Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60 —, polletno Din 30-—, mesečno Din 5-—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70-—, polletno Din 35-— in mesečno Din 6-—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. LetO II. Ljubljana, dne 26. aprila 1930. Štev. 17. Ovire in zapreke v trgovini. Vsak začetek je težak!« pravi star pregovor. In tudi ko smo premagali začetne težave, se nam dan za dnem pojavljajo nove v najrazličnejših oblikah. Od energije in sposobnosti je predvsem • dvisno, kako jih premagamo. Kakor so te težave v trgovini zelo različnega značaja, vendar bi jih zamegli opredeliti v glavnem v sledeče zapreke: pomanjkanje gotovine in kredita, pomanjkanje znanja, slaba konjunktura ali pomanjkanje priložnosti, človeška zavidljivost in nelojalna konkurenca, pomanjkanje lastne energije in osebna nespretnost, bolezni in rodbinske skrbi ter površnost in pozabljivost. Mnoge teh zaprek se nam često zdijo nepremostljive; največkrat zato, ker jih nismo dovolj proučili, iz golega strahu, da ne ubijejo v nas še tisto malo samozavesti in energije, kar nam je je še ostalo spričo ponavljajočih se neuspehov. Bojimo se, da nas spoznanje zaprek in njihova primerjava z neuspehi »pravi v obup. Ako smo se odločili nekaj začeti, ali nekaj slalK) uspevajočega izboljšati, se ne smemo pod nobenim pogojem vdajati malodušnosti, ker je malodušnost že sama po sebi znak popolnega ne-hapeha. Pri proučevaijju ovir in zaprek »as mora voditi zavest, da se imajo z enakimi boriti tudi vsi drugi. Zapreke, hi nastanejo vsled davčnih, farmskih in sličnih obremenitev, ne štejejo, ker imajo enak učinek na vso pašo okolico. Vendar moramo paziti, da tudi ta sploš-»a bremena čimpreje spravimo v sklad '• razmerami v našem podjetju, -kakor tudi v naši okolici ter jih nasitil odjemalcem obrazložimo, ako že saiiii niso poučeni o vzrokih eventuelnih nenadnih podražitev. Da pa premostimo druge zapreke, se moramo predvsem resno pobaviti s sistemom uprave in načinom organizacije našega podjetja. Ako vodimo obrat sami, ne smemo misliti, da nam bo pregled lažji in temeljitejši. Nasprotno: veliko lažje je pi ogledati poslovanje podrejenega nastavljenca, najti njegove napake ter si napraviti načrt za izboljšanje; saj že svetopisemska rečenjca pravi, da je lažje najti pazdir v tujeon očesu kot bruno v lastnem. In naš stari narodni pregovor veli: »Več oči več vidi!« Za danes naj se omejimo samo ha par glavnih točk. Predvsem si moramo sestaviti seznam raznih izgub, kar nam ne bo posebno težko, ker smo se že seznanili s temeljnimi principi nakupne in prodajne kalkulacije. Raziskujte in gotovo se prepričate, da seznami izgub ne bo majhen. Vsekakor pa vas bo razočaral, ker niste pričakovali, da prodajate gotove predmete vsi eni površne ali uAf>a£s*fc*iku-lacije v izgubo. Blago, ki. Vit« «$UtO na dom postavljeno n. pr. 20 dinarjev, |j9 morete] prodajati po 25 dingrjevv ako znaša režija vašega obrata 30 (»dstotkoV. Tudi najbolj ogorčena konkurenca vas ne upravičuje, da bi prodajali svoje blago v izgubo. Pravilna kalkulacija 'in zmeren dobiček je glavna podlaga uspehu! * ■ ■ Poteg izgub, izhajajočih iz napačne ali površne blagovne kalkulacija, utrpi* te vsako leto znaitne vsote iz neizterljivih terjatev. »Zaupaj, toda vedi komu!« Nikakor nočemo trditi, da se je mogoče neizterljivim terjatvam popolnoma izogniti, vendar jih morate in morete omejiti, ako ob vsaki prodaji na kredit primerno zavarujete svojo terjatev ter kreditirate samo ljudem, katerih značaj dobro poznate, ako že nimate za to reelne-ga kritja. Neizterljivi dolgovi so v 50% vzrok konkurzov. Napačno je naziranje o nekaki moralni solidarni obvezi posameznih članov rodbine. Mnogokrat, da, največkrat naj velja načelo, da trgovec ne kreditira ženi brez vednosti moža in obratno. Poleg tega pa je priporočljivo in iz trgovskega stališča popolnoma pravilno, da za rodbinske nakupe, ki se plačujejo perijodično, zahtevate od obeh zakonskih polovic podpisano bianeo-menico, katero shranite kot garancijo za slučaj nujne potrebe. Ne vselej, a v veliki večini slučajev se najde na ta način kritje za navidezno docela izgubljene terjatve. Tudi o drugih načinih zavarovanja trgovskih terjatev spregovorimo v razpravi »Uprava trgovine . — Za sedaj svetujemo samo še to: Nikomur ni težko uvideti, da mora trgovec blago sam kupiti in (plačati; ne gre tedaj, da bi ga razmetaval in takorekoč podarjal, kar je skoraj isto kot kreditirati blago osebi, o kateri niste popolnoma gotovi, da bo plačala in ni v stanu, nuditi vam varno jamstvo. Taki odjemalci imajo med vam poznanimi osebami gotovo enega ali drugega, ki bo prevzel jamstvo in sopodpisal menico ali vsaj garancijsko izjavo. Pri delavcih in nameščencih ni težko dobiti izjavo od delodajalca itd. Izgubam na terjatvah in pri blagu vsled napačne kalkulacije se pridružuje še tretja, nič manj važna itzguba na času in na potrošeni energiji, ki jo' utrpite ob slabi organizaciji trgovine, ali pa za to, ker se bavite s poizkusi, ki so se že večkrat pokazali nerentabilni in o katerih tudi po treznem prevdarku veste, da se ne bodo obnesli. Kakor je mnogo-stranost v nekaterih panogah trgovine potrebna in jo morate upoštevati, zlasti ako gre za to, da ustrežate svojim odjemalcem, vendar morate paziti, da se ne oddaljite preveč od glavnih predmetov trgovine in se na ta način brez posebne potrebe prezaposlite pri postranskih opravilih. Tudi izguba na času in potrošeni energiji spada v kalkulacijo, dasi-ravno ni izražena v številkah. Toliko glede splošnih pogrešit, ki 'S° nastale po naši lastni krivdi in so sestavni del nastalih težav v trgovini. O borbi proti glavnim, uvodoma .naznačenim oviram pa ^pregovorimo v prihodnji številki. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Potrebno pa je, da se pobavimo še z načinom vodstva drugih poslovnih, pomožnih knjig in seznamov, dasiravno so nekateri teh pomočkov trgovcu manj potrebni, mnogokrat celo praktično skoraj neizvedljivi, ali pa se vsaj trud, ki ga imamo z vodstvom istih ne krije z uspehom. blagovna knjiga. Vodstvo te knjige je pri mešanih trgovinah v nadrobnem prometu skoraj izključeno, vsekakor pa nepraktično, ker u-peh vodstva blagovne knjige pri nadrobnem trgovanju nikakor ne dnseza stroškov, truda im izgube časa, žrtvovanega zanjo. Vodstvo blagovne knjige se pač iz- plača in je potrebno pri veletrgovinah in pri industrijskih ter večjih obrtnih podjetjih, kjer je skladišče poverjeno običajno tujini osebam, ki tudi prevzamejo odgovornost za zalogo. Poleg tegh pa so količine, ki ise vskladiščijo in skladiščijo, znatnejše in navadno tudi raznovrstnost posameznih blagovnih računov ni tako urni ogoli črna kot pri detajlni trgovini, kjer sestavlja blagovn' račun množica najrazličnejšega blaga n* predmetov v manjših količinah. Način vodstva blagovne knjige je različen ter g« je treba prilagoditi potte' bani posameznega podjetja. Od blagovno knjige zahtevamo dvoje- 1. da nam pokazuje stanje zalogo p03®' mesnih vrst blaga in v izvezi s ton itudi promet posameznih vrst ter 2. da nam pokazuje vrednost zaloge in nam na podlagi tega omogoči ugotoviti dobiček ali izgubo pri posameznih blagovnih vrstah. Da to dosežemo, moramo v blagovni Nakg«, 1', nu ati >kom.- ter nam «toli|»ec s}yži Za knjiženje prejetih množin.. Peti stolpec .('ena izkazuje vrednost v četrtem stolpcu naznačen*' edimice blaga, šesti stplp.ee pa skupno vriednosi prejetega ■VUfga *((ji ud e e epe iin vrndnosJi gov,on'i-nio še pofsebej.) y^imi, osmi in deyeti stolpec nam služi za vpise izdanega blaga po istem načinu. Važna sta 10. in knjigi otvoriti za vsako posameano vrsto in kvalitativno stopnjo blaga ali predmeta poseben račun. Najenostavnejši način za vodstvo blagovne knjige, ki :se da prilagoditi vsakemu obratu, imamo v sledeči razpredelibd: 11. stolpec, ki nam po vsakem izvršenem vpisu poka/.ujeta množino (10.) in vrednost (11.) aia zalogi se nahajajočega blaga. V desetem stolpcu prištejemo pri 'vsakokratnem vpisu množiijo prejetega blaga iz 4. stolpca, v 11. stolpcu pa vrednost iz 6. stolpca. Nasprotno pa ob vsakem vpisu izdanega blaga odštejemo od prejšnjega stanja množino iz 7. stolpca v 10. stolpcu in vrednost iz 9. stolpca v 11. stolpcu, tako, da imamo že ob vsakokratni izpremembi tudi že izkazano stanje zaloge in njeno vrednost. Glede cene, ki je merodajna za statistični pregled uspeha pri posameznih vrstah blaga, obstoji več načinov knjiženja cen. Tako se n. jpr. mnogokrat prakticira, da vpisuje vodja blagovne knjige eno in listo vrednost (navadno prodajno) za prejeto in za izdano blago, ako ima trgovec ali proizvajalec namen: skriti pred njim lastne cene in lastni dobiček, kar je v mnogih slučajih tudi res na mestu. Vendar tako knjiženje v blagovno knjigo ne dosega svojega drugega glavnega namena, in je v tem slučaju blagovna knjiga nepopolna ter zasluži kvečjemu naziv: kontrolno - skladiščna knjiga. Sicer za more posamezne vrednosti knjižiti trgovec ali proizvajalec posebej, a ima s tem skoraj dvojko delo, da doseže ugotovitev dobička pdsa>i)ez-ne vrste blaga. Lažji je pregled, ako danjio 'vodjd ■blagovne knjige za goto*« odstotke višjo nabavilo vrednost k<4 V«r za knjiženje prejetega blaga ju te odstotke potem v pravilno izračunanem Izdano Stanje zaloge Dobavitelj ali odjemalec Mno- žina Mno- žina Vred- nost Mno- žina Vred- nost Vred- nost io razmerju od skupne vrednosti prejetega blaga odštejemo, da na ta način ugotovimo bruto dobiček nanašajoče se vrste blaga. Da dosežemo pri blagovni knjigi res tudi njen glavni namen:' ugotovitev kosmatega dobička pri 'prodanem blagu, moramo prejeto blago vedno označiti z vrednostjo ekalikiulirane lastne cene, po pribitku režijskih in drugih stroškov. (Gilej članke »Kalkulacija« v lanskem letniku, str. 36, 102 in 117!) Prodano blago pa označamo vedno z našo prodajno ceno. Ko smo ob koncu poslovnega leta napravili popis zaloge, se mora investirana množina posamezne vrste blaga ujemati z množino, ki jo izkazuje pri nanašajočem se računu deseti stolpec blagovne knjige. A ko je blaga na zalogi več kot kaže deseti stolpec, je to znak, da simo se pri književanju nekje *pomoti! i ter moramo slučaj preiskati, če nismo morda pozabili vknjižiti ali manj vknjižili prejeto blago. Ako pa najdemo ob inventuri na zalogi manj blaga kot hi ga moralo biti po stanju desetega stolpca blagovne knjige, gre morda razlika na račun kaliranja (kalo-osušitev), vsled česar izgubi blago na svoji teži, ako je izkazana množina v kg, ali na prostornini, če smo jo izkazovali v. litrih. Seveda ni tudi tu izključena pomota, da smo pozabili, ali premalo vpisali izdano, odnosno preveč zabeležili količino prejetega blaga, kar doženemo z revizijo posameznih vpisov, zlasti ako je manko (primanjkljaj) blaga na zalogi večji kot bi smel ibdti ob od račun a vanju primernega odstotka za kalo. Ako primanjkljaja na blagu ne moremo razlagati z usušttvijo in srno dognali, da so vpisi v blagovno knjigo pravilni, gre za tatvino manjkajočega blaga ter moramo ukreniti druge potrelbne korake. Zlasti je — ob pravilnem vodstvu blagovne knjige — (popolnoma neupravičen man-|q tdaga, katerega množino izkazujemo v Jfpjjjadih ali metrih ali tudi v kg, ako gat pa blago, ki se ne more usušiti (kovine itd.). Kadar pred sestavo poslovne bilance (ali v svrho kontrole med letom) zaključujemo posamezne račune v blagovni knjigi, mora biti v desetem1 stolpcu izkazana množina blaga jednaka skupni množini četrtega stolpca, po odbitku seštete množine sedmega stolpca. Eventu-elne pomete ilahko /nastanejo vsled napačnega prištevanja ali odštevanja p1'1 posameznih slučajih. Ob zaključku pa se nam gotovo ne bo ujemala vrednost, ker so nakupne (nabavne) cene različne od prodajnih. Poedine račune v blagovni knjigi zaključujemo na ta način, da seštejemo posamezne številke v 4., 6., 7. in 9. stolpcu. Četrti stolpec (prejeta množina) p° odbitku sedmega (izdana množina) mora biti jednak desetemu (množina zaloge)- Predno smo potegnili zaključne črte vodoravno preko četrtega do všetega devetega stolpca, vpišemo iz inventurnega seznama množino blaga, ki je najdeno na zalogi, v sedmi stolpec /a označbo: »stanje glasom inventure« v tretjem stolpcu. V osmi stolpec vpišemo našo nabavno ceno za blago, ki se nahaja na zalogi in zabel ežinno skup«0 (lastilo) vrednost tega blaga v devetem stolpcu. Ako je na zalogi najdeno blago manjše kot izkazuje zadnje stanje desetega stolpca in gre za kalo (ali tudi za ugotovljeno tatvino), pojasnimo razliko v naslednji vrsti za sklepnim datumom 'r tretjem stolpcu s pripombo: »kalo »manko« ali~slično ter radi izjednačenja pred zaključkom zabeležimo manjkajočo razliko množine v sedmem stolpen brez označbe cene v osmem in vrednosti v devetem stolpcu. V sledečo vrsto vpišemo v tretji stolpec: »kosmati dobiček«, ki je izražen v razliki, za kaitero je izkazana vrednost inventirane zaloge (zadnji vpis v devetem stolpcu) večja od zadnje izkazano vrednosti zaloge v enajstem stolpcu. — Ako smo na primer ob zaključevanju iz-kazali' skupno vrednost inventirane zaloge (po lastni ceni!) v računu z zneskom 15.500 Din v devetem stolpci enajsti stolpec pa izkazuje stanje vrednosti Din 12.500, je razlika Din 3.500-— kosmati dobiček pri tej vrsti blaga in t° vsoto zaradi izjednačenja vpišemo pred zaključnim seštevanjem kot kosmati dobiček vpišemo v šesti stolpec. (Nadaljevanje prihodnjič.) 261 in* Nekaj gospodarske Publikacija Zbornice za TOI v Ljubljani »iNa gospodarskih ogledih po Sloveniji« prinaša izčrpno gospodarsko-statistimo gradivo, o katerem smo že poročali. Zanimiv je pregled gibanja trgovskih Podjetij v Sloveniji, katerih je' bilo (vštevši trgovske pomožne obrti: agenture, denarne zavode, gospodarske pisarne, carinske posrednike, zavarovalnice in prometna podjetja ter slično) koncem leda 1927 12.954. V letu 1928 je bilo novo prijavljenih 1528, odjavljenih Pa 1552 ter izkazuje stanje trgovskih Podjetij koncerni leta 1928 12.930. Stanje trgovin je tekom leta 1928 nazadovalo y-a 49 obratov, dooim so se trgovske pomožne obrti pomnožile le za 25 novoustanovljenih podjetij. Stanje važnejših trgovskih obratov koncem leta 1928 je bilo sledeče (po abecednem redu prodajne stroke): avtomobilske trgovine 51, branjenje 6(58, čevlji in čevljarske potrebščine 69, čipke 44, delikatese 143, deželni pridelki "19, drogerije 22, elektrotehnični predmeti 15, galanterija 145, gumijevi izdelki 27, knjigarne 38, kolonijale in špecerija 176, konfekcija 39, kože — surove 48, kramarije 93, kurivo 69, lekarne 68, lesna trgovina 1655, lesni izdelki in oglje 80, lončena posoda 20, manufaktura 214, kemikalije in barve 51, meso in mesni izdelki 49, mešano blago 3026, mleko im mlečni izdelki 149, papir in pisarniške potrebščine 90, perutnina 166, sadje 209, sejmarji 605, semena 39, starinarji 34, stavbeni materijal 58, steklo lu porcelan 28, ure in dragocene kovine ter optika 24, usnje in usnjarski izdelki 177, vino 351, zaloge piva 70, železnina in stroji 75, živila 945, živina 735, ostanek odpade na različne speci jal ne trgovine. Skupaj 11.820 trgovin. Pomožne trgovske obrti pa, ki izkazujejo stanje 1110, so sestavljene v glavnem iz sledečih podjetij: agenture in komisijske trgovine 186, carinski posredniki 22, denarni zavodi 559, mešetari 48, špedieijska podjetja 31, tehtnice 189, zavarovalnice 16, ostanek odpade na razne manjše skupine. statistike Slovenije. Statistika obrtnih podjetij kaže koncem leta 1927 .29.129 obrtnih obratov. Tekam leta 1928 je bilo na novo priglašenih 2802, odjavljenih pa 1588 ter ie zr.aišalo stanje pončem leta 1928 30.343 obratov. Stanje posameznih važnejših 'Tri večjih obrtnih skupin v Sloveniji koncem leta 19^ (po abecednem redu) je bilo sledeče: apnenice 45, avtotaksi 259, brivci 272, cementarji 142, čevljarji 3785, dimnikarji 103, elektrarne 80, fotografi 100, godbeniki 207, gostilne— restavracije — hoteli 5457, kamnoseki in kiparji 49, kavarne 102, kinematografi 48, klavci drobnice 48, kleparji 189, ključavničarji 297, klobučarji 70, knjigovezi 43, kolarji 703, kovači 1589, krojači 1897, šivilje 2078, krovca 26, suha roba in galanterija 44, lončarji 309, medičarji 22, mehaniki 64, mesarji 931, mizarji 1822, mlini 2649, modisitke 89, oljarne 67, opekarne 154, peki 551, pleskarji 79, pletenine in trikotaža 247, prevozniki 421, sedlarji 381, slaščicami 58, soboslikarji 152, sodarji 264, sodavičarji 80, steklarji 40, strojarji in usnjarji 153, tapetniki 54, tesarski mojstri 284, urarji 122, vrtnarji 53, zidarski mojstri 275, zlatarji 24, zo-ibotehniki 58, žage 1136, žganjarji 70, ostanek odpade na približno 180 manjših skupin. Stanje industrije v Sloveniji koncem leta 1928 izkazuje 515 podjetij, od katerih so v večjih skupinah sledeča industrijska podjetja: apnenice (z letno produkcijo nad 300 vagonov) 9, elektrarne (nad 150 k. s.) 16, konfekcijska industrija 8, kartonažue tovarne 9, ivorniee za lesno embalažo 9, mlini (s kapaciteto nad 1 milijon komadov letno) 27, premogovniki 29, sitavibna podjetja (proio-kolirana) 36, tiskarne 14', tkalnice 10, usnjarne 18, žage (najmanj 2 polnojar-menika in 10.000 m3 letne kapacitete) 45, ostanek odpade na 120 drugih različnih manjših skujgin in poedinih podjetij. rfc razvojem 'in Statistiko trgovine, obrti in industrije v' Sloveniji tekom zadnjih let se’ pojavimo še posebej. Ali 60 naši rudniki rentabilni? V Boru v Srbiji obstoja velik bakreni rudnik, ki je v lasti francoske družbe 'Min.es de Bor«. Na zadnjem občnem zboru je sklenila družba izplačati svojim delničarjem BOO (tristo) odstotno dividendo, kar je gotovo edinstveni slučaj na svetu. Poleg tega pa niso bile tudi dividende pretečenih let v nikakem razmerju z onimi, ki jih izplačujejo naše domače delniške družbe, ter so' izkazovale 110% dividendo 1. 1927 in 190% dividendo lansko leto, daslrav.no je družita prikrivala dobiček na ta način, da je ustvarila rezerve za kritje eventualnih izgub, ki že same po sebi dosegajo celotno delniško glavnico in poleg tega krijejo' še skoraj ves vloženi obratni kapital. Ta slučaj nam daje dva nauka: 1. Podjetnost v naši državi je veliko premajhna, ali bolje: je sploh ni, ker se naši »podjetniki« strašijo po veliki večini še najmanjšega domnevnega ri-zika ter rajše udobno žive ob renti, ki jim jo nudi visoka obrestna mera, navadno združena še s kako sinekuro ali vsaj dobro službo. 2. Baker je naš izvozni predmet in smo ga lansko leto izvozili 19.146 ton v vrednosti skoraj 500 milijonov dinarjev ter stoji po vrednosti ža žitom in gradbenim lesom na tretjem mestu v naši izvozni trgovini. Če kje, je gotovo tu umestna znatna izvozna carina spričo ogromnih dobičkov onih, ki eksploatira-jo naše naravno bogastvo. Glasnik zavoda ža pospeševanje zunanje trgovine prihaša od naše trgovske agenture v Parizu zanimivo poročilo o gospodarskem položaju Francije po vojni, iz katerega posnemamo, da je gospodarsko stanje .današnje Francije eno najbolj zadovoljivih v Evropi. Rešena so vsa vprašanja, ki so 10 let zavirala razvoj in delovanje francoskega gospodarstva, industrije in' trgovine. Poleg stabilizacije franka, ki predstavlja danes eno najstabilnejših svetovnih valut, je potrebno omeniti ogromno delo obnovitve po vojni povzročenih škod do konca leta 1928. Od 866.844 porušenih hiš se jih je do konca leta 1928 obnovilo 640.011. Od 17.616 porušenih javnih zgradb je bilo obnovljenih 14.756. Uničenih je bilo 9.832 industrijskih zgradb, od katerih se je obnovilo že 8.296. Vojna je razdejala tudi skoraj 2 milijona hektarov polja in gozdov, ki so bili do konca leta 1928 skoraj v celotni površini zopet obnovljeni in plodoviti. Dalje je uničila vojna skoraj 2-5 milijona glav goveje živine. Z obnovitvenimi odredbami se je število manjkajoče živine nadomestilo v P8 milijona slučajev. Od 59 tisoč kilometrov razdejanih cest je bilo do konca leta 1928 obnovljenih že 54 tisoč km. Istotako je do konca leta 1928 Francija Povojna obnova Francije^ popolnoma obnovila 5 tisoč km uničenih železnic in 1.600 km kanalizacij. iVojna je najbolj razdejala ravno industrijski del Francije. Obnovitev pa j® ta del tako1 izboljšala, da je že danes veliko rentabilnejši kot je bil pred vojno. To nam dokazuje zlasti odstotek vseh državnih davkov. Pred vojno je na te kraje odpadalo 15% vseh davščin in je ob sklepu vojne padlo na 5%, tedaj za dve tretjini. Leta 1927 pa se je odpadajoči odstotek skupnih davščin že dvignil na 25% in leta 1928 celo na 33%, kar znači, da je industrija razdejanih krajev ne samo dosegla svoje predvojno stanje, marveč se je še za nad 100% izboljšala. Značilen pojav po obnovi Francije pa je ta, da so po vojni, zlasti zadnja leta, cene na debelo, na drobno in življenske potrebščine vedno višje ter gredo zlasti od leta 1927 stalno navzgof. Indeks cen narašča tako, da mora konsument, ki je plačal leta 1914 za gotove potrebščine 1 frank, plačevati v zadnjih treh letih za 1 frank predvojne vrednosti: 1927 1928 1029 pri cenah na debelo 630 637 6’46 pri cenah na drobno 5-60 540 6-08 pri življenskih potrebščinah 540 549 5-90 lo naraščanje indeksa cen nas poučuje, da je kupna moč zlata po vojni Padla ter se je vrednost blaga na de* Jelo pomnožila 6-46krat, na drobno 6’08-krat ia zmaša življenska potreba posameznika v Franciji 5'9krat toliko v francoskih frankih kot je znašala pred vojno. Se en zanimiv pojav najdemo v teh Podatkih. Medtem, ko po vsem svetli opažamo nižanje cen na debelo, cene na drobno pa ne padajo v istem razmerju, marveč so skoraj stabilne, je v Franciji ravno nasprotno. Cene na debelo so se zvišale veliko bolj kot cene na drobno,, manj pa se je zvišal indeks življenskih potrebščin, ki daje možnost konsumen-tu, da si več nabavi, trgovcu, da več proda in industrijcu, da za more več proizvajati. Glavni vzrok tega tiči v davčnem sistemu, poleg tega pa v težnji gospodarskih krogov, ki. streme za ciljem: »'več prometa z manjšim dobičkom«. Carina na uvoženo Kot smo že poročali, je Avstrija vsled I zahteve agrarcev po zvišanju agrarno-zasčitnih carin odpovedala trgovinsko Pogodbo Madžarski, ki je vsled tega ze-prizadeta tudi kot glavna uvoznica vina. Po dosedanjih trgovinskih pogodbah s posameznim državami je Avstrija carinila uvoženo vino iz Italije z nad 13% alkohola po 30 zlatih kron in sicer do množine 50.000 hi vina in 50.000 hi Hicšta. Iznad tega kontingenta uvoženo vino pod 13% alkohola se je carinilo Po 60 zlatih kron. Francoska vina so se do 13% alkohola carinila po 45 zlatih kron in nad 13% alkohola po 30 zlatih kron. Dovoljeni kontingent je znašal ^0.000 hi. Španija plačuje isto carino kot Francoska in je njen uvoz doloten »a največ 50.000 hi letno. Za Jugoslavijo je bila določena carina za vino nad 13% po 30 zlatih kron, a za vino iz Dravske banovine pa po 30 zlatih kron vino v Avstriji. brez ozira na vsebino alkohola, vendar je bil dogovorjeni največji uvozni kvan-tuni za Dravsko banovino v višini -10.000 hi belega in 40.000 hi rdečega vina. Grčija plačuje za uvožena vina isto carino kot Italija. Avstrijski agrarci zahtevajo, da se carina na vino do 10'% alkohola določi enotno na 40 zlatih kron in za vsak nadaljnji % po 2'80 zlatih kron, dočiim trdijo avstrijski vinski trgovci, da dosedanja carina avstrijsko vinogradništvo ščiti v zadostni meri in da so vinske cene v Avstriji naj višje v. celi Evropi. V slučaju, da prodro avstrijski agrarci s svojo zahtevo, bo morala Avstrija revidirati trgovinske pogodbe z omenje? nimi državami, dočim bo pri tem gotovo najbolj prizadeta Madžarska, ki bo morala alf lopa ti novo pogodbo, ne da bi zamogla računati na kake druge kompenzacije. Gospodarske beležke. Trgovinski odnošaji med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijski poljedelski minister je v svojem govoru o položaju priznal, da je Avstrija vsled agrarno - zaščitnih carin prisiljena odpovedati trgovinske pogodbe s sosednjimi državami, kar je nasproti Madžarski že izvedeno. Jugoslaviji pa se pogodba ne more odpovedati in je tudi od njenega pristanka odvisno, ali se bodo sniele v Avstriji uvesti agrarno-zaščitne carine — ali ne. Obenem pa priznava, da mora Avstrija nasproti Jugoslaviji postopati z izjemno mero že zaradi tega, ker je najboljši odjemalec avstrijskih industrijskih izdelkov. Stanje ozimnih posevkov v Jugoslaviji. Po poročilu našega kmetijskega ministrstva je stanje ozimnih posevkov ugodno ter se je posejana površina nasproti lanski zvišala skoraj za 146.000 ha (ali za 5‘5%) in znaša letos 2,782.420 ha. Največji prirastek na ozimni posejani ploskvi izkazuje Vardarska (55.400 ha) in Dunavaka (58.400 ha) banovina, tudi Dravska banovina je povečala svoje ozimne posevke za skoraj 8C0 ha, dočim je v Vrbaski banovini (posejana ploskev za skoraj 9000 ha manjša od lanske. Privilegirana izvozna družba za kmetijske pridelke, o kateri ustanovitve .smo /.e poročali, je aadobila svojo zakonito obliko z izdajo tozadevnega zakona dne 16. t. m. Podjetje je ustanovljeno v formi delniške družbe, pri katerem je država soudeležena s 50 milijoni dinarjev. Družba je v smislu § 3 novega zakona oproščena vseh državnih in samoupravnih taks, samoupravnih davkov in drugih dajatev. Novoustanovljena družba bo s posojili izvoznikom in posredovanji veliko koristila našemu izvozu. Naš izvoz jajc v Nemčijo ogrožen. Ker namerava nemška vlada pri uvedbi agrarno-zaščitnih carin zvišati tudi uvozno carino za jajca od RM 5 na RM 30, se je društvo jugoslovanskih izvoznikov jajc obrnilo na našo vlado s prošnjo, naj po vzorcu Poljske ostro protestira proti uvedbi teh novih poviškov, k: bi našemu blagu takorekoč onemogočile pot v Nemčijo. Izvoz jajc predstavlja v našli zunanji trgovini velevažno postavko med prvimi izvoznimi predmeti in je lep del izvoza usmerjen baš v Nemčijo. Leta 1928 pmo izvozili jajc v vrednosti 467-9 milijonov Din, od tega za 119-3 milijone Din v Nemčijo, lanskoletni izvoz jajc pa je predstavljal vrednost 455-3 milijone Din, od tega 118-6 za Nemčijo. Izvoz živine v Francijo in Egipt. Poskus izvoza živine v Francijo in Egipt pokazuje precej ugodne rezulitate ter je bilo zadnje tri mesece preko Gru-ža izvoženih v Francijo 30 vagonov, a preko Soluna v Egipt 35 vagonov žive goveje živine. Uspeh avtomobilske razstave na zagrebškem velesejmu. Na avitomobilni razstavi zagrebškega velesejma je razstavilo 68 izložnikov avtomobile, 21 tvrdk motorna kolesa in 6 tvrdk bicikle. Sklenila se je prodaja za 173 avto- mobilov, 61 motornih in okoli 350 navadnih koles. Od avtomobilov je bilo nakupljenih 58 komadov iz Amerike, 38 iz Italije, 28 iz Avstrije, 20 iz Nemčije, 19 iz Cehoslovaške in 10 iz Francije. Pri nakupljenih motornih kolesih prednjači Anglija in ji sledi Francija. Nezdravo naraščanje uvoza svile. Pri splošni današnji gospodarski krizi čudno pada v oči dejstvo naš uvoz svile od leta 1923 naprej, ki izkazuje sledeče množine v tonah in vrednosti v milijonih dinarjev: ton milj. Din 1923 154 109-4 1924 182 103-5 1925 310 169-6 1926 -M 2 203 1927 640 218 1928 706 1 188-9 1927 921 197 Dočim pokazuje uvoz v letu 1924 samo sramežljiv, majhen povišek, se ta povišek od leta do leta množi ter je tekom zadnjih šestih 'let zvišal uvoz svile na petkratno množino porabe iz 1. 1923. Pri tem pa ni všteta tudi povečana domača produkcija svile. Cena je sicer šla navzdol, vsled česar se ne opaža zviševanje vrednosti v istem razmerju. Ti podatki v času splošne gospodarske in socijalne krize dajo misliti ter bi bilo umestno, da bi jih obdelal kak ženski družinski list. Povpraševanje po naši slanini. Naše poslaništvo v Londonu sporoča, da se večje angleške uvozne tvrdke zanimajo za predelano (prekajeno) slanino. Pojasnila pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu pod št. 1561. Nov poselski red. Za gospodinjske in gospodarske nameščence (posle) je te dni delavskim zbornicam predložen načrt enotnega po-selskega pravilnika za celo državo, ki se bo od dosedanjega precej razlikoval. Zlasti gre ,za obojestransko štirinajstdnevni (doslej osemdnevno) odpoved in /a primere vzrokov takojšnjega odpusta (brez odpovedi) in nasprotno takojšnjega izstopa iz službe. Ko bo zakon izdan, ga v važnejših točkah objavimo. Zanimanje za naše blag« v Beirutu. Tvrdka Charle Chaul v Beirutu, Li-baon B. T. 107 išče .ponudb naših trgov-cev za upognjeno (pohištvo, risalni papir, usnje, I) Likov e An hrastove železniške pragove ter za fižol. Ponudbe je naslavljati na gornji naslov. Nova tvornica za juto. V Bački Pa lan ki je pričela graditi beograjska d. d. Juta in konoplja« veliko, z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno za juto, aprefruro tin izdelovanje vreč. Podjetje bo po lastni izijavi zmožno konkurence z vsemi 'inozemskimi produkti ter bo že leltos pričelo s polnim obratovanjem. Obnova cest. Z novo uvedbo trošarine na bencin — po 1 Din na kg — bo skušala banska uprava ustanoviti poseben cestni *ond, iz katerega se bodo gradile avto-niobibie ceste. Predvsem je predvideno tlakovanje ceste Lesce—Bled, pa tudi obava naj bi se vršila do 15. julija 1930. 1 revzem bi se vršil na licu mesta, oziroma na žagah najmanj 100 m3 naenkrat. — Cena Iranko vagon meja. Več vagonov bukovega prahu (oglja). — ' ena franko vagon meja Postojna. Smrekove škurete, 12 mm, 4 m dolžine, v fiksnih širinah 25 cm, za dobavo mesečno Ca; 50 m3. Cena franko vagon Sušak pristanišče. Borovi drogovi: 2000 komadov od 2 m doline, širina na tanjšem koncu 13/15 cm; 1 tisoč komadov od 2 50 m dolžine, širina na tanjšem koncu 11/13 cm. — Cena franko va-8'->u Sušak pristanišče. ' Trami; 9 m3 lepo tesanih tramov, dolžina od 4 do 8 m, debelina 20 X 20 cm; 9 m3 smrekovih desk, III., od 40 ali 38 mm, od 16 cm naprej, 4 m dolžine; 13 m3 smrekovih desk, III., od 20 ali 18 mm, od 16 cin naprej, 4 m dolžine. — Cena franko vagon meja via Postojna tranzit. Hiastove tesane tramiče: debelina 23 X 25 do 35 X 35 in v dolžini od 4 do 6 m, medija od ca. 4 80, 4 90 dolžine. Za prvo po-skušnjo potrebuje interesent 10 m3 teh tra-mičev in v slučaju, da bi roba odgovarjala, se zaključi večji kvantum. — Roba mora biti tesana glava-glava, lahko pa ima tudi nekaj centimetrov oblice, to se pravi, robovi na tanjšem koncu ni treba, da so popolnoma ostrorobi, pač pa sinejo biti za spoznanje okrogli. — Blago popolnoma zdravo, brez gnilega ii> razbitega. Kvaliteta merkantilha. Cena franko vagon Sušak pristanišče. Praktični Za trajnost lesenih ograj. Ograje in druge predmete iz mehke-Ra, neoglajenega lesa napraviš odpornejše proti vsem vremenskim n ep rili-, kam, ako jih prevlečeš z gosto barvo, ki si jo pripraviš iz dobrega cementa, razredčenega in dobro premešanega z mlekom, da zadobi nekako obliko oljnate barve, ki jo navlečeš na les potoni čopiča. Milo za britje v tekočem stanju in zelo higijenično napraviš, ako nastrgaš beneško milo v primerno posodo ter ga zaliješ z alkoholom, kateremu si pridejal tri desetine prekuhane ali destilirane vode. Raztopi potom mešanja v posodi z vročo vodo, pusti, da se ustoji in drugi dan odlij raztopnino ter jo shrani za ujx)rabo v primerni steklenici. Kar ostane na dnu, zavrzi. ' 3 Nepremočljivo blago. Nepremočljivo blago, platno, siikno itd., tudi posamezne kose obleke, si pri-, praviš, ako jih pomočiš >v raztopino iz četrt kg cinkove galice, četrt' kg salmi-jakovca in dveh litrov prekuhane vode. Pazi, da se namočijo vsi deli enakomerno ter močno ožini in posuši na zraku. Kako odpraviš ščurke. Zmešaj polovic? zmletega boraksa in polovico sladkorja v prahu ter ga več- nasvetl. krat natrosi na kraje, ki jih ščurki obiskujejo, še boljše pred njihova izhodišča. Boraks se v želodcu mrčesa strdi in povzroči, da pogine. Ponavljaj večkrat in ne bo dolgo, 'ko se ščurkov popoJno-ma znebiš. Ščurke loviš, .imii na pivo, ki ga nastaviš v kaki skledici. Pivo ščurkom zelo ugaja in se ga napijejo tako, da ne morejo iz skledice ven, ter jih zjutraj lahko pokončaš s *tetn, da jih vržeš v ,,»tlenj; Madeži na steklu. Madeže od oljnate barve na steklu osnažiš s terpentinovim cvetom potom drgnjenja s krpo. Za apnene madeže rabi jesih. Okna in steklene predmete unyj^> lepo, ako prideneš na liter vode malo žličko petroleja ter^i^ms za' izbrisava-njje-mehK6fftanelas*to krpo, ali še boljše: mehko strojeno rirhovi.no. LiHknje in okršlij V zid«, ki nastaiiefo1^ havadno vsled žebljev in kavljev se lepo, zamaiej|i z mavcejn (gipsom), ki gif Arre^m z’ vodo. Luknjo je treba poprej -očistiti ju malo ovlažiti. Ako žebelj v .steni, ne drži dobro, ga ovij z vato, ki si jo arabskim gumijem in-ga vtakni nazaj ter vato dobro -zatlači, še predoo se gumi posuši, kar traja 2—3 ure, zamaži okolico z mavcem. ?*■* ~v - Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke I Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v Grosupljem. Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi! Obvestilo! MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu», Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC ..PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA lingarjtva — Medarska ulica — Pred Škofijo VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! NAJCENEJE kupite papirje, pisarniške, šoteke, tehnične potrebščine, trgovske knjige in si preskrbujete tiskbvine pri Iv.Bonač Ljubljana — Šelenburgova ul. 5 IC w* ' Knjigoveznica Poseben gramofonski oddelek Tiskovine ki jih potrebujete v Vašem poslovanju •* ' Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, ' kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najniijih cenah Tiskarne »MERKUR11 Ljubljana Gregorčičeva utica 23 - Telefon 2358 Zrn večja naročila eahtevajte proračun* I Lastnik: Konzorcij zq; izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.