i milo proso pomoč. Zimec je ostao sam v logi. Vido je ka se njemi bliža zadnja vora. —,,Ofi Bog, smiluj se meri! Lubi Bog! samo telko mi pomagaj, ka se obtožim svojih grehcv. Či zdaj merjen, pridem zraven v pogublenje." Žeja ga je strašno mantrala. Vkflp je pobrao slednjo moč i se vlekeo dele, da bi najšeo kakšo kaplo vode i se okrepčao; ali komaj pride na pot, vkup spadne na tla, ar moči so ga zapiiščale. ,,ZgQbleni sam! je ječao, zgubleni, nikše pomoči nega več za mene." V tistom hipi pride možki v dugoj erjavoj obleki — redov-nik. Betežniki se razvedri obraz i veli, ,,Mož, sveti mož, poma-gajte mi!," zove z slabim glasom nasproti. Redovnik se približa i pita, ,,Ka li je dragi moj, ka tii leziš ?" ,,Mirao bom, gospod, mirao! Oh rešite me, da ne zgiibim večnoga živlenja, spovete me. Redovnik spregieda rane, i zaveže keliko je mogeo na nagli, potom pa pravi: Ali nebi bilo bole, da bi hitro pozvao ludi, i bi te spravo v bližnjc ves, da bi te tam potom popolnoma sprevideli? Oh gospod nega časa! hitro, hitro jaz zdaj včasi merjem. Duhovnik poklekne poleg njega. Njegovo lice šče mladensko, pa vendar kaže nikšo resnost, ki je znamenje zatajiivanje samoga sebe.v Že je betežnik pri kraji z obtoženjom, i redovnik moli poleg njega. — Ali potom se šče nagno k diihovniki, i šče nikaj. pri-povedavao, — z trahom njemi je gledao mož v obraz, na lici njemi je bilo viditi, da so ga slednje betežnikove reči jako genole. ,,Vi ste teda moj očin ?" pravi redovnik začiiden, ,,o Bog! tak daleč ste teda zablodili! Potolažite se, vište tii pred vami stoji Tomaž ! ,,Ti si teda Tomaž, šteroga sam nevsmileno odtirao od hiže, oh ali mi moreš šče gda odpflštiti ?'* Ječao je mož i kušflvao redovniki gvant i ga močo s skuzami. Davno vam je že odpuščeno. Vej je bila to vola tistoga, brezi šteroga se nikaj ne zgodi. V moj i vč.š liasek obrno je vse to." Betežnik je čiito potom nikelko več moči, redovnik ga je po~ magao gori, i pomali sta šla proti domačoj vesi. Prišla sta do prve hiže, štera je bila nigda njuva. Na redov-nikovo prošnjo je gori zeo novi vert betežnika vu svojo hižo i njemi dao pripravno posteo. ,,Tomaž!" proso je te Zimec diihov-nika, ,,povej mi venda, kak si prišeo v te sian, rad bi znao, kak se ti je godilo po sveti i potom leži merjem, . , ,. , — 46 —¦ ,,Gda sam tisti odvečarek paseo živino na senožati pri ces-ti,(' pripovedavao je redovnik ,,stavo se-je tam foringaš zžmetno naloženimi koli, sfora se njemi je potrla. Jaz sam rijemi poma-gao, kelko sam mogeo, i gda je foringaš vido, ka sam povsod priličer., pitao me je či, bi šteo žnjim iti. ,,Rad bi šo/\sam pravo _,,nego bojim se, či bom te palik doma bir." — ,Xak ^o tebili, vej te ne dobijo več v roke. Zmenov se boš vozo po sveti, i gda boš vekši, dobiš lepa kola, konje i voziia va se od mesta do mes-ta." Meni so bile reči po voli; tam sam nihao živino i sam odi-šeo z voringašom. — Prišla sva na gornje Štajarsko i tam me je dao v samostan v šolo, da bi se navčo nemški. Ar sam bio dobre glave, zato mi je včenje ne dclalo težave, i vučitelje sa-mostara so me radi meli. Gda je šola minola, pride foringaš po mene. Nego redovniki so ga prosili, naj me tam niha, ar bi ško-da bila, da bi zanemaro včenje, ar mam dobre zmoznosti; meni se je pa živlenje v samostani jako dopadnolo i sam bio veseli, gda mi je oravo foringaš: No dečko, či bi rad tii bio, pa bodi, jaz ti ne branim, probaj svojo srečo." ,,Dokončao sam tam včenje i postano duhovnik. Potom je bilo moje edino želenje šče ednok viditi mojo domačijo i liibo mater. Proso sam v samostani odpusta za par tjednov, ka so mi ttidi radi dobolili, i tak sam se na poto proti domi. I vidite! Bog je blagoslovo moje nakanenje, — ne sam toti naišeo matere žive, ali prišeo sam vam v tolažbo." Redovnik je dokončao. Betežniki so prišle suze v oči. Potom so prišli z svetim obhajilom, i za edno voro zatem, gda je prijao sveta svestva, vgasno je posvet njegovoga živlenja za vsigdar. Mro je vu svojoj nigdašnjoj domačoj h'ži, i Tomaž njemi je zatisno oči. Tretje zajtro so skazali vesničarje slednjo čast svojemi nes-rečnomi sosedi, dosta lOstva ga je sprevajalo na cintor. Tomaž je slovo zeo od vesničarov šce iisti den i šo nezaj v samostan, žalosten zato, ka ne vido vec matere, nego vendar zadovolen, ar je prineseo zadnjo tolažbo svojemi očini, ar se je palik žnjim zmiro i ga rešo za večno življenje. Dolinar. ¦-- 44 — Na misijonskoj postajf. (Piše salez. misijonar Jožef Kerec.) 6. junija je bio določen, da moram zapustiti lepo tiho i mir-no misijonsko siroiišnico v Makac-ji i se podati v notranjost Heong-Shanškoga misijona. Zdajšnji časi so splošno razburjeni i puni ropanja pa ljudomostva, zato sem z nekim veikim strahom govorio poslovilne reči mojim dozdajšnjim gojenconr i katekume-nom. Zjtitraj sem vstano ob 3, da sem pravočasno iehko mešuvo i se že ob pol peti *iahajo z mojimi kufri, potovalnim oltarom i drugimi pritlagami na dni zadflšljive kitajske barke. Ltiknja je bila že puna zame jako sumljivih popotnikov. Niš* terni so me.jako poprek gledali; en se je zarežao nad menov z ,,fan kvai lon" — ,,evropejski hudič !" — ,,M phal" sem njemi povedo — ,,ne boj se! evropejski hiidič šče niednoga kitajca ne pojo i tOdi tebe ne bo . . ." Bolje vluden je bio dvorjenik na barki. Dao mi je stolec-naslonjač i pritlago mi zložo v poseben koiič, da sem jo lehko vedno pred očmi imeo brez nevarnosti, da bi mi jo što vkradno. Med tem, ka je dež šo iz čarnih obla-kov, je mali parnik odvleko iz pristanišča našo barko. Kpmaj smo dospeli do znanoga carinskoga mejika: Čin Shan-a, smo bili vsi dvakrat revidirani od carinarnikov (pravi Boksarje) i od vojakov, kajti nahajamo se v ognji državljanske vojske i ne je dovoljeno prevažati nevarnih eksplozivnih . . . stvarij. Mene so pregledali samo carinarje, vojaki so me pa pustili pri miri, vedoč dobro, da san-fu — duhovnik — nej nevaren, njegovo orož-je je križ na prsaj i v kofri potujoči oltar. Po toj reviziji je kuhar hodo okoli z papirom, kde je v lepo-pisanih hieroglifi meo zaznamuvane več vrst prikuhe i pojedi-ne. Čeprav že drugo leto trgam svojo pišlivo glavo pri kitajskoj hieroglifi, vendar sem to pot ne pozno niti ene prikuhe. Da ne bi bio v zadregi, sem bolj na sredini papira pokazo s prstom na edno prikuho, nevedoč kaj i kakša je bila. Mislo sem, da je kaj jako navadnoga i iiidi poceni. Pita me, če šče kaj drOgoga zra-ven želem. Naročo sem šče eno sklečico riža. Vreme se je razjasnolo, mi smo preci hitro nadaljuvali svojo pot, kiiharje so ,pa pripravlali obed. — Kitajci obedujejo ob 10. —-Jaz sem med splošnim zijanjem nebrigajoč se nanje molo moj brevir i med tem časom je prišlo na vrsto naročeno jesti. Oh jaj! sem si zdehno, kda sem vido, ka mi je prineso pred noge celo pečeno kokoš in sklečico riža. Pri naročitvi sem — 45 - ne meo sreče ; moj prst je pokazo čisto driigo prikuho kak sem pa mislo. Bojao sem se, če de preveč draga. I je tfldi bila : en dolar 40 centov, nevem keliko sto jugoslavanski koron bi to bilo. (Okoli štiristo. Vr.) Mirno i tiho sem jo pojo i jo tudi plačo. Bog poma-gaj, malo predrago, pa ka si hočem . . . Po celoj poti sem pre-mišlavo i si pripravlo program za moj novi misijon. Popotniki so se mi zdeli jako sumiljivi i so me tiidi jako zaničljivo pogleduvali, zato sem se tudi ne sptiščao v pogovore žnjimi, da bi jim kaj od vere i od Bcga gučo. Ob pol crej bi naša barka mogla dospeti v Shekki; ali meli smo prikapčen preci močen parnik, šteri nas je točno ob ednoj vuri že v Shekki privleko. Pol vure pred prihodom v pristanišče se je prikaza.o več nagih ljiidij na obrežji široke reke. Med sp-lošnim kričom se vržejo v vodo i plavajo proti barki. Vojaki; ki so proti roparom stražili našo barko, so se niti brigali ne zanje, zato sem jaz tfidi mirneiši bio, kajti mislo sem, da so ti kakši razbojniki,ki želejo napasti barko, Bili so pa ubogi, nevolni ljudje, ki so prišli na bar-ko že naprej iz Shekki-ja, da bi si zas'gurali nošenje prtljage po-potnikov. Tfl jim pravimo kulih- prtlagonositelje, Nemci bi jim pa gotovo pravili Gepa*ckstra"ger. Jaz sem jih najeo 6 močnih, kaj-ti meo sem 3 težke kufre i 4 menjše z živežom i konservami (mleko iz Nizozemske, kakao kavo, kruh, paradejs itd. itd.) Za moj prihod so znali tak g. Kanazei dozdajšnji misijonar i naš predstojnik Heong-Shanškoge misijona, kak tudi vsi kristjani v mesti Shekki. Vendar v pristanišče niti ednoga ne bilo. Nečfldo, ar je barka poldrugo vtiro prvle prišla, kak po navadi. Moji kuli so med splošnim ,,haj, haj-hi-ja-ho! . . ." kričom bežali skoz omazane kmične i voske vilice. Ar so vilice voske i vsigdar pune ljudi, so si z takšim ,,haj-haj-hi-ja-hojom" prostor delali. K^itajci majo takšo navado, da če kaj nosijo, moro bežati i kričati; pra-vijo, da potem ne čOtijo telike težave i prvle do svojega cila pri-dejo. Jaz sem mogeo po celoj poti bežati za njimi i paziti nanje, da so mi ne zavili i se skrili z kufri v kakšo luknjo; posebno sem pazo na onoga, ki mi je noso mojo ročno taško, v šteroj sem imeo 353 srebrnih dolarov. To bi bio vekši kvar, kak v mirnom časi 1750 avstrijski srebrnih koron. Tu na Kjtajskom mamo to smolo, da se na deželi i v mestih notrašnjih krajov, se z bankovci n kaj nemre kupiti, vse se more plačati z srebrom; i to je jako neprilično, ar srebro je težko i dela sitnosti v žepi. Po pol vurnoj hoji ino bežanji smo dojšli v Tin-Čii-Tong - - ka-toliški misijor. Tii se je ravnoč g. K^anazei pripravlo z številnimi kristjani, da bi me prišli počakat v pristanišče, če bi barka red- — 46 - no ob pol trej prišla. ^omaj so kristjani opazili moje kuli z kuf-ri na dvorišči, so včasi začeli zažigati peiarde, topiče ino rakete (te reči tit na Kjtajskom nikdar ne smejo zmenjkati, i se rabijo pri vsakoj priiiki, štera ima kakši slovesen pomen). Med splosnov slrelbov sem tedaj stopo na dvorišče, kde so me taki obdali kristjani, zapeli zahvalno pesem i jaz sem podelio blagoslov. Nato smo se podali skiipno v šolsko sobo, kde so se začeli sprejemni govori z vsemi kitajskinji ceremonijami. Splošno sem mislo, da idem samo pomagat misijonarit g. K^anazei-ji, ali zdaj med nje-govim genjlivim poslovilnim govorom sam šče zvedo, da seni njegov namestnik i da on v kratkom zapiisti te misijon in se pada v Makao, kde bo vstoličo svojo novo provincijalsko posto-janko ; najmre predkratkim so njeini predstojniki iz Turina poslali pooblastila, da je izvoljen in potrjcn za prvoga salezijanskoga pro-vincijala na Kjtajskom. Pater Kanazei me je v pfišpekovom imeni predstavo ino priporočo kristjanorn, ka sam njuv novi dGševni oča. Več lepih govorov je bilo tiidi od strani kristjanov i nazadnje sem tudi jaz spregovorio par poklonilnih rečij. Na driigi den. v ne-delo štrto po risalaj, sem nastopo prvič pred oltar v samotnom kraji. Meše se je v deležilo okoli 40 kristjanov iz mesta ino iz bolje bližnjih vesnic. Prva stvar na postaji mi je bila najbolje potrebna, da sem si navado hlapca dvoriti pri sv. meši i da mi zna skuhati kakšo nevolno župico ali pa rižovo prikuho. Prvi tjeden sem obisko družine po mesti ino v bližnj h ves-nicaj. Trbej poiskati vsaki kotiček če šče nemajo kakšega bogička skritoga, ali pa možki tak zvane ,,čip-si"-— druge žene. Drflgi ino tretji tjeden želem krožiti po oddaljeni krajih ništernih po dva in več dnij hoda. Delo je težave ino truda puno, a vupajoč na po-moč Boga, ki me je pozvao glasit njegov evangelij tem narodom, vOpam da bo delo tudi obilno blagoslovleno in vnogo duš najšlo rešenje s sprejemom svetoga krsta. (0 molimo Prekmurci za na-šega misijonara, ka dosta poganov pripela k Jezuši!) 1 1 llvC OlliCollll/C« Na sodnji. i Sodnik: Obtoženec je obtožen, da se je polastio nekše ziaie vore. | Obtoženec: Oospod sodnik, vsega toga je kriv vč3rar sam; na ! voro je bio položen listek z napisom wNega lepše priložnosti kak J je ta!w __ 47 __ Vceplenje bobink. Dečkec v šoli pravi tovarišom : ,,VcepIenje bobink nikaj ne vala ! Pomislite! Mojemi brateci so vcepili bobinke i je vseedno tretji den naio vmro." Tovariši: ,,Je to mogoče?" Dečkcc : Kak pa ka je te tak. Moj braiec je na iretji den iz drugoga štoka spadno na cesto in je včasi vmro. Med dijaki. Prvi dijak: Če se mi eksameni ne posrečijo, bom skočo v Mflro. . Drflgi dijak: To lehko včiniš brez straha; vej znaš ka tikvi j plavajo na vodi. Na vlaki. Gizdav popotnk stopi v pun vagon. Malo gleda okoli potem pa pita bližnjega kmeta: ,,Je že puna Nojeva ladja?" Kniet gleda nekelko po vagoni, nato odgovori: ,,Povem Vam, pa šče, samo somar fali!" Velko pitanje. Sinek: Ajtek, jes bi te nekaj pitao. Ajtek: K^aj želiš moj sinek ? Sinek: PoveJ mi, ajtek, zakaj so nej pokopali ,,Mrtvoga morja?" Pred spomenikom. Oča je prišeo s sinekom Lujzekom pred muzejsko poslopje v Lublani ino — Lujzek pita: Papa, što je te človek iz kamla ? Oča bi rad Lujzeka navdiišo za včenje in njemi pravi: ,,To je Valvazor, znameniti zgodovinopisec. Vidiš, ka lehko postane človek, če se rad vči." Lujzek: Ne, ne! jes vsigdar raj ostanem iz mesa kak sam zdaj. — * Prijatelja* Prvi: Jako me veseli ka sem te srečao, ar te moram pro: siti dne reči. Driigi: Šterivi? Prvi: Ka mi včasi posodiš 100 dinarov, in ka to njkomi n^ poveš. - 48 — Driigi: Preveč! dve reči naednok ti jes nemren včiniti; — to li pa rad včinim, ka loga nikomi ne povem. Edno za driigo. l\Qpec: Kelko košta ta robača? Trgovec: 40 dinarov. K^ipec: Ke'ko *ej štrunfli? Trgovec: Ravno telko. Kiipec: Dobro, jes vzemem robačo. Trgovec: Dajte peneze! Kupec: Ne, — zato Vam piistim štrOnfle. Trgovec: Prosim, Vi ste štriinflov ncj plačali. Kupec: Ravno zato je piistim Vam. Prostovolec. Nekši vojak, ki je šo prostovolno v vojsko, je bio težko ra-njeni v glavo; — zdravnik pride ino pravi: ,,Vi se ne bote rešili smrti, ar je krugla šla skoz možgane." ,,Nej mogoče !" pravi vojak. • ,,Kak mi morete to praviti ?" pita zdravnik. — Pravim, ka to nemre biti! ar če bi jes meo kaj možga-nov, bi meo tiidi nekelko pameti i zagvišno nebi šo prostovol-no v vojsko; —' zato Vam pravim, ka jes nemam možganov. V Belgradi. Bogat Englež si v Belgradi pogodi fijakara i ga prosi, naj ga pela po varaši i naj njemi pokaže vse vekše paiače i zidine. Fijakar ga pela prcd narodno gledališče i pravi Ergleži: ,,To je naše narodno gledališče. Zidano toga in toga eta v šestij mesecaj." — Englež rnalo zmaha z glavov potem pa pravi: ,,Pri nas v šestij tjednaj sezidamo takšo palačo." Fijakar dele pela Eng-leža i se stavi pred muzejskim poslopjom. -- Eng ež ga pita: ,,Ka je to?" — Fijakar njemi odgovari: ,,To je nuizejsko po-slopje, zidano toga i toga leta v treh mesecaj." — Englež pa zmaha z zglavov i pravi: ,,Pri nas v trej tjednaj sezidamo takše pos-lopje." - Fijakari se nej dopadnolo, ka je Englež nikaj ne poh-valo. — Zdaj ga je popelao pred kraljevi novi gra^. Englež pa pita, ka je to? Fijakar pa, kak da nebi znao, začiiden gleda i nato pravi: ,Jes sam ne vem, kakša plaačajeto; samo to znam, ka včera ne bilo tfl te palače.'' — 49 - Velka oblast. | Kmet: Jes več zapovedavlem v svojoj hiši kak kral v svojoj. L' — I^ak je to ? -— To je tak: kral zapove sanio ednok, in ga vsi bogajo; ' jes pa zapovem dvajstikrat pa me šče ne bogajo. Kaj se je zgodilo? Po velkoj susi leta 1922. je 1 septembra začno dež iti. Na veke je šo dva rneseca. Ludje so zato vse opravili, nego z vel-kov manfrov. V blato mazali žito i najboljši pov smo dobili. Hajdino smo domo zvozili novembra. Ešče polovico sijatvi smo meli, sejali okoli 20. nov. Znano je, da leta 1921. je hodila razmejitvena komisija po Prekmurji. Madžarski agitatorje — plačanci, so velko rabuko — demonstracije — napravili v Trdkovi, v Soboti, v Dolencih. Sama razmejitvena komisija je predlagala, da se Mažarskoj nazaj da 26 občin z mestom Dolnja Lendava, v ceiom 17.000 prebivalcov, med njimi polovica Slovencov z dvema popolnoma slovenskima farama, namreč z Čepinci i Dolenci. Na slednje vrhovni svet je 10. nov. 1922. odločo, da se meje v Prekmurji ne .spremenijo. Naši ,,zbeženci" rekrutje so prle to zvedeli, kak mi doma: Do-mo so prišli i se glasili pri oblasti. Agitatorje so se pa sposkrili. 16. jan. 1923. mali sneg spadno, potem 3 dni takš\ veter, da ga nišče ne pomK. Francozi so zasedli eden del Nemčije tak zvano Rursko. Nemci neščejo ptečiivati. Z Mažarami bi tiidi skoro do konflikta — praske — prišlo. Mala antanta se je oborožila. Dinar je spad-no na 4 centim. Dragoča velka. V jesen so svinje ponujali za 60—70 K/, februara so bile 110-120 koron. Teoci so skočili od 20 K-> na 50 1^., po kili pa ešče ednok teliko sledkar. Nova vlada je dopustila izvoz. Pametno. Či više rnamo, ka mo ž njim doma? 18. marca so bile volitve vu narodno skupščino. Slovenec je navajeni bio od inda sveta, da so ga pred volitvami napajali, kak kakšo živino toga zdaj ne bilo. Piti se toti davalo strašno a Slovenec ne se vdao. Volitve so bile čiste. Nikoga je nišče ne prisiljavo. Nego edno je grdo bi!o i to so gg. kandidatje krivi bili, z blatom, z lažmi so eden ovoga lflčali, a poslanci kmečke zveze tu ne za- — 50 — dene nikša krivica. Dosta ludih samo kriči, ka od drfigih čuje, s tem pokaže svojo norost. Pa jc že davno poplsarlo. Svtt to šče, da bi ga vkanili i norili, te ga pa li trbe noriii. Svet iiešče pošteni biti. Zato so vervali vnogi laži proti našoj krščanskoj stranki. Driigo, ka se mi je ne vidlo, je to, da je naše '.jOdstvo na Goričkom eščc ne zrclo. Radiea prcj, deneino, on ram v kraj spravi granice. Pa celo ne razmim, ka ma Slovcnec opraviti z Radičom. Razmim, razmim, naročni v Prekmurji s Radičovov po-niočjov ščejo nozaj na Vogrsko priti. Ešče nam to irbe. Nove zmešnjave, mislite, nam kaj dobroga prinesejo? Na kranjskom je volilo 72.227 volilcev. Slovenska Ijiidska stranka ali kmečka zveza je dobila 48.497 glasov 9 poslancov. Na Stajerskom je pa dobila 56.000 glasov, iz voljenih je 12 pos-lancov. Mi smo z Štajarci volili i dobili 2 poslanca. V celoj Sloveniji je samo eden poslanec zmago zvun naše stranke, Reisner demokrat v Ljubljani. Ovo je vse naše, samo ka smo po zakoni mogli dva poslanca drugim strankam prekdati. Ednoga smo dali Nemcom, driigoga pa Samostojnim, ar sta teve mele največ glasov za našov. Dva poslanca so dobili v Sloveniji tudi Radičovi. April deževen, Jurii nej pokazo vlati, juna mraz. Nenavadni mraz ma svoj vzrok v velikih vnožinah ledu, štere so se odtrga-le od Labradovja, v severnoj Ameriki i štere nosijo tople morske strtige po Atlantskom morji. To so cele ledene gore, štere raz-hlajajo vodo i zrak. Struge je vnogokrat ženejo dalje z velikov hitrostjov, nevarne so ladjam, posebno v nočnom čas;. Pred niš-ternimi letami je ta najvekša potniška ladja ,,Titanic" na svojoj prvoj vožnji postala žrtev takše plavajoče ledene gore. Po Atlant-skom morji takšega časa neprestano križarijo patrolni parniki (ladje) šteri z brezzičnimi br^ojavi obveščajo ladje o gibanji le-denih gor. Ruska sovjetska vlada preganja vernike, tak pravoslave, kak katoličane. Na smrt osodila i morila prelata Butkijeviča, obsodila škofa Cieplaka. Na Bolgarskom nastanola revolucija, štera je vmorila Stam-bolijskoga min. predsednika, 4 ministre na smrt obsodila, drGge pa na večletno vozo. Revolucijo je podpirala Anglija, Francija, predvsem pa Italija proti nam. 8. junija ponočiob 3 vori;seje začela revolucija proti mi-nistri Stambolijskomi. On je bio za kmete. Revolucijo so napra-viti iz Makedonije naši pobegnjenci Bolgari, varašanci, oficerje i — 51 — veleposestniki. Jugoslavija je bolgarsko mejo ojačila, več vojakov na službo pozvala. Ludje so od bojne gučali. Naš zunanji minister je bio proti boji. Novo vhido vodi Cankov na Bolgarskom. Meseca junija i923. je začno ognjenik Btna na Siciliji silno vflmetati. Čutili so se močni potresni sunki, šterim je sledio silen dež pepela i kamenja. Prebivalstvo okoli brega je vu divjem pa-niki pričelo zapuščati svoje domovc. Na severovzhodnoj strani Etnc se je pokazalo pet novih žrel, iz šterih se neprenehoma valaki. Pri kraji Lingua Glossa je tekla lava s hitrostjov 250 tnetrov na vflro. Vu drOgih krajih je lava napravila v 12 vurah celih 8 ki-lometrov. Lava je vničila veliki log pinij. To je najvekša gošča v celoj Italiji. Italijanski poročevalci so opisavali prizor, šteroga nudi valeča se lava, etak: Lava nadaljuje svojo pot brez prestanka, brez rnirti kak črno —rdeče — pisani nestvor, blesčeč se pod silnimi penami kamenja i ognja. Ozračje napunjava smrad po zažganom i žvepli, nebo je zakrito z gostim dimom ino iz njega se neprestano vsiplje droben pepel. Pogled na razdiralno silo je strahoten. Lava je na mestaj 25 metrov globoka. Od glavne vnožine lave se paščijo naprej številni menši potoki. Po cestah, štere so na debelo pokrite s pepelo n, se pomikajo ludje i vozovje, bežeč pred cgnjenim pozojom. Ves prizor napravlja vtis podobe iz pekla i vzbujava strah. 27. junija je Raič v Belgradi strelo z revolverom na minis-tarskoga predsednika g. Pašiča, gda se je te peljo z automobi-lom iz dvorišča narodne skupščine na vulico. Pašiča je krugla samo malo na levoj roki ranila. F^da so odprli automobil, je Pašič držo v roki žepni robec ino si mirno briso krv z lica, kje so ga ranili drobci glaža. Nato se je zdigno i reko : ,,Deca moja, nije ništa." Zadnje dni juna se je zapro parlament, poslancom naše stran-ke je vlada vzela immuniteto, to je, smejo se za volo svojih govorov prekdati sodnij", drugih strank poslancom pa ne vzela immunitete. To krivico je napravila iz srdov radikalna vlada, ar je naša, Radičova i muslimanska stranka objavila tisti protokol, šteroga bi radikalna vlada dužna bila držati i ne ga je. Na mus-limanske stranke voditela, dr. Spaho-ja je atentat napravljen, a ne se je posrečo. Radič, naj ga vlada ne zapre, je pobegno v London. V Losani je podpisan mir z Torki. Od 18. do 20. auL. velikanski enharistični kongres v Zag-rebi. Prekmurcov 120 razoči. Od 25 do 28. aug pa V. katoličanski shod v Ljubljani, šteri z svojov lepotov ešče zagrebečki prisrčno __ KO ___ lepi kongres prekoso. Na prvom se je delalo zs to, ka se podig-ne Ijubezen v naših dušah do Jezuša v olt. Svestvi, na drugom pa da se poprek ponovi krščansko življenje i strebi z Slovencov pi-jančuvanje. Na obema je više stojezero ljudi bilo nazoči. Sept. 1. je najvekši svetovni potres uničo Japonsko. Mrtvih je do milijon ljudi. Trinajst varošov je poritšenih. Potres je vničo 350 kilometrov obsegajočo krajino. Europejski Ijudi je tiidi okoli 50 jezero mrtvih. V šestih minutah je ta velika poganska država, štera ne štela držati po sv. Franciški K^saveriji glašeni Kristusov evangelium, vničena. Zgubila je po potresi najvekše zidine, ladje, železnice, ljiidstvo, živež, penez, pač vse. Ka ne se podrlo, je vničo ogenj, šteri je po potresi nastao i mcrje, štero je cela mesta odneslo i cele otoke v svoje grle spravilo. — - Te dni so Grki vmorili talijansko razmejitveno komisijo. ¦— Talijani pa za-sedli za to otok Krf. Svajo je rešilo Društvo narodov. Sept. 6. je naša kraljica porodila sina, našega prestolonas-lednika. Baratov rožnivenec. Bilo je proti konci decembra. Kak svinčeni plašč je Ježala na polji žmetna siva zimska megla. Kmica je pokrila zemlo ino mrzla zima je z shajajočim mesecom šče močnejša postajala. Brat Romuald, pobirajoči brat iz samostana Aspremant (Span-sko), s s/ojov turbov na hrbti, s palicov v ednoj roki, stopa po-časi proti domi ino moli rožnivenec. Pot si je zbrao prek loga, ar tak prle pride v samotno baračko stanuvanje. Bio je že slaboten starček, dober brat Romuald, njegova častivredna plešasta glava se je jako nagibala proti zemli, mo-čen veter je mahao z njim zdaj napr^j, zdaj nazaj, zdaj ga pa stavo; sneg je naletavao i sedao na rfjegovo dugo belo brado i na sklonjeni hrbet. Z velkim trfldom je brat nadaljavao svojo pot, tfl se je poškalo, tam spadno pod svojim težkim bremenom: vseedno je z najvekšim veseljom ponavlao sladkc molitvico: Zdra-va Marija, milosti puna . . . Nikaj je ne moglo mešati molitve toga svetoga starčeka, niti lačni vukovje, niti uedvedje, šteri so prihajali iz svojij liikenj, niti ponočne ftice, ki sc letale okoli nje-ga ino so s svojim žalostnim kričanjom napra^'lale strah vsako-mi živomi stvorjenji po logi. Častitijivi starček se je za nikaj nej brigao, nego je mirno dele romao. Pozabo je na zemlo, ar je bio zbrani v pogovori z nebesami, molitev rožnoga venca je napunja-vala njegovo srce, bio je bole v nebesaj kak na zemli. Noč je vsako minoto postajala bole kmična, mrzlo je bilo žc tak, ka je drevje pokalo i je vse ječalo. Kak besneče kače so se veke divjih hrastov zavijale okoli glave brata Romualda, kak če bi njemi vsaka naznanjala kakšo nesrečo; iz globokij jam se je pa čulo javkanje kak če bi prihajalo iz samoga pekla. Brat Ro-muald je nadaljavao svojo pot ino podvojo svojo gorečnost v molitvi. Med njegovimi žulavimi prsti so se neprestanoma ška-lila zrna rožnoga venca i njegova vusta so se nej otrudila v ponavlanji: Zdrava Marija, milosti puna ... Na ednoj stranskoj poti, skriti za grniom, so čakali trije nevs-miljeni možje, oboroženi z noži ino bati. Za grmom so čiičali ino se na tihoma pogovarjali. Naednok pravi eden. Nekši popotnik prihaja . .. Pazimo! . . . Že se bliža! . . . Mrzel škrap je obleto celo telo teh trej možkov, njuve oči so se zabliskale i njuve roke so zgrabile za orožje. Brez dihanja so se pripravljali, da bi napadnoli popotnika. Že se je bližao popotnik; bio je šče samo dvajsti stopajov od njij. Medtem je skoz veja prišlo nekelko svetlobe, štera je obda-la staroga popotrika ino njegova sera glava se je vidila v bleš-čečoj. zarji. i — To je nekši barat, — pošepetne Vilči, jako čemeren, naj-mlajši izmed trej tovajov. — Za istino, jas ga poznam, — pravi Gašpar, najstarejši; to je tisti barat \i kloštra Aspremont, ki hodi pobirat. — Dobra sreča bo, prijateo Gašpar. — Ne bo prebožna. Stari je že ves piiklavi, tak žmetno nosi nabrano blago. — To bo delo usmiljenja. če nekelko olejšamo rame tomi starorni, je pravo Franc, tretji tovaj. — Jas z veseljom to včinim, samo svojega noža ne bom zapikavao med njegova siiha rebra. Brat je bio samo na tri stopaje od njij; stopao je poča^i i ponavlao sploj: Zdrava Marija ... Gašpar prav Franci na viiho: — Po njem, zdaj ga zabodni, zdaj je čas ... — Eh! ne . . . jes se ne vflpam. — Bojazlivec! Tovaj, razža jeni zavolo te reči, se vzdigne i se misli zag-nati nad nesrečnoga popotnikal Naednok pa obstoji i s trepe-tajočim glasom pravi: - 53- -- - - . -54- — Glejte, — poglejte tam na tlejf — \ kazao je na nekšo reč, štera je spadnola k baratovim nogam in se je v tistoj kmici bliščala kak mala zvezda. Tista reč je mela formo rože — ja, bila je rcža, na lehko rdečkasta, njena dišava je pa napunjavala tisto okolco. Dober brat je nadaljavao svojo pof ino sejao takše vrste rožiee na vsakšem stopaji svoje poti. Kda je odpro vusta na ^sladko molitvico ,,Zdrava Marija", je iz r.jij vseli spadnola cdna rožica i je ostala na tlej i pošilala vse napkoli jako prijetno .di- šavo ino čudno lepo svetlobo. Presirašeni tovaji so na mesti obstal brez reči. I\da so vidili to čiido rožic, so njim odišle morilne nakane, tak kak odide sheg pred pomladnim suncom. Samo Gašpar, šteroga je božna natura gnala na to, ka bi zgrabili popotnika, pravi s tihim glasom : — Hodimo za njim! , . . Znabiti so to samo lažnive rože s šterimi nas barat misli znoriti. Tovarišje, ne da bi kaj pravili, njemi sledijo, vseedno pa prestrašeni ino trepetajoči. — ,,Zdrava Marija!" . . . i pa je spadnola rožica . . . ^ Barat je že vo iz loga prišeo i se je bližao k satnostani: za njim je pa pot izgledala kak z zvezdami posejana. Prestrašeni tovaje so si etak pogučavali: — \{a\ mislitn, to-variša, od te čtide? — pita Vilči. — To je nekaj čCdnoga, pravi Gašpar. — Te barat je pravi svetnik, pravi t*etji tovaj. — Za istino, velki svetnik, pritrdi Vilči. — Mi smo meli na-kanenje vmoriti ga i neka čiida nam je orožje strgala iz rok. Tak je! Jes zdrobim svoje orožje -¦- je zakričao Franc — Jes sam gotov, ka niti sam šatan, sam vrag iz pekla se ne bi viipao iztegnoti roke proti tomi starčeki, za štctoga Marija De-vica dela takše čOde. Zdrava Marija milosti puna . . . je ponavlao glas staroga barata že preci deleč. Zarrušleni ino genjeni so trije razbojniki oddeleč sledili sta-romi braii po poti, štero so kazale bleščeče rožice. Tam deleč . — 55 —. . -"¦ pri bregi je zazvono veseli zvoniček, ki je barate zvao k molitvr. Brat Romuald se je popaščo i šče z vekšov gorečnostjov je molo svoj rožnivenec. • Ravno tisti večer so pred patrom prijorom klečali trije spa-korniki, i so se ponizno spovedali svojih grehov. Gda so končali, so stanoli ino prosili naj bi jij sprejeli za novince v tisti stafi samostan, gde so živeli sveti baratje. Brat Romuuald, ki je živo med vsemi najbole ponižen i po-božen, on je tudi vmro kak svetnik. Trije bratje, Vilči, Oašpar ino Franc, so pa nikdar nej pozabili na njega ino so vsigdar pripovedali, kak jij je brat Roumald z rožnim vencom rešo več-noga pogiiblenja. Molitvena kniga ,,Hodi koltarskomi Svestvi" je izišla. Dobi se v Crensovcih v urednisti Novin za 12 D. Močno v platno vezana! Vnogo novih molitev je vnje. Štamparija i knigarna Balkanyi Ernesta v D. Lendavi se preporača za napravo vseh tiskovin za slavne oblasti ino urade, za šole, zadruge ino drlištva, zdravnike, trgovce ino zasebnike. ZALOGA RAZNIH KNIG. * Svilen papir, kak tiidi vsi deli za umetne cvetlice v zalogi. ¦-M- TOPLAK JOZEF trgovec žeieza v DOLNJOJ LENDAVI glavna ul. bivša Išova hiša Priporačam: mojo obilno zalogo že-leznoga blaga Kakti: , Zelezo vse sorte za kola okavati in za zidanje Orodje za stolare in kovače, Orodje za polodelstvo Okovi za nove hiše (Spolarijo) Stedilnike (Sparherde) rnoje n. forme Traverze, Cement i Vapno. Peči zlijane, plehna- te in nove forme za odzgoraj kiirit?._____ Nazadnje pa moje dobro poznate Garantierane kose, štere so letos šče dosta boljše nego lajnsko leto. Prednost pa je še to pri mojoj trgovini, ka vsaki šteri naklada, lehko vozi v dvorišče, v ka-koli velkom dežji in v grdom vremeni in naklada pod strehov in tiidi lehko polaga in napaja. Senje (sejmi), proščenja v Sl. Krajini (v Prekmurji). de je f djani, nega živinskoga senja, nego samo drobno. V vsch driigih mestaj je živinsko drobno senje vkiip. V Rakičani je samo živinsko senje, v Dokležovji i Lendavi pa ešče tiidi konjsko. ^eltinci jan. 20., febr. 24., aprila 25., junija 27., julija 15., nov. 5. Jogojina febr. 15., marca 20., maja 19., septembra 4., novembra 16. Cankova marc 19., v pondelek po cvetnoj i sv. Trojstva nedeli, na F^upertovo v septembri i novembra 11. -irensovci maja 3., sept 14. i v pondelek po teh dnevah. 3obrovnik v pondelek po Telovom, julija 25. Dokležovje junija 18., augusta 21. • j~ Dolenci junija 16., decembra 6. Dolnja Lendava januara 25., po 3. postnoj nedeli v četrtek, na Velki četrtek, v pondelek po Risalih, julija 28., augusta 28 , oktobra 28., novembra 25., v četrtek pred Božičom. — Vsaki tork svinjsko senje. f Grad (G. Lendava) marca 28., junij 20., aug. 16., sept. 29., nov. 30. t Hodoš marca 10., julija 5., augusta 19., oktobra 5. Križavci aprila 16., junija 4. Krog maja 4. t Kuzdoblan na Križni četrtek. t Martjanci maja 6., augusta 6., novembra 11. t Petrovcina Sv. Trojstvanedelo, julija 4., septembra 8., oktobra 28. t Pužovci julija 13. Puconci maja 28., julija 10., septembra 10., novembra 10. Prosenjakovci marca 15., juna. 16., sept. 2. i novembra 28. Rakičan marca 26., v tork pred risalih, jul. 24, aug. 16., okt. 8. t Selo prvo nedelo po Srpnoj Mariji i Miklošovom. M. Sobota v tork pred fašenkom, v pondelek po čarnoj nedeli na mesec po risalskom pondelki, to je 4. pondelek, junija 24., auglista 24., oktobra 15., decembra 6. -:" S\. ^čdenek pred pepelnicov., po postnih kvatrah., po cvetnoj ne- deli, po jesenskih kvatrah, i pred Božieoin, vsikdar v pondelek. f Sv. Jelena augusta 18. — Sv. Jiirij aprila 24. t Sv. Sebešijan jan. 20., 2. nedela po vflzmi, juna. 15. i dec. 21. f Tišina februara 25., junija 5., septembra 8—9. Tornišče v četrtek pred cvetnov nedelov, drttgi pondelek po vuzmi, v četrtek pred risalami, junija 12., v četrtek pred velkov mešov, drugi den po maloj meši, okt. 4. i vsaki četrtek svinjsko senje. Apr T ft) o* 1 "a :n N3 tCH»M h-1 (.> |O M M H 03 CC tO io li tv; m - :&3 n * 3 -J W CO CT S-i ->JC005lN300»UO05N3O0SK300rfa.O05t>S«0Ccf-'-)C0©I?i'-' ! 1 <—1 u i?r arc :br. 3 rc o lo I ro tc to i-» >-1 ¦ tototO"-'t-' GO^OGICOC^OO^OOStCOC*. co to to >-* >-'t-1 oo ro to «-* i-4 t-i • tt". 1 j Feb L_ 3 D n> n ? o < • s 1 1 C/3 tsD tO N5 K li tO r- — — !O ti - " ti IO t* t-4 t-1 < 7? I-L «3 *>. O O5 tO 00 rf^ «-- -1 00 CO C( — oi>—-iootomi-io**čcrai.ooj 3 C/3 fD > c . c pt. r- p D < =f tC tO tO >-» >~k Oi rf^ O OJ t>J (X (L• 00 ti. tO I-1 t-1 1—l «- -1 i: (O Ci ^ -1 00 IC U, >— i-i i-i tO li v.i — i—i ootiooifkoosiiooi^oc:«.«:*- n w > c c Jun. svir OOOBCIi t—1 to ti to m m cc rc kmmm ic ic 1C l-i i— >— tO >— -] 00 'X -• -1 00 li "5" > c *o CTQ 3 CJ 3.5 c 1O tO tO H i-ec cn —1 ^j oo ^^ li CO tO >-' >— W ti LO M - h- tO to ti —' -i w 1 3 c c % > 3 w o 00 tO IC >-» i— t—1 [C I^ tO i-1 i—' K3 tO 1-1 1-4 — tO K tvi M — bil © OJ tO CO >f* ° C5 i— OO 4=- C C3 IO 0C ^ unf CJ > •o S Tl ?r i 3 r Oi — oD^ocjitocoi^oostoooi^orotocDoi«-' »i w co oi h m t-» s co co ci ava Škoti (—1 03 o z o n "t 3 ec. o < kt. o Sa 3, 00 IO IO M H-* KJKJMHM 00 *» O C5 K3 CO O to to H* i—i i—i MMIOMhii-i OOllvOD^OOStO 1-1 D z o C/3 ' > (., ec. ov. ro c •a oq 3 ro to ic >—1 1—1 c: i^ n; — >—>-' ro i^ to CO Ul — -1 CO GO^-OOtOOtO-1 n y. o n> o o < kt. ¦s -j n co to io »-»>—» (—' ti tC tO >— «-' tO ti IOmm C0 IO tO H-i i—i i—¦ ca o 3 M-l C0(DOl co c ¦— --4 »•; cd oi 1—1 1 ""o 7* ------ n --------- ~ 00 > rj o < n> c orcs o rr cc ro kj >— <-+ >-* ro to kd i—11-* 00 tO tO ^ l-i -i -1 CC O OJ to oo *>• O a; to 00 H- o oi ro oo *» 1-* ~j co co at 1-4 -i oo Okt. Sept. Aug. <—• * 1 c c * ' 3 krai C/5 tC t-0 t-3 1—1 H» io ro ro •"> h L*) KJ M H K H tO IC tO >-4 1-4 X *«¦ >— •^) CC O Ct <->¦ -1 CC "-? _-i i-----I 00 --J n s > _) 3 3 sj S- <; o >u 03 3 co io to >-» t.lf K-1 cc i.c N5 rC i-4 t-i i-i C0 O 35 W CC 4» O C Cd "X 4- © O2 tO' CC 4» >- -J OJ tO Oi m -KO -1 W O C ¦- «4 CC > Tl 1 pr. fti cr" . ? s 3 >-i 1-1 >—4 rs m »** to 10 t-» t-1 IO«M 00 !C I^S P3 tt) (^ O O3 ti ^D Ol >- ^l M (O Ol M Ol 1—1 -1 CO io a- i-i co 4- © oj to a> tt^ i— --a oj Stalna tabla časa, kda nam živina skoti.