Naj reč j i aloventld dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00
S Za pol leta	$3.00
jjj Za New York celo leto -	$7.00
I Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NAROD
list slovenskih delavcev y Ameriki,
TELEFON: CHelsea 3—3878	Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870	TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 77. — STEV. 77.	NEW YORE; WEDNESDAY, APRIL 3, 1935. — SREDA, 3. APRILA 1935	VOLUME XT.TTT. — LETNIK XI.TTT.
ANGLUA NI NASPROTNA FRMOMO-RUSKI ZVEZI
TUDI PAPEŽ SE JE ZAVZEL ZA MIR IN NASTOPIL PROTI VOJNIM HUJSKAČEM
Politično potovanje angleškega stotnika Edena je bilo popolnoma uspešno. — Poljsko časopisje obširno poroča o njegovem uspehu v Moskvi. — Papež je pozval državnike, naj delajo za mir. — 11. aprila se bo vršila v Italiji važna konferenca zastopnikov treh držav. ^
VARŠAVA, Poljska, 2. aprila. — Prihod stotnika Edena v Varšavo napolnjuje prvo stran poljskega časopisja. Značilno pa je, da se poljski uradni listi ne spuščajo v razpravo o pomenu Edenovega obiska, temveč prinašajo dolga poročila o njegovih uspehih v Moskvi, toda listi opozicije odkrito razpravljajo o veliki važnosti posvetovanj v poljski prestolici.
"Vieczoi Warszawskf \ ki je glasilo poljske narodne opozicije, pravi, da je bil v Moskvi dosežen med Anglijo in Rusijo popoln sporazum in da med Anglijo in Rusijo ni več nikakega nesporazuma bodisi glede Evrope ali Azije.
4'Prišel je čas," pravi dalje omenjeni list, "da se izbira med evropsko mirovno organizacijo in sodelovanjem vseh držav na podlagi status quo in med obkoljenjem in osamljenostjo. Izgleda, kot da si je Nemčija izbrala osamljenje. In sedaj nastane vprašanje: Ali bo po tej poti hodila sama, ali pa v ne preveliki družbi? Ta odločitev bo znana jutri ali pojutršnjem."
Tudi "Kurier Warskawski" je prepričan, da je vzhodno-locarnski pogodbi zagotovljena pomoč Anglije in da je izginilo angleško nasprotje proti francosko-ruski zvezi. Zato zahteva, da se Poljska pridruži Angliji in Franciji ter z vzhodno evropsko zvezo skupno z drugimi državami jamči za evropski mir.
VATIKAN, 2. aprila. — Papež Pij XI. je ob priliki raglašenja Thomasa More-ja in kardinala Johna Fisher-ja za svetnika imel na kolegij I 9 kardinalov nagovor, v katerem je klical božjo kazen nad one, ki delujejo za vojno.
Papež je pozival svet k miru v času, ko se vrše po vseh glavnih mestih evropskih držav konference, ki imajo namen najti rešitev sedanjega napetega položaja. Papež poziva državnike, da si naj sežejo v roke in delajo za mir.
Ko je svečano pozival Človeštvo k miru, je papež izrekel naslednje svarilo:
"Ne verjamemo, da bi oni, katerim je pri srcu prosperiteta in sreča njihovega naroda, ga pahnili v klavnico, pogubo in uničenje. Toda, ako bi kdo hotel izvršiti ta nizkotni zločin — katerega pa naj odvrne Bog in katerega tudi mi smatramo za nemogočega — tedaj pa ne moremo pomagati in zopet moliti k Vsemogočnemu z žalostno dušo: Razprši ljudstva, ki želijo vojno/*
RIM, Italija, 2. aprila. — Državniki Anglije, Francije in Italije bodo imeli 1 I. aprila konferenco zaradi uvedbe obvezne vojaške službe v Nemčiji v Boromeo palači, na krasnem otoku Isola Bella na Lago Maggiore.
Na tem mirnem kraju bodo Benito Mussolini, Sit John Simon in Pierre Laval razpravljali o najvažnejših zadevah Evrope. Ostale delegacije pa bodo ostale na kopnem v Stresi v hotelu Boromeo.
Na Iaola Bella je živel dalje časa Napoleon s cesarico Josfpino in s svojimi častniki pred svojo ve ■ Kko zmago nad Avstrijci pri Marengu. Trije državniki bodo imeli svoje konference v dvorani, v kateri je nekdaj delal Napoleon..
Demokratski senatorji napadajo Roosevelta
ULTIMATUM
ABESINIJE
Abesinija zahteva poravnavo spora v Ženevi. Dolži Italijo, da ima o-svajalne namene.
Ženeva, Švica, 2. aprila. — Vlada abesinskega cesarja Haili Selassie* je nasvet I-<ige narodov*, da umakne svoj pri-ziv, ki se nanaša na o len 15., zavrnila ter se je na Ligo obrnila z novo noto. Predlogi, katere stavi Abesini ja, so:
V teku tridesetih dni se morajo sestati abesinski in italijanski zastopniki v Ženevi, Parizu ali Londonu, da se pogajajo za poravnavo medsebojnega spora; tekom pogajanj se morata obe državi zdržati vsakega koraka, ki bi imel značaj vojaške priprave. Ako bi taka prijateljska pogajanja ne u-spela, tedaj mora pač Liga narodov vzeti zadevo na svoje rame. Na vsak način pa bi se morale obe vladi strogo držati vseh določb, ki bi jih vseboval sporazum.
Abesinskp, vlada v svojem prizivu zatrjuje, da Abesiuija svoje vojske ni mobilizirala, navzlic temu, da je Italija že poslala v Eritrejo in Somalijo že veliko armado. Abesinija tudi Italijo naravnost dolži, da ima proti Abesini ji osvajal ne namene.
Ligini krogi smatrajo zadnji abesinski priziv za agresiven, ker jim je znano, da v Addis Abeba natančno vedo, da bo Mussolini od klonil vsako posredovanje Lige narodov.
AVSTRIJA SE BOJI RUSUE
Dunaj, Avstrija, 2. aprila. — Prijateljski razgovor angleških in sovjetskih zastopnikov v Moskvi razburja Avstrijo, kot pravi poluradna "Reiclis-post'% ki izraža bojazen, da bodo Anglija, Francija in Italija mogoče prepozno spoznale, kako nevarno je sovjetsko prijateljstvo.
List opozarja na več Stalinovih in Ljeninovih govorov, v katerih sta pojasnila namero sovjetov, da bodo podpirali svetovno revolucijo in bodo naščuvali kapitalistične države eno proti drugi.
<<Reichspost,, tudi pravi, da je napravil gener. Ludendorff veliko napako, ko je tekom svetovne vojne vtihotapil v Rusijo Nikolaja Ljenina, kar ni samo imelo za posledico, da je Rusija zapustila svoje zaveznike, kar je Ludendorff tudi hotel doseči, temveč, da je tudi požar, katerega je zanetil Ljenin, skoro objel tudi Nemčijo.
Svojemu članka je dala '4 Reichspost'' 'naslov 44 Tragični obrat dogodkov v Evropi".
ŽENA PRIZNALA MOŽU NAKLEP
2ena je najela ljubčka, da je pahnil njenega moža v prepad. — Hotela se je polastiti zavarovalnine.
Hackensack, N. J., 2. aprila. Kot v sanjah je stal fA let sta ri Russell A. Hey poleg svoje žene Lucille in ni mogel verjeti, ko je priznala, da ga je s pomočjo svojega ljubčka hotela vreči čez Palisade ob Hudsonu, da bi dobila njegovo zavarovalnino $50,000.
Se, ko je pred sodnikom A. Demorest Del Mar priznala, da je najela Charlesa Mucc-ja, ki je tudi vse priznal, da izvrši to delo, je Hey neverjetno majal z glavo.
Mueci je priznal, da je najel prodajalca časopisov Edward a Price iz New Yorka, da mu pomaga vreči Hey a čez 200 čevljev visike skale Palisad.
Ko je sodik Del Mar odločil, da se prične obravnava 17. aprila je Hey takoj odšel iz sodnijske dvorane, je majal z glavo in rekel: "Nikakor ne moreni tega verjeti".
Hey, njegova žena, Mucei in Price so bili jeseni na pikniku. Price se je pričel s Heyem prepirati in v pretepu je Heva pahnil v prepad. Hey pa s«* je vjel za vejo in se je trdno držal.
Price-ju je bilo za njegovo delo obljubljenih $25, dobil pa je samo $10, in je zato izdal Muccija.
HUD UDAREC ZA VOJNE DOBIČKARJE
Senatni odbor z a drastični Flynnov načrt.— V vojni morajo biti veliki dobički odvzeti kot davki.
PAROBRODSTVO NA VELIKIH JEZERIH
Mackinaw, Mich., 2. aprila. Xa Velikih jezerih «e je otajal led in parobrodstvo po jezerih je zopet odprto. Letos so jezera 20 dni prej prosta ledu kot
običajno in lansko leto.
30 dni prej, kot
SPLOŠNA STA VKA V MEHKI
ttarofiit« m na OLil ifAJtODA uajvtfji slovtnald decnrik t MrsMh driartL.
Mexico City, Mehika, 1. apr. Vsled razglasitve splošne stavke v Tampico, vsled stavke 5000 voznikov poulične železnice v glavnem mestu in zagrožene splošne stavke po celi deželi, stoji vlada predsednika Cardenasa pred veliko nevarnostjo.
Zlasti lastniki tujih tvrdk s skrbjo pazijo na razvoj stavke, da doženejo, kako daleč bodo radikalni delavci dovedli deželo.
Po glavnem mestn so bile razširjene govorice, katere pa je tajnik za zunanje zadeve Portes Gil zanikal,- da vlada sama podpira to stavko, ker hoče vpeljati proletarsko vlado, katero tudi odomruje predsednik Lazaro Cardenas*
Washington, D. C., 2. aprila.
Senatni municijski odbor se je zavzel za drastični načrt svojega gospoda rskega svetovalca Johna T. Flvnna, ki zahteva, tla se odstrani vsak vojni dobiček in da zvezna vlada zaseže vso industrijo. Odbor pa je zavrgel "milejše" predloge bi\ "šega predsednika odbora vojne industrije, Bernarda M. Barucha, ki je v svojem načrtu samo hotel določiti najvišje cene.
Obenem pa je tudi odbor poročal v senatni zbornici o svoji šestmesečni preiskavi glede orožja in munieije ter je predlagal, da je sprejet k ustavi dodatek, ki odpravlja davka proste bonde, da se tako zamaši luknja, skozi katero je marsikdo odnesel davek, ki bi bil moral biti plačan v zvezno blagajno. Odbor se je tudi toplo zavzemal za delovanje ameriške delegacije na razorožitve-ni konferenci ter slednjič priporočal embargo na orožje v slučaju vojne med drugimi narodi.
O Flvimovem načrtu je rekel predsednik municijskega odbora senator Nye:
"Xikdo ne more reči, .la ni dovolj drastičen. Vsi člani odbora so glasovali za sprejem tega načrta. Odbor je v tem složen, da morajo biti vojni dobički odpravljeni in da mora biti breme vojne med vse enako razdeljeno".
Med drugim zahteva Flvn-nov načrt:
Industrijalci bodo "vpoklicani" in bodo postavljeni pod povelje vojnega departmenta.
Petdeset odstotkov prvih šestih odstotkov dobička kake korporativne družbe in sto odstotkov vseh nadaljnili dobičkov zapade državi kot davek.
Vsi dohodki zasebnikov nad $10,000 na leto so zaplenjeni kot davek.
Davčna mera za dohodke pod $10,000 bo zvišana^ davka prosta meja za oženjene pa bo znižana od $2500 na $2000, in za neporočene od $1000 na $800.
NAČRT ZA MIR V CHACO
Santiago, Chile, 2. aprila. — Bolivija in Paragvaj sta sprejeli varnostni naert Argentine in Chile za končanje vojne v Chaco.
Bnenos Aires, Arg., 2. apr. Združene države, Brazilija in Peru so bile naprosene, da sodelujejo z Argentino in Chile v pogajanjih za mir v Chaco med Bolivijo in Paragvajem.
MOČNA ZRAČNA SILA ITALIJE
Italija ima mnogo vojaških aeroplanov, letališč in letalcev. — V vojnem času bo imela 7,938 000 vojakov.
GLEDE VLADNE PREDLOGE ŠE VEDNO NI D0SEŽN0 SOGLASJE
WASHINGTON, D. C., 2. aprila. — Ako ne bo vladna predloga za pomoč in obnovo ameriškega gospodarstva v najkrajšem času sprejeta, bo zmanjkalo denarja za podporo nezaposlenih. — Predloga se tiče 4880 milijonov dolarjev. Konferenčna odseka obeh zbornic o nji že dolgo razpravljata, pa tie moreta priti do soglasja.
Predloga je v splošnem odobrena od obeh zbornic, gre le za nekatere malenkosti, ki ji Ji pa nikakor ne morejo rešiti. Med temi je tudi zahteva senatnega odbora, da ima senat pravico, potrditi ali zavreči imenovanje uradnikov, ki bodo gospodarili z denarjem, kateri je namenjen za relief.
Washington, D. C., 2. aprila. Pred s-kupno sejo senata sta danes dva demokratska senatorja z ostrimi besedami nastopila proti dvema najvažnejšima odredbama Rooseveltove gospodarske politike, namreč proti XRA inp roti AAA {poljedelski administraciji).
Prvi je govoril demokratski senatorTvdings iz Maryland;'.
— Ali ni že skrajni čas — je vzkliknil, — da vržemo preko krova pošasti, ki se skrivata pod imenom XRA in AAA * Ali ni že skrajni čas, da uveljavimo odredbe za obnovitev svetovne trgovine, valute in meddržavnega trga? Vsled programa AAA sta bili setev in žetev močno omejeni. Posle-sledica tega je bila, da so cene z bliskovito naglico šinile v višino. S tem nismo ničesar drugega dosegli kot da smo odrezani od svetovnega trga in da ■fannerji tudi na domačem trgu ne morejo speča t i svojih produktov.
S Tvdingsom je potegnil tudi demokrat Murphy iz Iovve, ki je označil vse dosedanje predsednikove odredbe kot sredstva, ki so le začasnega pomena.
Nato je po obema lopnil demokratski senator Hue Ixmir iz Louisianc. Tvdingsu je očital, da s konservati-zmom, ki ga zastopa, ne more ozdraviti bolnega gosjwxlarskega telesa ter da je svoj<»časno podpind Hoovera.
Za predsednikovo politiko sta se pa zavzela demokratska senatorja Logan iz Kentuckv in Bankhead iz Alabame.
Rim, Italija, 2. aprila. — Po poročilu vojnega ministrstva more Italija poslati na fronto 7.938,000 izvežhnnih vojakov v starosti od 21 do 54 let in do sedaj je mobiliziranih 600,000 vojakov.
Toda pri tem, da je Mussolini postavil tako močno armado, ni zanemaril zračne sile. Preteklo leto je k običajnim izdatkom za zračno silo dodal še nad eno milijardo lir (!W> milijonov dolarjev). Ju zavaruje svojo deželo proti sovražnemu napadu z modernimi in zelo hitrimi aeroplani. Na tem polju je že dosegel velike uspehe: kot pravi poročilo vojnega ministrstva, bi Italija danes, ako bi od Alp prihrumela kaka vojna nevihta, mogla po-slati v boj 1507 vojaških aero-planov, poleg tega pa bi v najkrajšem času moglo biti zgrajenih še mnogo novih aeroplanov. V štirih okrajih, ki so bili določeni za zračno obrambo, se nahaja nič manj kot 135 letališč. Za te aroolane ima Mussolini 1527 izvežbanih pilotov, katerim more biti dodanih še 1452 pilotov iz podčastniškega zbora. Tehnično izvežhnnih častnikov in vojakov pa je 13 tisoč.
Italijanski letalci so se zadnje čase že večkrat izkazali: škadronski polet 24 aeroplanov pod vodstvom generala Italo Bal bo v Chicago in nazaj je še vsem v dobrem spominu; poročnik Angelo ima rekord za hitrost, ko je njegov aeroplan letel 443 milj na uro, njegov tovariš Renato Donati pa ima rekord za višino.
KER JE IZGUBIL SLUŽBO. SE JE USTRELIL
Columbus, Ohio, 2. aprila. Governer Davey je pred desetimi dnevi odstavil Eklmonda G. Mathews a kot načelnika oddelka za izvedbo gostilniških postav. Včeraj so našli Mathewsa ustreljenega v njegovem stanovanju. Njegova žena je izjavila, da se mu je o-mračil um, ker je izgubil službo.
LETALCA OBSOJENA NA ZAPOR
Brata Benjamin in Joseph Adamovich, ki sta iz New Yorka čez Atlantik poletela na Poljsko, kjer sta bila sprejeta z velikimi častmi, sta bila v Brook hmu obsojena vsak na 15 mesecev zapora Ž njima je bil obsojen na isto kazen tudi njun brat Bronislav, ker so protipostavno kuhali žganje.
18. septembra lanskega leta so zvezni agenti preiskali njihovo tovarno za izdelovanje sode in so našli "kotel za kuhanje žganja.
>Jk t..:*
L A 8 RAKODA'
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 3, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
1
SLO YE NIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Sakser, Preskteat
L. Benedlk, Tre««.
1H W. imk 8*0«.
ition and add Borough of Monhittaii,
New York City. N. Y.
*8L AS NARODA (Voice of the Peopto)
Day Except
fcdajra- wad HnlMaja
•a pol Ma
>«•«••••**•*••••••• $o.oo
(MO

Sa New York at eofe leto......17.00
Zt pol "lota	(S<00
Sa inoaemarro nwlo Mo......$T.OO
T/M. pal lota .................•»JBM
gobacrlptloa Yearly $6.00
"Ola* Naroda" latoaja mkl dan
nedrij lu praaalkor.
Ooetol km podpisa In osebnosti m ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli poflUjatl po Money Order. Pri apremembl kraja naroCnikor, proatmo, da ae nan tod! prejfinje MvallHe nastani, da hitre Jo najdemo nealornlka.
NABODA", N« W. lMh Street, New Yortu N. Y. Tcleabone: CHehn S—WW
OZADJE GRŠKE VSTAJE
V	Atenah sledi sedaj obračun z venizelisti.
Policija ima polno dela s hišnimi preiskavami in aretacijami iai »koncentracijska taborišča «e poknijo, ker v ječah ni več nobenega prostora.
V	hiši, kjer se nahaja "Društvo za obrambo republike", so našli orgaudza<'ij*4ki načrt za vstajo.
Vstajo sta pripravljala neodvisno »drug od drugega Veni zelo« in general Plast ir as. Plastiras je hotel, naj bi se vstaja pričela že pred dvema mesecema.
V	tistem času je 'bil zapustil Cannes (on je namreč,iz Grčije izgnan) in se podal na grško-bolgarsfco mejo, kjer se je srečal z Venizelosovim odposlancem, ki mu je sporočil, da treuotek za revolucijo še ni zrel. Plastiras se je vrnil v Francijo, kjer je čisto na svojo roko organiziral vstajo, ki naj bi izbruhnila 25- marca, to je na spominski dan proglasitve grSke neodvisnosti.
Medtem ko bi bili člani vlade, generali in admirali pri službi božji v katedrali, bi bili vsitaši cerkev obkolili ter vse dostojaaistveni'ke aretirali, medtem 'ko bi bila atenska potsadlka prestopila k Plastirasu.
Ko je Veniizelos za to izvedel, ni hotel zasluge za vstajo prepustiti Plastiraisu in je za potniškim častnikom sporočal, naj bi se podvizali in ne čakali do 25. marca.
V	resnici so zarotniki začeli v Solunu rogoviliti, medtem ko se je general Plastiras nahajal v Bariju v Italiji.
Solunski guverner pa je bil za načrt, katerega mu je izda liefc zarotniki častnik, izvedel. Nai>ovedal je vojaške vaje, in sicer za 1. marec poi>oldne, nato pa je povabil časnike na poveljstvo, da se razgovori j o o rezultatu vaj. Tukaj pa so častnike aretirali.
Na ta način je bila vstaja v III. armadnem aboru v Sohmu prej) reč ena, niso se pa mogle preprečiti priprave v drugih maceiiban^kih mestih in pa v Atenah samih, kjer so zaroKaiiki, kaikor vemo, vdrli v salaminski mornariški arzenal, kjer so odnesli vaižne strojne dele z nekaterih ■starejših laidij, docim so vse modernejše ladje odplule na Kreto na raizpolago Veniizelosu.
Italijanska vlada je uradno obvestila grško vlado, da se je Veniizelos po begu -s Krete ustavil na cPodekaneškem otoku Kaeos. Italijansfka vlada dostavlja, da njegovemu bivanju ua itJijanskenu ozemlju ne bo delala težkoč, ako so Venizelosovi papirja v redu.
Vsekalkor italijanska vlada ne želi, da bi se Venizelos stalno nastanil v Italiji in mu bo priporočila, naj čim prej odipotuje drugam.
Venizelos je bil začasno interniran, italijanska vlada pa je že v naprej izjavila, da ga ne "bo iaročila grškim oblastem.
Dopisi,
Brooklyn, N. Y.
V nedeljo popoldne, dne 7. aprila priredi' slovensko in pevsko društvo 44 Domovina"' v Slovenskem Narodnem Domu prvovrstno komedijo češkega pisatelja Langerja "Kamela skozi uho ^ivanke", katero je v slovenščino prevedel režiser ljubljanskega gledališča, g. Osip Sest. Ko so to igro predvajali pred leti v Ljubljani, je imela velik uspeh. Upati je, da se bodo tudi naši rojaki na tujem odzvali klicu "Domovine" in napolnili v nedeljo dvorano Slovenskega Doma do zadnjega kotička. Če drugi ne, vsaj igralci zasluži jo priznanje občinstva in obi len poset, ker žrtvujejo toliko prostega časa idealnemu namenu, namreč, da s kulturnimi prireditvami pripravljajo užitka polne ure Slovencem v tuji deželi in s tem obenem podaljšujejo obstoj naše mile slovenske govorie. Cenjein rojaki bodo gotovo to vpoštevali in z o-bilnim posetom dokazali, <la razumejo pomen kulturnih prireditev.
Toda ne samo moralna dolžnost, temveč predvsem zabavna vsebina igre naj vas ne zadrži doma. V igri je polno smešnih prizorov in vseskozi je prepletena z duhovitim dialogom.
Začne se igra takole: Po vojni je zavladala kriza. Pe-štovka, malomešanska ženska, se trudi na vse načine, da hi napravila življenje ugodim za sebe, za svojo nezakonsko hčer in za svojega precej starejšega moža. Toda nemogoče je dohiti delo. Zato si izmisli nekaj čisto originalnega. Vsak dan pošlje moža na ulico, kjer mora čakati, da pride mimo kakšna bogata družba. Kadar možak vidi, da so ljudje, ki bodo šli mimo njega po videzu precej premožni, se zvrne po tleh, kot <la je omedlel. Poitem mu navadno pomagajo, da pride k sebi in ga popeljejo domov. Doma pa jih zna Peštov-ka tako prepričati o revščini in slabem položaju, da vedno dobi precej denarja od njih. To se ponavlja dan za dnem in tako se je že izurila v svojem poklicu, da zna vsakemu nove mu došlecu
"GLAS NARODA"
pošiljamo ▼ staro domovino. Kdor sa koče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7* — V Italijo lista ne pošiljamo.
to", kakor se izrazi sama. Enkrat pa pride s tako fino druž bo tudi mladi sin veletrgovca Viranta, ki se na mah zaljubi v Peštovkino hčer, mlado lepo Francko in jo,odpelje. Zdaj se pa začno spletke na vse čudne zamotane načine ker je stvar tako komplicirana, da se ne more razložiti v kratkem dopisu, je najbolje, da pridete igro pogledat. Začetek je ob pol štirih popoldne.
Pomotoma je izostalo iz programa ime Mr. John Holeška. Tem potom vam naznanjam, da je tudi on v vrsti igralcev društva "Domovine", ki bodo nastopili v tej veseloigri, in u-pam, da bo to neljubo pomoto oprostil.	A. S.
Gowanda, N. Y.
Po dolgotrajni mučni bolezni je «Ine 30. marca preminul rojak, sobrat, in dolgoletni, naročnik Glas Naroda, Geo. Samson. Pokojni je bil rojen leta 1K71 v vasi Mali Log, občina Loški potok. V Ameriko je prišel leta 1900, ter se naseliil v Clevelandu, Ohio. Pred kakimi 10 leti pa je prišel tu v G o wand o, K. Y.. in je vodil grocerijsko trgovino do svoje smrti. Zapušča žalujočo soprogo, dva sina in nebroj prijateljev.
Naše iskreno sožalje!
Poročevalec.
ZAPUŠČINA IVARA KREUGERJA
Stockholm, Švedska, 2. apr. Sodišče je včeraj objavilo, da je veleslepar Ivar Kreuger, ki se je umoril, še predno so prišli na sled njegovim pustolovščinam, zapustil 696 milijonov dati srce v želi-j dolarjev — dolga.
POPRAVEK
Družbe, ki preskrbujejo prebivalstvo Greater New Yorka z električnim tokom ter so v zvezi z Consolidated Gas Company vodijo že precej časa oster boj z občinsko upravo, ki daje prednost občinskim elektrarnam p red privatnimi.
Privatne družbe dokazujejo, da je javnost na dobičku, če dobiva tok od privatnih elektrarn.
Dne 27. marca je bil v "Glasu Naroda" objavljen oglas pod naslovom "Najbližje merilo" in v oglas se je po naši krivdi vrinila neljuba pomota.
Stavek "Družbe, združene z Consolidated Gas Company of New York, so plačale leta 1914 več kot $40,000,000 v davkih— ali 18% svojih skupnih dohodkov", <se ima glaeiti: "Družbe, združene z Consolidated Gais Company, tso plačale leta 1934 več kot $40,000,000 v davkih—ali 18% svojih skupnih dohodkov".
Za Velikonoč
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
¥ ITALIJO
t JUGOSLAVIJO
Za $ 3.75 ....................Din. 100
$ 5.35 .................. Din. 200
$ 7.30 ................... Din. 300
$11.75 .................... Din. 500
$23.50 .................. Din. 1000
$47.00 .................... Din. 2000
Dva blaznika — morilca pred sodiščem.
Valentin Primožič, človek visoke in krepke postave, je 33 let star in posestnik v Kopriv-niku, občina Oselica pdi Žireh. Ima posestvo okoli 32 oralov zemlje. Je oče 8 otrok. Lani jeseni neke nedelje «?ivečer je z dolgim kuhinjskim nožem zaklal sorod n ico, sestro svoje žene, Veroniko Filipičevo. Kar 16 vbodlin ji je dal, med temi 4 smrtnonevarne. Po zločinu je mirno odšel na orožniško postajo in povedal: Zaklal sem tistega hudiča Filipičevega. Baba je bila silno močna. Tako sva se držala, da so kar kosti pokale".
Sodnik: "Veste, za kaj gre, zakaj ste v zaporu?" "Mislim, da zaradi tiste ženske. Pa zdravnik mi je dejal, da vse to ni nič res". "Toliko časa ste jo suvali, da je mirno obležala". "Ne vem". "Veste, da ste nekoč, ko je vašega 1 leto starega otroka ščipalo po trebuhu, šli po koso in ste ž njo žagali po trebuhu". "Nič ne vem". Takrat so domači preprečili večjo nesrečo". "Enkrat ste kravi odbili rogove, da bi boljše mleko dajala". "Nič ne veni".
Primožič je zločin izvršil v hipni blaznosti. Psihijatri so ga označili za skrajno nevarnega in predagali njegovo internacijo, ki je neobhodno potrebna. Matff stnat je sklenil, da se Valentin Primožič odda v lepo-glavski zavod. Predsednik: 4 * Boste šli v zavod* da se tam ozdravite. 'Ali je prav tako?" "Prav, gospod!"
Jakob Mrziikar, 42-let ni mehanik, oženjen, stanujoč svoj-čas na Viču, je oče dveh lastnih otrok, priženil pa jih je še G. Lani v ponedeljek 17. septembra okoli 7. zjutraj je u-strelil svojo več let starejšo ženo Ano Mrzlikarjevo, rojeno Škerljevo, vdovljeno Kozino. Mrzli kar jeva je pospravljala sobo, ko je stopil notri mož in txklal proti njej dva sinrtno-nosna revolverska strela. Zena je za vpila še kratko: "Saj vidiš, da imam otroke preživljati!" Njegova hčerka \ki obupana: "Oče, kaj delaš?" Jakob Mrziikar se je leta 1922 slučajno spoznal z vdovo Kozinovo. Popravil ji je kolo, nato sta se spoznala in poročila. Sprva sta bila srečna. Črv ljubosumnosti pa je razdrl zakonsko življenje. Zadnji čas se je Mrziikar potikal po gozdih in spal po kozoleoh. Govoril je o-krog, da ga je hotela žena zastrupiti, s fižolom in kranjsko klobaso. Slišal je tudi, da ga hoče žena spraviti na Studenec.
V preiskavi zaslišani sorodniki in druge priče so i>odroh-no opisali družinske razmere
Peter Zgaga
in duševno stanje Mrzlikarjevo. Bil je drugaee marljiv delavec, ki ni d»>sti pil. Nji-gova edina strast je bila: kolesarje-nje, vožnje z motornim kolesom in razne kolesarske dirke. Rad je sežigal tudi bankovce. . ;l je čudak — dedno obremenjen. Sestri je poprej pravil: "Živim in spim, kjer me noč zateče". V nedeljo pred dogodkom je kljub dežju spal v travi. Stražniku se je sam javil in mu izročil revolver, češ: "Babo sem ustrelil". Stražnik mu ni verjel: "Ne delajte dov-tipov!"
Psihijatra sta ga spoznala za dedno obremenjenega in duševno razkrojenega. Poročilo med drugim omenja:
"Mrziikar je prepričan, da sedi na zabojih smodnika. Za ženo misli, da služi kot usmiljena sestra v bolnišnici. Govori: "Te me ubijejo, je tudi prav. Bo boljše kot istih 13 let, ki mi jih je žena namenila na Studencu".
Tudi Jakob Mrzlikirr bo oddan v lepoglavski zavod. Sklep sodišča je sprejel brez ugovora.
Dekle v grobu, fant pred sod niki.	.. .
Mali kazenski senat je 13. marca prvikrat po novem kazenskem zakonu sodil o urr.oru ]m> naročilu. Zakon določa za tak umor dosti milejše kazni kakor stari avstrijski zakon, ki ni poznal te razlike.
Na Brodu pod Šmarno goro se je 28. januarja letos dopoldne odigrala ljubavna drama. Mladi, k vojakom namenjeni
BAJKA.
Za $ 9.35 .......... Ur 100
$18.25 ------------------- Ur 200
$44.40..................... Lir 500
$88.20 .......... Lir 1000
$176.— .......... Ur 2000
$263.— __________ Lir 3000

KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI (10RI ALI DOLI
Za izplačilo večjih sneskor kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dlnarjlb ali UraH dovoljujemo le boljo pogoje.
lETUClU ▼
Za tiplaOlo f $.— < $10.— $15.—
$40.—
rtUH DOLAU1I
kte »Mlati..........«8.7$
..........$10.88
...... ... $IC—
m	MlJI
To je liajka iz starih časov, pa je, kakor vse bajke, tudi za današnje razmere primerna
Kajti bajka se bavi z žensko, ženska je bila pa vedno ženska in bo ženska ostala na vekomaj. Amen.
V	deveti deželi je živel kralj. Svojim prijateljem je bil do-brotljiv vladar, napram svo-. jim sovražnikom pa neizprosen gospodar.
Kralj je imel krasno mlarlo ženo, ki jo je ljubil iz globine svojega srca.
V	tistih časih so bile vojske na dnevnem redu, ki so se toliko razlikovale od današnjih, da so se jih udeleževali tudi kralji in cesarji.
Ker je imel torej še večkrat opravka na bojnem polju, je bil le malokdaj doma.
Za svojo ženo se je bal, zato je ni jemal s seboj. Dolgeas ji je bilo, in si je skušala na ta ali oni način preganjati dolge <lneve in še daljše noči.
Na dvoru je živel lep mlad paž, čigar naloga je bila stre-či kraljici.
Par lepih pogledov, par prijaznih besed, pa je vjela paža v svoje mreže.
Vrata in stene imajo |»a ušesa in oči, posebno na dvoru.
Ko s«* je kralj vrnil z bojišča. mil je njegov zaupnik jjo-vedal:
— Svetli kralj, kraljica seje zaljubila v [»aža. Pa tudi paž je zaljubljen v njo, da kar bez-Ija same ljubezni.
Kralj je planil s prestola, u-strojni ključavničar Andrej daril po mizi, da se je zdrobila
Boštijančič je na svojem stanovanju ustrelil 23-lctno izvo-ljenko Štefanijo Mlinarjevo. Oddal je proti njej strel v levo sence in je M lina rje v a kmalu umrla zaradi otrpnenja možganov Boštijančič sam se je poskušal tudi ustreliti, toda samokres mu je popolnoma odrekel. Pred dejanjem sta oba napisala na listek: 44Najina zadnja želja je skupen grob. Vse lepo pozdravljava. Andrej, Štefka".
Senatni predsednik I. Kralj: " Al i priznate !'' 01 »toženec: 44Vse, kar sem povedal preiskovalnemu sodniku. Kako se je prav dogodilo, sam ne vem. Seznanila sva se bila lani med kopalno sezono na Savi. Razvilo se je prisrčno razmerje. To. da bi jaz moral k vojakom, je oba razburjalo. Štefka je večkrat v pismih tožila, da bo šla v smrt. Zlasti zadnji čas je mnogo o tem razmišljala. No, potem se je pa zgodilo..
Razprava je trajala dobro uro. Andrej Boštijančič je bil obsojen na 8 mesecev navadnega zapora Sodbo je sprejel.
Prejemnik <ioM T|ttrea kraju Izplačilo ▼ dolarjih.
hvrhJtM po CeMe Letter fa prlataJMaa $L—.
Najna
SLOVENK? PUBLISHING COMPANY «GU« Naroda"

Važno za potovanje.
Kdor j« namenjen potovati 9 tiari kraj «H dobiti koga Od tam, jO potrebno, da je poučen « veeh etvarek. Vded naie dolgoletne tkuinjo Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vte potrebna preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ea eaupno obrnite na nas sa vsa pojasnil**.
Mi preskrbimo vse, bodih proinje ta povratna dovoljenja, potne hste, tmoje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno, ea najmanjše stroška.
Nedriavtjani naj no odlašajo do zadnjega trenutka, ke» predno se dobi is Washingtoua povratno dovoljenja, RE-ENTRY PERMIT. trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea breepMna navodila in emaotavlja-mo Vam, da boste poceni ta udobno potova*.
SLOVENK PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.
CO.
in vprašal zaupnika:
—	Kaj naj storim.'
—	Paža obglavi — mu j«* svetoval modrijan. — Kraljici pa jaz ne moreni in ne sinem določati kazni.
Kralj je dal paža obglaviti ter je dolge dneve in noči premišljeval, kako bi kraljico kaznoval.
Shninjič si je izmislil kazen.
Dal jo je zapreti v najkras-nejše dvorane ter ji velel prinašati liajizbranejŠe jedi in pijače.
Poslal ji je najbolj dragocena oblačila iz žameta, brokata in svile; krasno čipkasto perilo, bisere, demante, rubine, o-pale in topaze; uajkrasnejše nogavice in najfinejše čevlje.
V razkošnih dvoranah je bila sama sredi neizmernega bogastva.
Paža je bila kmalu pozabila.
Kaj bo kraljica z ubogim pa-žem.
Po preteku dveh dni so zaslišali iz njenih dvoran pretresljiv jok.
Kralj se je odpravil k nji ter jo vprašal:
—	Čemu jokaš? Mar ti nisem dal vsega v izobilju ?
—	Vsega, vsega. Hvala ti, kralj. Samo še nečesa te prosim.
—	Pol kraljestva ti dam, če hočeš. Samo reci. Vsako željo ti izpolnim razen ene.
—	Ne, ne, pravični kralj. Ne zahtevam polovice kraljestva. Samo za malenkost te prosim.
—	Govori!
—	Ogledalo mi daj. Ogledalo si mi pozabil dati v sobo, da bi si v njem ogledovala svojo lepoto.
—	To je pa tista prošnja, ki ti je ne izpolnim — je odgovoril trdosrčni kralj.
In ji ni izpolnil te želje in prošnje.
In tako je nezvesta kraljica sredi največjega razkošja umrla od žalosti in jeze.
ALI STE U NAEOCHJ SLOVENSKO-AMEROCANSKI KOLEDAR ZA 1935? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
II
OLA* H AR O D A'
NEW YORK, WEDNESDAY. APRIL 3, 1935
THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. S. A.
I
II AL:
POCESTNA PEVKA
bil spoznal. Nje oče je bil vi-so na pela ob zatonu, ko se je hiša ko čislan mož. Med njegovimi pogrezala v mrak, ali v jutra-mnogimi hčerami je bila ona nji zarji. Glas ji je bil še neiz-uajmlajša in najsvojevrstnejša.1 vež ban, a v injem so bili že vsi Bilo ji je takrat komaj dvajset j drhtljaji ženske duše. Toda liili-let. Njena lepota je bila popol j če ni mogel videti, kaj se je na ženska lepota, speča čutnost' dogajalo v njej, kako bolestno je bila v njenem bitju pri vsej j je občutila ozkoto provineial-mehkobi in dražesti; pri vsej j nega in domačega življenja. Ni zasanjavusti je morala planiti • bil več tak mlad, da bi «se dal nekoč iz tuje neznana sila. Bila. za vselej zvezati in tako je od-je med tistimi, ki čakajo, ki u šel, zaključil je radostne, brez pajo v čudež, ena tistih, ki so ciljne dni kakor karnevalsko nedoumne v svoji ljubezni in f pustolovščino, ki je bila izgu-v svojem sovraštvu.	i bila svoj smisel.
Bila je pomlad, dražeča po-j Videl jo je še pred sabo ka-nilad. Cesto je štrlel v pogovo- j ko je vsa razočarana gledala revno oblečena in tudi druga-1 r.i z dekletom v širokem vrtu. za njim, ko ga je voz odpeljal, če je delala vtis propalosti. I za hišo. Divje rastoče rastlinje) Do nenadnega in bolestnega V tem hipu jo je spoznal, je omamljalo k svojim vonjem. ] srečanja v enein izmed malih Bila je ona, ki je *edaj padla. Nobena pomlad ni bila lepšn j pariških varietejev je prešlo
Sedel je v svoji podstrešni sobici v revnem predmestju. Bil je razmišljevalec, pasiven borec: Favst v podstrešni •sobi. Večuostni problem so izpolnjevale njegove misli.
Hipoma so se dotaknili njegovih ušesnih mren glasovi, ki so mu bili tako znani. Vrgel je pogled skozi okno, v malo, ozka dvorišče s plapolajočim |>eri lom, ki so ga obešali kar na veje. Vsepovsod stara, ^Kiloinljenu hišna šara.
Ob enem teh dreves je slonela pevka čije glas se mu je zdel tako znan. Bila je zelo
na stopnjo pocestne |>evke. V svojih mlajših letih jo j'
od te. In dvakrat omaljivejša je bila ona, kadar je neopaže-
I '
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE CITALI Z UŽITKOM
ANDERSONOVK PRIPOVEDKE
111 strani. <Vna ........................
ANDREJ HOFER .........................-.......................50«
BENEŠKA VKDKŽEVAlJiA .................................35«
BELGRAJSKI BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35C
BOJ IN ZMAGA ........................................................20«
CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45c
CVETKE (prsvljirr ra t*«n» in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ..................25c
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVU, (pravljlrr) ........................40e
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35e
FRAN BARON TRENK "............................................35c
FRA DIAVOLO ...............-.......................................50e
HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40«
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ......................25«
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
Koreji) ----------------------------------------------------30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30«
KRVNA OH VETA (povest iz abruških gora* .....30«
KAJ SE JE MAKARi: SANJAM* ..................25c
LJUDEVIT HRASTAH. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30e
MARKO SENJANIN. SLOVKNHKI KOIUNSON 75«
M AROV krščanski deček iz Libanona ---------------25e
Ml SOLINO. rop:ir Kalabrije ................-..............4®c
MRT\'I GOSTAČ ................................................35«
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) --------70«
MLADIM SRCEM (par kra«nih črtic pisatelja
Meska) ......................................................... S5c
NA RAZIJČNIH POTIH ........................................40c
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50«
PABERKI IZ ROŽA -------------------------------------------23c
PARIŠKI ZLATAR .................................................35«
POŽIGALEC ..........................................................25c
PRSTI BOŽJI .........................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35«
POVODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30«
PIRHI (»pisal Krištof Šmit) ------------------------------30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
L iv.................... 40« U. iv. ______________40«
PRAŠKI JLDEK ......................................................25e
PATRI A (povest iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA ........................-......30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............30«
ROBINZON __________________________________________________________ 50e
ROBINZON (Velika izdaja) ___________________________________60«
SUEŠKI INVALID ...................................................35«
NI STO IN SIESTO (povest oz Abracev) ___________30c
SVETA NOTBURGA _______________________________________________15«
STEZOSLEDEC .........................................................30e
SVETA NOtf (pripovedke) _________________________90«
TRI INDIJANSKE POVESTI ______________________30«
TURKI PRED DUNAJEM___________________l. Ste
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L sv. $1.30; IL zv. $1.40; III. sv. $L5§
SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Frane Moško; a
slikami) .................—------------------$1.00
ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO
S zvezki po ____________________________Ste
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______
ZLATOKOPI (povest Is AkMtae)___________25c
ZBIRKA NARODNIH PttNVDK (dva Ms)
L del------40c KL dal______40e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO (dead povedi,
iJ?
šest let. Kako se je bila spremenila! Bila je zvezda v tem prostoru, ki so ga obiskovali lahkoživci. Tu je pela svoje pesmi rezko iu brezdušno, tu ni nihče slavil njc-ne nedolžne lepote. Šla je skozi roke in živela kakor v pijanosti, s katero se je omamljala in iskala nadomestila za izgubljene iluzije. 'Zbežala je iz očetove hiše in je šla po i>ott ki jo je morala voditi v propast.
Kaj se je bilo zgodilo ž njo?
O naj not ran je jšem bistvu te pocestne pevke je vedel tako malo, kolikor je malo vedel c» bistvu tistega dekleta, s katerim je bil po slučaju preživel tiste opojne pomladne dni na vrtu. Brozdna so med tistim »'•asom in sedanjim. Ta uboga ženska, ki jo žene kot brezdo-inovifiko, beračico in pocestna | ><'v ko nemirno od metsta do mesta, je kakor ptič "pevec, ki se je bil izgubil v svobodi.
Oil tistega jutra je ni bil vec videl in vendar mu je bilo, kakor da ga spremlja, kakor nevidna družica njegove osame-losti v liajoddaljcnejše kra je in cesto je menil, da je zaslišal nje glas v uličnem hrupu, v veselih in žalostnih urah.
BEG PRED SMRTJO
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
21$ Weft fOth Street : i : New York, N.Y.
Iz Madrida poročajo, da je tamkaj ta-le dogodek povzročil veliko razburjenje:
V madridskih ječah je bilo zaprtih petnajst častnikov, po večini mladih ljudi, ki so se bili udeležili oktoberske revolucije. Vojaško sodišče jih je že obsodilo na smrt. Vplivni sorodniki in prijatelji obsojencev so si prizadevali, da bi se sodba omilila m da bi bili po-niiloščeni. Vendar je vse prizadevanje bilo zaman.
Določen je bil dan, ko bodo ustrelili vseh petnajst častnikov na enkrat. Ko so prišli po nje v ječo, (la bi jih peljali na morišče, je bila ječa prazna. O obsojenih ni bilo sledu.
Začeli so preiskovati, kako so obsojenci mogli pobegniti, j Pod neko posteljo so končna I našli odprt podzemeljski rov, | katerega so na smrt obsojeni v
I- zadnjih 'tednih z velikim trudom ieskopaH, da bi ušli smrti. , Ko so rov bolj natančno preiskali, so ugotovili, da se rov vije pod zidovi jetnišnice ter da končuje v velikem podzemeljskem odvodnem kanalu. V ta kanal *so pribežali obsojenci !e nekaj ur pred smrtjo.
Do kanala so lahko zasledovali njihov beg. V kanalu pa je seveda izginila vsaka sled. Sodijo, da so obsojeni v dveh letalih pobegnili cea mejo.
KRI DVEH SVETOV
Marijo N., danes 16-let no hčerko slovenske dekle in ruskega vojnega ujetnika, so starši že v njabolj zgodnji mladosti popolnoma zanemarili. Pred 12 leti se je zavzel neki dunajski uradnik za otroka in ga vzel za svojega. On in njegova žena sta bila naravnost zaljubljena v prelepo deklico in sta jo negovala z vso skrbjo. Že zgodaj je pokazal;*, deklica veliko nadarjenost za glasbo m ples, rednika sta ji omogočila, da se je začela tega učiti pri prvovrstnih strokovnjakih in ji preskrbela pozneje tudi angažinan v gledališču.
Gledališko ozračje jo je kmalu pokvarilo.
RIBIŠKA TRAGEDIJA
Posadka neke luksuzne jahte je našla ob koralnih čereh Mehiškega zaliva, ki so znane poj preobilici spužev, a tudi poJ svoji nevarnosti, grško ribiško ladjo "Ixios", ki so jo z njbno posadko vre«l ]K»grešali že od predlanskega leta.
Jambori in jadra male ladje,' kakor tudi njeni gornji deli so bili samo oglje, a med njim so ležali okostnjaki treh ljudi. Preko krova so visele gumaste cevi in vrvi. Ko so jih potegnili kvišku, so potegnili iz f globine t ropi i dveh potapljačev, ki sita že dve leti ležala v svoji opravi na dnu morja.
Po vseh znakih so si brez težave rekonstruirali tragedi-
Seznanila se je z nekim igral- jo, ki se je odigrala na tem sa-cem Dvornega gledališča, ki so motnem koncu Oceana. Ben-
ga kmalu potem zaradi nekih nemoralnih zadev postavili
cinski tanki v ladjici so eksplodirali in plameni so usmr-
pred sodnike. V tem procesu jejtili vse t: i ribice, ki so s črpal-tmela komaj razvijajoča se ple-! kaini dovajali zrak obema to-salka ulogo glavne priče. Sla-• varišema na dnu. Ta dva sta ba družba je vplivala na njo,! se v nekoliko trenutkih zadu- j
da se je začeva potepati, zanemarjati skušnje, iskati moške. Njena rednica, ki nikoli ni imela krepke roke, je izgubila ves v pliv nanjo. fY ji j«- prigovarjala, naj se spametuje iu krene na pravo pot. jo je minila divjaki n ja zavračala z vpitjem, grožnjami in tudi z udarci. Rednika sta jo s težkim srcem poslala v samostan, a sta jo kmalu spot vzela k sebi. Dekle je zašlo ponovno v slabo družbo.
Te dni je stala pred sodiščm za mladoletne na Dunaju. Svojo rednico je baje pretepla, ji grozila s smrtjo in si z dvema prijateljicama privoščila obisk javnega lokala, ne da bi
•iia. Nesrečneže so na mestu pogreznili v morje.
LEVRJOVE
V Baltskem morju bi neki lev kmalu povzročil nesrečo, ki Ki ji ne bilo enake. Žival je nastopala v nekem cirkusu v Helsinkih, kjer je raztrgala krotilca. Vkrcali so jo na parnik,( »in jo prepeljejo v Rigo.
Med vožnjo je .iastala gosta megla, tako da je morala la-
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRKLJl BLJKNEGA IN NIKDAR I'OZABUIKNWJA SOPROGA IN O^ETA
JOSEPH HITI
KI JE IMRL DNE 1. APRILA. 1934.
Žfrloatni sva in pol rti oh spominu na Trojo smrt.
Minulo je že krt« rini. <Hkur sva izgultlle Tt'Ue. Zrii m- naiiin '/.*' i""'Ia vernost, knr TV vit" m« t i u:imi ni.
Mriclki I »i I jt» f-as loritve. k«» za viilim si za s) i3i 1. Sr«n l»la;n-&i si l>il: vsem v s|Nanln l»oS ostal.
ZalujtM'i (»stali:
MARY A. HITI. s«.prosa: ANNA LOI ISE HITI. lift rka.
BarlKTton. Ohio.
BIVŠI "AMERIKANEC" NOČE PRIZNATI SINA
d.jska sirena v rednih prcsled-j kili rjoveti, da l>i ne prišlo do čala zapitfk. Sodnikom je pn-1 kakšnega trčenja. Lev, ki teh trdila, da se čuti krivo, a da jo „|asov ni },i| vajen, pa je na-včasih prijemlje taka jeza, da ne ve kaj dela. Doma ne more
vztrajati, če ne sme plesati,|zasl^al kapitan svarilni znak kajti ples je nje element. Jet-	,irnSre<ra parnika in mu
nje odgovarjal s strašnimi rjovenjem. V nekem presledku je
niška paznica, ki skrhi za njo v preiskovalnem zaporu, je povedala, da je dekle prvi dni v tem okraju strahovito razsajala in da je hotela vse razhi-1 ^^	^me tn. Potem se je pomirila in po- * ■ r. m stala zelo pridna. | Po-mnenju paznice bi mora-1
je dal s sireno znak, kako naj vozi. Toda lev jev s|H?t Ziir jul. kapitan drugega parnika je to rjovenje smatral za nov* ril svojo ladjo proti prvemu i»arniku, ki se mu je hotel izogniti.
.	, V zadnjem trenutku, ko s«
la priti mladenka v energične j(l |M>j!lvij pnM, njegogvin, par roke in ostati v gledališču. Profesorica, ki jo je učila ple-
sa, pravi, da je dekle naravnost določeno za veliko umetnico, ima silne talente. Sodniki so jo obsodili samo na tri dni zapora, ker ji je rednica spet odpustila in poravnala tudi tisti zapitek. Dunajski listi se vprašujejo, da li bo iz nje res zrasla cela umetnica ali jm — velika pustolovka.
' iiikom bok prvega parnika, mu je uspelo ladjo ustaviti. Xaj-prvo je bilo nekaj krepkih mornarskih kletvic, potem se je vsa stvar pojasnila. Sreča je bila, da ni to pojasnilo prišlo prepozno.
Advertise in 'Glas Naroda"
PALAČA ZA PROSVETO
Pred dolgimi leti se je iz Bi-tolja izselil v Ameriko Toma Naumovič. Živel je dalje časa v Philadelphiji in se leta 191f» oženil tamkaj s Cehi njo Ano Ruskovo. Leto dni po poroki se jima je rodil sin, ki sta ga po češko imenovala Jana. Zakon je bil vsaj navidezno prav srečen. Toda leta 1!»l>») j(. Xanmo-viča iz nenada pripela želja, da se vrne v domovino. Ženi je dejal, da pojde v Bito! j som. a ko pripravi vse fMitrchno v1"'1'1* ^ njim tudi žena z otrokom. Tako je odpotoval in odtlej ni do bila žena več gla.Mi o n jeni. Ker se sama ni mo^la preživljati v Ameriki, se j<» vrnila v voj«i č«'ško domovino in odtlej n«-prestano poizvedovala za svo-jom možem. Xaumi>vi<: ji- me.I tem odprl gostilno in i/preme-nil svoj priimek, tako da -e sedaj imenuje Šečer<«ijijevič. ker j«' bil njegov oče šc«Vrdjija (slaščičar). Ženo in otroka <e [m ni zmenil prav nič. Toda v tem je dorastel Jan. ki ima -e-daj že 18 let. in je, k«> so «"-«'šk<' oblasti poizvedele za bivališče njegovega očeta, te dni prispel v Bitolj in iznenadn stopil pred očeta v njegovi gostilni "Kaii-tarju". Toda oče ga noče sjm»-znati in celo dokazuje nasprotno s poročnim listom in drugimi dokazili, tudi s slikami, ki ga kažejo z ženo in otrokom. Ljudje so si podobni, pravi Toma, pa se je kdo drug izdajal zanj. Ali sin ne popušča. Nastanil se je v Bitolju. in izjavlja. da se ne bo genil od tod, dokler ga oče ne prizna. Kakor vse kaže, bo končno besedo moralo izzreči sodišče.
je ena najsijajnejših zgradb v moderni Moskvi. Zgradili so jo na mestu samostana sv. Simona. V ozadju se še vidi samostanski s tolp. V palači je gledališče in drugi prostori na širjenje izobrazbe.
Nt KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Anglesko-slovenskc Berilo
KNGLI8H SLOVENE READER STANE SAMO
$2
N Nmro&Sm go prt —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
nt WEST 18th 8TREEv New York City.
TRGOVINA Z ŽENSKAMI
4'Kores|>oiidenca Fides" poroča :
Razna angleška in ameriška človeškol jubna društva na Kitajskem (Šanghaju) so pred kratkim na posebnem sestanku z ruskimi emigranti obravnavala strahotno bedo ruskih žensk v Šhanghaju. Xa tem zborovanju je bilo povedano, da v Sangliaju kar cvete obrtna trgovina z Rusinjami. Ta trgovina pomeni resno nevarnost za dober glas vseli belih žen.-k med mongolskim prebi-valstvorn. Sklenjeno je bilo naprositi oblasti mednarodnih in fiaic« skill kolonij, kakor tudi kitajske oblasti, naj resno pre-išč«■ j«> t<» nevzdržne razmere. Ker je usoda Rusinj, njihova duševna in telesna beda, še hujša, kakor pa beda drugih Mt-kili emigrantov, so sklenni-li poklicati na pomoč tudi Li-«r»i narodov.
ZDRAVJE — BISER ŽIVLJENJA
V starosti 83 let je umrl v Ciillomptonu na Angleškem eden izmed najbolj znanih ark tičnili raziskovalcev, William Grant.
Pred IS meseci so mu zdravniki s|M>ročili, da bo kmalu u-mrl. a to ga ni poparilo. Xa-r-1»rotno, priretlil je veliko slav i«.ost s plesom, na katero je povabil r»lH> gostov. Potem je naročil krsto, nagrobnik in prostor v grobnici. Čakal pa ,e še več nego leto dni na odrešenje od muk, ki mu jih je prirejala bolezen. V svoji opo-loki pravi:
*4 Želel sem si smrti in ■sem .ponujal denar, da bi me usmrtili Wez bolečin... Živel sem iu videl svet, bil sem v arktičnem in antarktičnem aceanu in bi sjiet odšel tja, če bi mogel. Življenje ne pomeni ničesar zr. bolnega moža. Zdravje je najvažnejše. Je večji smoter nego Severni tečaj in luna. — Skušal sem doseči oboje in cisem "dosegel."
Granit je bil sedemkrat v A rktidi in je še 1. 1925. izvršil ekspedicijo v Južno morje. Na zadnji veliki slavnosti, ki jo je priredil "kavalfr iz Cullomp-tona", kakor so ga imenovali splošno na Angleškem, je zapisal pod sliko labuda: "Kadar čuti labnd, da se mu bliža konec, odplava do samotnega o-toka in tam zapoje edinkrat v svojem zivljerqu." Njegova največja želja zadpjjh let želja po smrti, -se je izpolnila.

"OLA 8 HiRODi
»»
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 3, 1935
THa LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
SAMOSTANSKI I OVFf
O (ROMAN IZ 14: STOLETJA). JLiVF f JLj\j
ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL L H.
TRAGEDIJA OBUPA IN PIJAČE
63
Zefa ne more več zdržati. Skoči na nogo, se obleče in prižge luč. Z dvignjeno svečo posveti v Gitlino sobo. Dekle leži z odprtimi očmi — podoba, kot bi vstala iz Dietwaldovih sanj: bel obraz na črni blazini, ne, to so razpuščeni lasje, ki so razprostrti okoli njenih lic kot čnna Žida.
—	Kaj ne? — prikima žena. — Tudi ti ne moreš spati?
Gitli vzdiline.
—	Kot kolovrat se mi vrti v glavi in mi ne da miru.
—	Ali te skrbi zaradi Polzerja?
Gitli začudena pogleda svakinjo.
—	Zaradi njega? Saj so ga vendar izpustili. Saj sem vendar sama videla in slišala.
—	Toda bi že davno moral biti doma.
—	Beži, beži! Saj sem ti povedala, da mora še nekaj delati za gospoda. Najbrže ga je dolgo vzelo in prinl nočjo ni mogel domov. Boš videla, tla je spal v planinski koči in zjutraj bo doma, še predno bo zvonil zvon v solarni.
—	Kaj pa te tedaj skrbi, ako ne bratf
Gitli potisne roke pod tilnik.
—	Govori vendar!
—	Beži! Se ti me muči!
In Gitli obrne obraz proti steni.
Zefa postavi svečo na polico pri oknu in sede na rob postelje. Dolgo obe molčita.
V vratih zopet prične grizti črv.
—	Ali ga slišiš? — reče tiho Zefa in mraz spreleti njene rame. — Prvič sem ga slišala ponpči, ko je prišla bolezen nad mojega otroka. Sedaj vem, kaj je smrtni črv tedaj hotel povedati!
Z rokami si zakrije obraz.
Gitli se dvigne, položi roko okoli Zefinega vratu ter jo tolaži z ljubeznivimi besedami. Zapomnila si je besedo za besedo, ki jo ji je govoril gospod župnik o otroku. Ko se Zefa slednjič pomiri, pričneta govoriti o Mimici. Spomnita se vsakega otrokovega veselja, na vsako napačno besedo, ki so jo izgovorila otrokova usta, na vsako poredno kretnjo. In Gitli je znala tako ponašati otrokovo obnašanje, da se včasih celo na Zefinih ustnicah prikaže bojazljiv nasmeh. Pri tem jima mineva ura za uro, tako da komaj opazita, ko se prične daniti. Zavesta se šele, ko prične zgorela lojena sveča goreti z visokim plamenom.
—	Poglej, Zefa, dani se že! — pravi Gitli. — Pojdi in se stegni še za kako uro. Mislim, da še vedno potrebuješ počitka.
Zefa ugasne planitečo luč.
—	Sedaj mora kmalu priti! — vzdiline in hoče zapustiti izbo. Se enkrat se vrne. — Ti, Gitli, povej, kaj pa je pravzaprav z zakladom?
Gitli zmaje z glavo, ker stvari ni razumela.
—	Polzer mi je povedal, da veš za nek zaklad, katerega je treba dvigniti, ti pa da imaš do njega ključ.
Skozi okno s ceste se sliši oddaljen topot več konj. Gredo ob mostu čez ix>tok ter zavijejo na cesto, ki vodi do meje samostanske zemlje, do močnega stol]>a in dalje v dolino ter na ravno polje. Dva oboroženua hlapca na konjih, in vsak vodi tnega osedlanega konja. Njima na čelu jaha Desertus na belcu, čegar vijolična odeja seže skoro do tal in kaže v vsakem voglu samostanski grb. Desertus ne nosi več bele halje, temveč praznično obleko korarja: kapo iz kožuhovine, z vidrino kožo obrobljeno haljo in pod njo židani talar, ki mu je zaradi ježe segal do pasu. Pri vsakem koraku konja zazvenkeče. Nad talarjem nosi pater Desertus oklep in meč.
Nasmeh se ziblje okoli njegovih ustnic in sanjavo gledajo njegove oči v mladi dan.
oo
Pred kakšnimi tridesetimi leti se je naselil v bližini Jo-hannesburga v Južni Afriki neki Anglež po imenu Eden. V razmeroma kratkem času m.i je uspelo pridobiti si znatno imetje. Zaljubil se je v neko zamorko in se z njo oženil, čeprav so mu to od vseli strani odsvetovali. Zakan pa je bil proti pričakovanju srečen, i mela sta tudi dva otroka, sina m hčer.
Pred poldrugim letom j<* Edenova žena umrla in to je tako vplivalo nanj, da se je vdal pijači. Zaman sta ga skušala sin in hči, ki se je bila zaročila z bogatini trgovcem, pripraviti do tega, da bi pijačo opustil. Prirejal je takšni-orgije, da so -se že pripravljali na to, da ga oddado v neki sa-n&torij. Nekega večera, ko je popival v zloglasnem nočnem lokalu, so prišli sin, hči in nje zaročenec, da ga pregovorijo za povratek domov. Ko jih je stari mož zagledal, je potegnil brez besede samokres in oba svoja otroka ustrelil. Z besedami: 11 Združeni bomo vsaj v smrt zopet," si je hotel še sam pognati kroglo v glavo, a s o mu to preprečili. V zaporu j * izjavil, da bo sam prosil sodnike, naj ga obsodijo na smrt, da se združi spet z ženo in o-trokoina, ki jih je ljubil...
DEMONSTRACIJE V NEW YORKU
Stavka uslužbencev Vneeda Biscuit Company traja že več tednov. Niti delodajalci niti delavci nočejo popustiti. Ktav-karji vprizarjajo pred tovarno demonstracije ter z napisi pozivajo odjemalce k bojkotu.
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU tis WKBT IStb STREET NEW TOES, H. 1.
PUSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LUTOT, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA SA PO-TCVANJE
EXZZw

SHIPPING NEWS
5. aprila:
Olympic v Cherbourg Kumi>a v Bremen
6. aprila:
Champlain v
10. aprila:
Washington
Havre
v Havre
JULIJA:
'.i. Bereiigaria v Cherbourg: Washington v Havre Sat urn iu v Trst 3. Bremen v Bremen (*liaui|ilaiu v Havre* K«-x v i ieuua Normandle v Havre Aquitaniu v Chorlwurg Kurojia v ltrewen Coiite Oraiule v (Jeona Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre He ile France v Havre Con te <li Savoia v Genua Ilerenguria v Cherbourg Bremen v Bremen Chnmplaiu v Havre Washington r Havre A«|Uitania v Cherl>ourg Normanilie v Havre
10.
1(>. 17.
1AJ.
■r»
24.
■J7. 31.
12. apri'a:
Majestic
v Cherbourg
13. aprila:
lie dp Kranri" v lin vre Conte di Savola v Genoa
19.	aprila:
Kererijejixla v Cherbourg Bremen v Bremen
20.	aprila:
Roma v Trst Paris v Havre
24. aprila:
Manhattan
26. aprila:
Kuropa v A'juitariia
Bremen v Cherbourg
CIGANSKA BREZSRČNOST
Cigana Branko in Mhnlfii Jovanovic, ki st> bavita s konjsko kupčijo, sta >o morala pred i sodiščem v Kusiji zagovarjati« zaradi pregreška, ki kaže vso' njuno cigansko hrezsrenost. J Po sest i ri k Zehntuer v K um i je« nainrtH
ki sta ga cigana na vsak način j ^ ^ hotela kupiti ?>d njega, da 1 >i j ^ ga prodala nekemu mesarju, ki j ^ ° iniovitejših Varšavljank, vdo- j z zmletim konjskim mesom kr-J vo ameriškega večkratnega mi-1 mi prašiče. Ker pa Zehntuer
ZANIMIVA POROKA
V poljski družbi zbuja o-yromno zanimanje poVoka prvega tajnika italijanskega poslaništva v Varšavi, grofa Adolfa Cittadinija z eno naj-
V Dnjcpropetrovsku so ipi ukaz državnega tožilca zaple-; nili velike množine kruha, ker | so odkrili v njem - kemično a-:iializo večji* količine mizar.sk« -a kh-ja! V nekaterih tlrugili im stih )>a j«' pokazalo, <la pečejo j n-ki popol noma lieliigi-eničeii in neužiten kruli. Biro-kratizem razdeljevanja kruha
27. aprila:
Lafayette v Havre Rex v Genoa
MAJA:
MajeslJe v Cherbourg 4'haiuplain v Havre

V A 2 N O ZA NAROČNIKE
Washington lieretign ria
Havre Cherbourg
konja ni hotel prodati, sta ]w>-noči vdrla skrivaj v njegov hlev in konju iztrgala jezik. Ko je gospodar zjutraj videl, kaj se je zgodilo konju, ga je seveda moral takoj ubiti. Naznanil pa je stvar oblastim, k; so kmalu prišle na sled zločincem. Na sodišču sta sicer trdovratno tajila, toda priče so dokazale, tla je dejanski krivec katerega je sodišče obsodilo na tri mesece zapora, dočim pa je Mladena oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
(}osiH>d Henrik se vrne s težkega pota v samostan. Kako uro bridkosti je doživel v liiši šolarja! Z boječo previdnostjo je uliogi ženi ponudil grenko pijačo — in vent 1 ar, ko je Zefa ftfioznala vso nesrečo, pade na za v est na na tla, kot bi ji pa<lel tram na glavo. In poleg tega dekle v svoji bolesti in mali fantiček, ki se je joka je oklepal matere!
Kaj bo sedaj iz tega? Zefa je bila bolna, resno bolna. To je gospod Henrik bral na njenih licih in očeh. Tukaj je bila potrebna pomoč kot ogenj pozimi.
Ko pride prošt v ženski samostan, pokliče prednico pobožnih sester, ki so živele v prijaznem samostanu na Nunskem hribu. Ži njo je imel dolg razgovor in sicer, kot je gospod išlutman med majanjem z glavo pripomnil, za zaprtimi vrat-mi. Oskrbnik je bil to jutro nenavadno tih. Gospa Cecilija sicer ni bila proti njemu nič bolj prijazna kot sicer; ravno nasprotno, v eni sami uri mu je povedala vse, kar je kot dobra gospodinja te dni ločitve prihranila na ostrih pogledih in grenkih besedah. Pri gospodu Slutmanu pa je zalegla prošto-va pridiga. Poleg tega je pod njegovimi košatimi obrvmi dozorel premeten načrt. Z vrtečimi se očmi, namršenimi brka-mi, s sklenjenimi rokami, hodi v svoji pisarni okoli mize. Stvar je bilo treba premisliti, kajti mogla bi imeti še slab konec.
Konečno je sam s seboj na jasnem. Pokliče pisarja in mu zapove, tla dobro osnaži gosje pero in da naj iz omare prinese najlepši list pargamenta. Kjo je pisar pripravljen za delo, se gospod ftlutman dostojanstveno postavi pred mizo in prične narekovati:
l*Razsodba — v zadevi prepirljivih žena —Prekine visoki glas in pravi: — Prostor za ime zadaj samo izpusti, ime bo gospod Heairik napisal, kadar bo podpisal razsodbo. — In zoper narekuje. — In nomine Bevero5idis>timi et Celsissimi Principi« Praepositi Henrici (v iimenu velečastitega in pre-vzvišenega najvišjega predstojnika Henrika) iz Berchtesga-dena je tukaj po postavi povedano: ker imenovana gospodinja ne more pijenehati z zmerjanjem in o«tevanjem svojega moža, katerega ^ je1 Bog postavil kot moža za gospodarja, naj ji zato krvnik obesi okoli vratu kamen in jo naj ob velikem prazniku maši eno uro vodi po ulicah, v ponovnem slnčaju pa dve
in tako vedno več po eno uro.
. ■ * f i
______________(Dalje prihodnjič.)
ameriškega lljonarja Wardena. Wardeno-va je znana lepotica ter izhaja iz povsem siromašne poljske rodbine.
V prvem zakonu je imela za uioža nekega poljskega indu-strijca, ki je umrl med svetovno vojno. Na francoski Rivieri se je nato seznanila s hudo bolnim ameriškim milijonarjem Wardonoin, ki se je dal dve uri pred prevozom v Ame- Branko, liko poročiti z -njo ter ji je zapisal vse imetje, ki so ga tedaj cenili na 80 milijonov dolarjev.
Gospodarski krizi v zadnji1! letih je tudi Wardenova vdova morala plačati svoj tribut. Izgubila je kakšnih 50 milijonov dolarjev, tako da ji je ostalo nekaj manj kakor prvotna polovica premoženja. Grof Cit-tadini si je moral za poroko za Wardenovo izprositi posebnega dovoljenja od ki praviloma ne dov jim diplomatom sklepati konov z inozemkami —i ši primere, ko prinašajo sled- na to, ali ne prihaja za Rusijo nje v zakon veliko lepoto in nov val gladu, ki bo zajel v^e dosti denarja...	' sloje prebivalstva.
, .	. .prizadeva Irudeni se druge skr-
imel stareisei^a koma, ' .. , , „ .
, ;. ! bi. Ponekod čakajo ljudje na
v še daljših verigah ka-
v dobi krušnih izkaznic—
to razliko, da <do kruha
zdaj sploh ne pridejo. Takšen
je v resnici komunistični ' raj
TRDNJAVA NA KOLESIH
m. 11.
Bremen v Bremen
Paris t "olite
v Havre
«1 i Ssivoia v Genoa
1.1. AtpiiInula v Cberlioiirg
Ku ropa v Saturuin
Ureiiien Trst
IS. II«- tie Frani-e v Havre
'SI. Majestie v <"lierb«urg Manhattan v Havre Champlain v Havre Hex v t leuou

*_1>.
Bremen v Bremen Bereiigaria v Cherbourg
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate mt-ročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremu . izmed zastopnikov, ko jih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na* ših rojakov naseljenih.
V Bruselj je prispel avto, ki ( jt bil nekoč la-t slovitega a j meriškega razbojnika in "so-J
KRUH IZ MIZARSKEGA KLEJA
V Rusiji so letos 1. januarja odpravili krušne izkaznice, preskrba prebivalstva s kruhom
vražnika države št. 1." Johnu j Dillingerja. Za veliko vsoto ua \ je kupil v Ameriki neki belgij | .-■ki špekulant, ki ra hoče za vstopnino kazati po Evropi.
Na zunaj je ta avto takšen, kakršni so vsi drugi, toda pogled v notranjost ti pokaže sliko prave trdnjave na kolesih. Šipe so iz a cm debelega stekla, ki tra ne prebije nobena krogla iz samokresa, stene so oklopne plošče, ki jih ne predrejo kro-ule iz strojnice. Pod stropom >ta dve strojnici, ki se pogre-zneta z enim samim pritiskom na vzvod. Pri tem se odpreta
.UNIJA:
1. I ji fayet te v Havre .
5. Aquitauia v Cherbourg Washington v Havre
7. Xoruiandie v Havre
S.
Kuropa v Bremen
Cont»* di Savoia v Cenoa
lil. Majestie v Cherbourg
,,	.....	.. ,	i	na > uu. i i i leni ne uu u eiti
Mussolinija, pa se navzlic temu ni posebno |	.	. .
...	• i i— i	i i „.i:,,, :„ i,_lt ' v -steni dve lini m z vozaceve-
»voliuje svo- izboljšala. \ dobavljanju Krn-	. , .	. , ..
! i	4 i- a. i,- t	g" m«*sta lahko priones strelja-
klepati za- ha so nastali taksni netlostatki, 7.	1
. 1 .	I . . . , + ........ • i;4l ti navzven. Priti-k na gum j
ni —l-zvzem-' tla je treba cisto resno nu>liti
ZA KRATEK CAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
sprosti nazven oblak plina za solzen je, ti ruga priprava daje možnost iz notranjosti izme-
14.
ir».
m.
-ti.
Breuieu v Bremen Rex v iieinia Champlain v Havre Manhattan v Havre Bereiigaria v Cherbourg Normanilie v Havre Auuitanla v Cherlniurg lie ile France v Havre Majestie v Cherbourg Kuropa v Bremen Culi te ili Savioa v Genoa
njati številko avtomobila ^ drugo številko, a tlva ratlijska sprejemnika 11a kratke valove sta razbojniku omogočala sprejemati radiotelefonske odredbe i»i sporočila policije ter njenih za -le< 1 val ni h organi o v.
ZANIMIVA TEKMA
.30
.SO
DOMAČE ŽIV ALL TI strani. Ceua ..........
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena 18 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena ...
SANJSKA KNJIGA ...........................t»
SANJSKA KNJIGA .......................... SO
SLOVENSKI ŠALJI^HC. 00 strani. Ceua ...... .40
SPAKE IN SATIRE. ISO strani. Cena ........ 30
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .79
TOKRAJ IN ONKRU SOTLE. 67 strani. Cena TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Kalolgro ''Vse naše").
18» strani. Cena ........................ .50
\-ELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1J»0
VESELE POITOTI. 79 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Ceua .45
• TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
21« WEST ISth STREET •	. >	NEW VORK, N. ¥.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lausbfn COLORADO:
Pueblo, Peter Callg. A. SaftW Walacnburg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Loals Banlch ILLINOIS:
Chicago, J. Bevčlč, J. Luknnfrfi Cicero, J. Fabian (Clibajfo. Cl«*r» in Illinois)
Juliet, Mary Bambich. Joseph Hr» ▼at
I^a Salle. J. Spelich Mascoutab, Frank AiiKiiHtla North Chicago. Jože Zelene KANSAS: Olrarri, Acnes Mofnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
KitKmiller. Fr. VndopUec	1
Steyer. J. ffrne (za P«na-
W. Va. in Md.)	'' ■
MICHIGAN:
Detroit. Frank Slular
MINNESOTA: Chisholm. Frank Conie -Ely. Jos. J. Peshel-Eveleth, I^ouis flonfe Gllltert, I^ouis Vessel Ilibbing. John TorAe Virginia, Frank Ilrvatlch
MONTANA:
Ronndup. M. M. Tanian Washoe, L Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Broderlck N'EW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Mmsl«
OHIO:
Barl»erton. Frank Troha Cleveland. Anton B»»bek, fhas. Rap-linger, Jacob Itesnik. John Slspotk Girard. Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John ^uai' Se
Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Klkel] OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Amhridge, Frank JakRe Bronghton, Anton Ipavec Claridge, Anton Jerlna ConemauRh, J. Breurec Export. Louis Suponitt Farrel. Jerry Oknrn Forest City. Math Kaatiit Greenshurg, Frank Norak Johnstown. John Polonts Krayn. Ant. TanielJ Lnzerne, Frank Ballnrb Manor. Frank I»emshar Midway. John Žnst Pittsburgh, J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jotso WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Laola Diamondrille, Joe Rollcfc
se je nedavno vršila v Moskvi in sicer me<l ruskim strelskim klubom in strelskim klubom iz Newarka, N. J.. Na sliki vidite tajnik« ameriškega poslaništva Charlesa Thayerja, ko
čestita zmagovalcem.
UPRAVA14 GLAS NABORA'