Si. 12 bitnim plačana i minili (tuli tirati m li iitta)
V Trstu, v soboto 14. Januarja 1922
Posamezna številka 20 stotlnk
letnik XLVII
Izhaja, izvzemšl ponedeljek, vsak dan zjutralj. Uredništvo: ulica. sv. Frančiška AsiSkega St. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo ured iftva. Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdaja elj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk tiskarne Edinost. Naročnina
znaša na mesec L 7.-, 3 mesece L 19.50. pol leta L 32.-, in celo leto L 60.—. Za inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon uredništva in uprave Št. U-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov trtm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice Iti vaMla po L 1,—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali ojlasl po 2) stoL be32la, naj nanj pa L 2. — Oglasi na;očni*a In reklamacije se ooSilfalo Izkliučao ttorav' Ediaajtf. v Trstu, ulica sv« Frančiška AsišUega Štev. 20, l. aaastr^pjc. — Teietoa aredništva lil uprave 11-57
NAUKI MASARYKOVI
Masaryk je globok mislec in zvest delavec za idejo človečanstva. O tem priča vnovič njegovo novoletno sporočilo narodni skupščini. Vsebuje lepe misli, ugotavlja neoporečne resnice in daja nasvete, ki naj bi jih uvaževali državniki in narodi to- in onostran Oceana.
Uvodoma ugotavlja, da ima mala en-tenta prijateljske namene napram vsem sosedom. Ta beseda prihaja iz najkompe-tentnejših ust, pred katerimi bi morali obmolkniti vsi klevetniki.
Na to opozarja, — in to pomeni menda nekaj, če prihaja taka ugotovitev s češke strani — da brez gospodarske vzpostave Nemčije in Rusije ne more priti do pomir-jeaja Evrope! Tu kaže Masaryk mnogo pogumne odkritosrčnosti napram zaveznikom.
Notranja politika držav se bo mogla koristno uveljavljati le tedaj, ako se uveljavi v E\ropi mir in delo. S tem nazorom kaže Masaryk, da je njegova temeljna politična misel slej ko prej v političnem realizmu, v modrem računjanju z danimi dejstvi in razmerami ter v moraličnih načelih bratstva. V njegovih političnih izvajanjih na naslov narodne skupščine se zrcali nezmanjšana svežost duha, državniška modrost in plemenitost njegovega mišljenja. Ob nastopu novega leta želi, naj se narodi slednjič pomirijo in strnejo s« skupno delo v blaginjo — vseh.
Masaryk je zvest sin svojega naroda, ljubi svojo zemljo z vsem žarom svoje duše. Vendar ... Ne, to bi ne bila prava beseda: ravno zato govori potom narodne skupščine vsemu svojemu narodu odkrito in modro besedo, naj ga ljubezen do sebe ne zavaja v omalovaževanje drugih narodov, v krivo domnevo, da bi mogla njegova
rigrad iz Angore. V kratkem bo odpotoval v Rim. V pogovoru z nekaterimi časnikarji je podal Tuozzi te-ie izjave; MoJa naloga ni bila, da sklenem politično pogodbo z a ngo r s ko vla. do, temveč da. s* pogovorim o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. Gre za trgovska in gospodarska vprašanja, ker Italija j nima nikakih teritorialnih sporov s Turčijo. Določili smo s člani angorske vlade bistvene točke, ki se bodo vzele za podlago eventuel-nim poznejšim pogajanjem.
Tuozzi je izjavil, da je ugotovil po vsej Ana. toEji živahno delavnost Vse uprav« izvrstno poslujejo in uradniki vrb svojo službo vestno, Ce bo Slo tako naprej, bo turfld narod gotovo dosegel svoj cilj. Tuozzi je tudi dejal, da ima turški narod velike simpatije, do Italije.
uvaže vati in modro porabiti tudi Italija, Italijani in njih državniki Govorimo le resnico, če pravimo, da vse nekrilike, radi katerih Italija toliko trpi, prihajajo po velikem delu od tod, da so ji povsem tuja Masarykova naziranja o državi, nje potrebah in nje nalogah.
Državi vsa njena politična samostojnost ne more koristiti, ji ne more ustvariti blagostanja, dokler ne bo imela dobre, moderne uprave na znotraj in na zunaj. A kakšna je sedanja italijnska uprava, to ve danes vsak razsodni Italijan. Saj kriče na vseh koncih in krajih po — reformi uprave in — saj to je uprava — birokracije. Do dobre uprave pa Italija ne bo prišla, dokler bodo tisti, ki naj jo preuredijo, pod vplivom šovinistov. Stališče teh poslednjih je znano: vse, kar je italijansko, staro in podedovano od prednikov, je dobro; vse drugo pa slabo. Tako stališče je zgrešeno v temelju. A vendar ga je Italija po zasedbi teh naših krajev slepa začela izvajati Velika metla je začela pometati vse, tudi če je bilo dobro in primerno. Metla je pomela brez izjeme vse osebje, če ni bilo dovolj italijansko v zmislu šovinistov. Posledice so že tu in jih prebivalstvo občuti na svoji kožL
Uprava mora skrbeti za koristi države tudi na zunaj. Zunanja politika mora iti na roko notranji. Enostavno in po domače povedno: Zunanja politika, ki naj služi notranji upravi, mora biti tako usmerjena, da iz dobrega razmerja do sosedov pridobiva čim več koristi z svojo drža vol Zato mora biti modra in ne sme biti pod vplivom šovinistov! V Italiji pa je! In v tem je njena zmota, nje temeljni greh. Ravno te dni smo čitali v nekem italijanskem nacionalističnem listu članek pod lapidarnim naslovom: dtalia va da se!» Italija gre sama svojo pot! Ti veliki patriotje in slabi politiki in še nesrečnejši sinovi Italije si domišljajo torej, da je Italja kakor kak otok sredi velikega morja in da ji zato ni treba imeti nikakih ozirov na ostali svet. Menijo, da more Italija kljubovati vsemu svetu! Kaka zmoia je to, pričajo ravno sedanji dogodki. Gospod Torretta, sedanji italijanski minister za zunanje stvari, naj le napravi bilanco in videl bo, da pasiva njegove politike daleč presega aktivo. To pa ravno zato, ker je njegova politika v kričečem navzkrižju z modrimi nauki misleca in globokega državnika Masaryka.
Ta uči, da državi treba miru in dela, Miru na znotraf in na zunaj. A kako naj pride do dela v notranjosti države, če ni miru?! Miru med državljani samimi m med njimi in državol Kako naj pride do miru in s tem do dela, če pa državljani niso zadovoljni s svojim položajem in z razmerami, ki jih ovirajo ravno pri tem prepotrebnem miroljubnem delu?!
Ne le kot jugoslovenski državljani Italije, ampak tudi kot prebivalci te Julijske Krajine ugotovljamo danes dejstvo, da nje prebivalstvo, brez razlike narodnosti, ni zadovoljno! Če krmilarfi Italije res žele, da se stvari obrnejo- na bolje, tako v stari kraljevini kakor tudi v novih priključenih pokrajinah, naj uvažujejo modre Masaryk-ove nauke in naj se ravnajo po njih! Doslej so jim samo nasprotovali!
država uspevati brez prijateljskih stikov z ostalim svetom in brez njegovega sodelovanja. Neizpodbitna in večna resnica! Zdravje v tvoji hiši ni zajamčeno, ako je v sosedov-i kužna bolezen. Nihče ne more priti do blagostanja, če so okoli njega sami berači!
Masaryk prav L -Država in samostojnost sama ne zadoščata — gre za to, kakšna je država, kakšna je samostojnost in kakšnemu namenu služita! Ideal je država, ki upravlja, ne pa tista, ki gospoduje!* Na tem načelu je Masaryk vedno doslej presojal in kritiziral rusko revolucijo in v tem načelu vidi podlago tudi za svojo državo. Državna uprava mora dobiti »novega duha, nove metode, nove znanosti in novo izobrazbo.» V tem zmislu zahteva v zakonodajnem zastopstvu sposobne može, ki bodo znali nadzorovati vseskupno upravo in delovati državotvorno. V modernem parlamentarizmu se morajo uveljaviti politična izobrazba in strokovne znanosti. Ma-saryk priznava, da je državni jezik potreba, ali vedeti jc treba tudi, kje mora njegova raba — prenehali! Oziri na osebe in stranke morajo ostati na strani! Ne sme odločati šovinizem, ki pri velikih in malih narodih ni nič drugega nego — smešnost in neumnost.
Kakor vidimo, je Masaryk svoje nauke — ki smo jih tu podali seveda le v izvlečku — naslovil na vse strani: na Čehe in Nemce, na desno in levo.
Mi pa bi rekli, da bi jih morala posebno
Francija
Jugoslavija
Narodna skupščina, — Začetek dela.
BELGRAD, 13. Politični odmor za božična praznike je prenehal. V odborih in odsekih zekonodajne skupščine so se včeraj dopoldne pričele prve razprave. Zakonodajni odbor je razpravljal o eksploataciji ribolova v Ohiidskem jezeru. V ta odbor je demokratska stranka imenovala nove člane in namestnike. Zanimiva pa je bila seja finančnega odbora. Ekspoze finančnega ministra pride na dnevni red šele po pravoslavnem novem letu Ta odbor pa je začel razpravo o manipulacijah izvozničarjev v Sloveniji in v Belgradu.
Vprašanje novih volitev odgodeno.
BELGRAD, 13. Politični krogi smatrajo, da je vprašanje razpisa novih volitev vsled kraljeve zaroke z romunsko kraljično odgodeno za daljši čas. V momentu, ko se izvršujejo tako važni državni akti, ko bo poroka in kronanje kraija, je potrebno, da vodi te državne posle trdna vlada, da s tem tudi na zunaj pridobi na vplivu in avtoriteti. Vsled tega je vprašanje novih volitev, ker bi se v volilni borbi razvnele strasti, postalo neaktuclno. Vprašanje novih volitev postane šele po končanem kronanju zopet aktualno.
OdnošaH med Jugoslavijo in Italijo.
BELGRAD, 13. V diplomatičnih krogih pričakujejo, da vlada predloži Zvezi narodov obširno nato, v kateri bo opozorila Zvezo narodov prvič na dejstvo, da je država -Srbov, Hrvatov in Slovencev lojalno dosedaj izpolnila vse mednarodne pogodbe in da zahteva, da se takoj, ko bo pogodba registrirana pri Zvezi narodov, prične z likvidacijo spornih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo.
Kompenzacija za pečujski premog.
BELGRAD, 13. Iz Budimpešte poročajo : Ka kor poroča cAz Ujsag», je v Budimpešti poslujoča repa raci jska komisija madžarski vladi sporočila, da je komisija v vprašanju pečujskega premoga priznala upra-
vičenost jugoslovenskega stališča, to se pravi, da je priznala jugoslovensko zahtevo, po kateri ima Madžarska plačati vrednost premoga, ki ga ima sprejeti Jugoslavija na podlagi trianonske mirovne pogodbe iz pečujskih rudnikov. Zneski, ki jih ima plačati madžarska *tada, se svoječasno vštejejo v obnovitveno vsoto. Kakor javlja list dalje, pomenja ta zahteva letno o-bremenitev Madžarske s približno pol milijarde.
Preiskava o dogodkih v Šibeniku.
BELGRAD, 13. Na seji ministrskega sveta so prišli v razpravo dogodki v Šibeniku. Novoimenovani zunanji minister dr. Momčilo Ninčič je predlagal, da se preiskava radi teh dogodkov pospeši in da se izvede definitivna izpraznitev tretje cone. O preiskavi dogodkov ministrstvo še ni prejelo podrobnih poročil. Preiskavo je treba pospešiti, da se ta afera spravi z dnevnega reda. Obstoja nada, da se to vprašanje ugodno likvidira za obe interesiram državi
Povišanje carine aa luksusno blago T JugoslavijL
BELGRAD, 13. Uvozna carina na luk-susno blago je povišana za 20095 v slučaju plačila z bankovci.
fchoslovaSka
Trgovska pogodba m Italijo odobrena.
PRAGA, 13. Parlamentarna komisija za trgovino je odobrila trgovsko pogodbo z Italijo.
Italija
Storža italijanski	▼ Pariza?
RIM, 13. Smatra se, da bo imenovan na mesto Bonina Longareja, ki je bil odpoklican iz Pariza, kot novi italijanski poslanik Sforza.
Italijanska pogajaaja s turiftriau nacionalisti.
CARIGRAD, 13. Tuozzi, italijanski delegat, kateremu Je poverjena naloga, da sklene do-
fover s turškimi nacionalisti, je prispel v Ca-
Francoska vlada demisic airala. Ora-matičea nastop Briaada v zbornici.
PARIZ, 13. Ob priliki sprejema pred-sedništva je Peret imel govor, v katerem je ugotovil, da je bodočnost zastrta z motnimi negotovostmi. Narodi si ne zaupajo in nekaka mora pritiska na mednarodne odnošaje. t Celo samo načelo pravičnosti
—	je nadaL Peret — se težko krši (odobravanje). Celo tako daleč je prišlo, da se potvarjajo nameni Francije in se Francija predstavlja kot bojevita država. Tega ne smemo sprejeti. Ni države, ki bi bila bolj prizadeta na tem, da vlada na svetu mir, nego je naša, ni drŽave, ki bi bila bolj odločena, da ohrani ta mir. Sprejela je za mir tako težke žrtve, da nima nihče pravice dvomiti o njeni besedi. Imperializem in militarizem sta drugje (odobravanje), toda med izzivajočim vedenjem in odpovedovanjem vsemu, proti kateremu bi se uprla narodna zavest, je še prostora za ukrepe, ki naj preprečijo nova nasilstva. Francija pričakuje dolgovano ji odškodnino za škodo, ona zahteva jamstva za svojo popolno varnost, nič več in nič manj (odobravanje). Ne more se ustvariti trajen mir na krivični podlagi s tem, da se vrže težko vojno breme na države, ki so bile vojne žrtve, da se olajša breme onih, ki so povzročili vojno, vdrevši dvakrat tekom pet-deseiih let čez naše meje.
Pozdravili bomo z veseljem vsako zbli-žanje med narodi, vsako obrambno pogodbo, ki nas bo ščitila, pozdravili bomo izpopolnitev francosko-belgijske pogodbe, toda država bi ne dovolila nikake obveze, ki bi kršila njene nedotakljive pravice. Narodni zastopniki hočejo, da hoče Francija samo mir, odškodnino, jamstvo za svojo neodvisnost in svojo čast (burno odobravanje).
Stopil je na to na govorilnico Briand, ki je poudarjal, da noče postaviti zbornice pred. dovršeno dejstvo; obvestiti jo hoče samo o vsem, da se razprši nemir, ki je nastal v javnem mnenju zaradi vprašanja odškodnin in obnovitve Evrope. Ne zadostuje
—	je dejal — govoriti o miru, treba je tudi narediti potrebno, da pride do miru. Za Francijo ne zadostuje, če zavaruje njene meje za slučaj vojne. Prisiljen se je pridružiti k drugim narodom. Izjavil sem nedavno v senatu — je nadaljeval Briand — da je vzajemnost med nasodi nujno potrebna. Konferenca v Cannesu je storila tozadevne sklepe. Vprašanje odškodnin ni bilo na konferenci še-Ie na drugem mestu. Razpravljalo se je tudi o drugih klavzulah, ki naj zajamčijo varnost Francije.
Konferenca v Genovi je povsem gospodarska in narodi, ki se je bodo udeležili, morajo sprejeti zahtevana jamstva. Briand je nadalje izjavil, da bi do vojne ne bilo prišlo, če bi bila Nemčija obveščena o francosko-angleškem sporazumu.
Ministrski predsednik je nato prešel na vprašanje odškodnine. Poudarjal je, da ima samo odškodninska komisija pravico, da dovoli Nemčiji odgoditev plaćanja. Francija pa nima na svoji strani večine, in je torej gotovo, da se bo dovolil Nemčiji moratorij (odobravanje na skrajni levici, medklici na desnici, pripombe). Ker je torej dovolitev moratorija gotova — je nadaljeval Briand — se je francoska vlada postavila na stališče, da mora braniti francoske interese. Spričo svojih upov, spričo svojega finančnega in moralnega položaja Francija ne more dovoliti, da bi pretrpela v 1. 1922. niti eno stotinko škode. Briand je izjavil, da bo Francija v slučaju, da se plačilni roki izpremene, zahtevala kontrolo, s katero naj se prisili Nemčija na plačanje. Pogajanja v Cannesu se bodo nadaljevala na najbolj prisrčen in bratski način. Francija ne sme izgubiti niti stotinke; ona bo( izterjala, kar ji gre.
Ker so poslanci na desnici neprenehoma prekinjali govor ministrskega predsednika z ostrimi medklici, je Briand pobral svoje papirje in se pripravil na odhod tz dvorane. Toda Peret ga je z ljubeznivimi besedami ustavljal in Briand se je končno med burnim odobravanjem dveh tretjin zbornice vrnil na svoje mesto ter je nadaljeval svoj govor. Opozarjal je, da njegovi predhodniki niso predvidevali, kar se je zgodilo v marcu. Poudarjal je, da imata Francija in Anglija veliko korist od vzajemnega dogovora. Protestiral je z ogorčenjem proti obrekovanjem, češ da je Anglija podredila sklenitev dogovora pogojem, ki jih Francija ne more sprejeti, če hoče ohraniti tvoj ugled. Tange rako vprašanje bo tvorilo predmet pogajanj, a glede vzhodnih vprašanj bodo razpravljali angleški, italijanski in francoski ministrski predsednik v Parizu po konferenci v Cannesu.
V nadaljnjem govoru je Briand ponovno govoril o varnosti meja. Poudarjal je, da je s svojim angleškim tovarišem stal glede tega vprašanja na stališču, da angleški interesi so vezani na francoske. Posebno o-gorčeno je ministrski predsednik napadal tiste, ki so trdili, da pomeni francosko -angleška zveza suženjstvo in da bi Francija morala zapustiti svoje postojanke ob Renu. Te vesti so — je poudarjal Briand
—	popolnoma napačne, ker Lloyd George mi je naznanil, da se Anglija popolnoma strinja z našim stališčem. Z izbranimi besedami je nato Briand omenjal sodelovanje francoske in angleške vojske in mornarice. Izjavil je, da visoko ceni angleško obljubo
—	in ceniti jo mora vsa država — da bo Anglija stopila na stran Francije z vso svojo vojsko in mornarico, če bi bila francoska meja ogrožana.
Ker je tukaj neki poslanec na desnici pripomnil, da Anglija nima vojske, ga je Briand zavrnil z ugotovitvijo, da taka pripomba ni častna za zbornico, izvoljeno takoj po vojni. Nato je nadaljeval: «Če bi se pred sestankom velike mednarodne konference pridružil h garancijam za varnost francoske in belgijske meje še dogovor, ki bi za jamčil varnost zapadne meje, bi bilo že nekaj narejeno za ohranitev miru (odobravanje na levici in med centrom). Jaz sem bil prevzel odgovornost v tem oziru in sem mogel smatrati, da imam dovolj ugleda, da lahko govorim v imenu Francije. Tu je naredil ministrski predsednik obupno gesto in je nato nadaljeval: Nimam pravice ostati na svojem mestu, če nisem gotov, da me nihče ne zabodc. Jaz ne m orem reči, da imam dovolj moralne podpore. Slišal sem od daleč, da mi se ne zaupa povsem (živahni protesti v sredi in na levici). Še vedno smatram, da so pogajanja z zavezniki koristna. Motel sem reči, da se francoske koristi niso nikdar zanemarjale, hotel sem protestirati proti vsemu, kar se je reklo. In sedaj prepuščam nadaljnje delovanje drugim.»
Po teh besedah je Briand stopil z govorilnice. Tri četrtine zbornice so začele burno odobravali in Briand se je zopet vrnil. Med živahnim komentiranjem je pe-
koč, ker se morajo odgoditi razna vprašanja, o katerih se sedaj razpravlja. V krogih vrhovnega sveta se vendar upa, da se bo razprava med zavezniki vendar kmalu lahko nadaljevala, in sicer takoj po sestavi nove francoske vlade. Naloga Briando-vega naslednika bo olajšana, ker zbornica m izrazila svojega stališča nasproti sklepom konference v Cannesu potom kake resolucije.
Vsled vladne demisije je Loncheur s še nekaterimi francoskimi delegati odpotoval iz Cannesa v Pariz. Ostali francoski delegati zapuste Cannes jutri, Lloyd George pa v nedeljo. Tekom odsotnosti francoskih delegatov se ne bodo storili nikalci sklepi. O vprašanju ponovnega sklicanja vrhovnega sveta se bo razpravljalo šele po sestavi nove vlade. Na prihodnji seji vrhovnega sveta bo zastopal Francijo La-roehe kot slušatelj, ki se ne bo vmešaval v razpravo. Zasedanje vrhovnega sveta pa se bo itak za sedaj zaključilo.
Vsi dosedanji sklepi konference v Cannesu ostanejo v veljavi?
RIM, 13. Poročevalec agencije cStefani» javlja iz Cannesa, da sta se takoj po vesti o Briandovi demisiji sestala ministrska predsednika z Loucheurjem. Sporazumeli so se, da bodo ostali v veljavi vsi dosedanji sklepi, in sicer glede sklicanja konference v Genovi, glede vabila Rusije, glede programa konference in glede ustanovitve finančnega konsorcija za gospodarstveno obnovitev Evrope. Vprašanje nemške odškodnine pa se ne bo rešilo brez Francije.
Nemčija pripravljena na sodelovanje za gospodarstveno obnovitev Evrope.
CANNES, 13. Snoči je vrhovni svet nadaljeval z zasliševanjem nemških delegatov. Govoreč o garancijah jc Rathenau izjavil, da je Nemčija pripravljena vzeti v pretres avtonomijo državne banke. Kar se tiče vseevropske gospodarske konference, je Rathenau sporočil, da je Nemčija pripravljena sodelovati pri delu za obnovitev Rusije in da bo dala na razpolago tehnike in potrebni material.
bral svoje papirje in je stopil z vsemi ministri proti izhodu. Mnogi poslanci na levici in v sredi so nadalje odobravali. Seja se je nato prekinila.
Predsednik Millerand sprejel Briandovo demisijo. — Sestava nove vlade poverjena Poincareja« PARIZ, 13. Agencija «Havas» javlja, da je predsednik republike Millerand sprejel demisijo Briandove vlade. Kmalu nato je Millerand sprejel Poincareja, kateremu je poveril sestavo nove vlade. Poicard je izjavil, da se bo posvetoval s svojimi prijatelji
Poincare bo sestavil novo vlado.
PARIZ, 13. « Petit Parisien» poroča: Ob pozni uri se je izvedelo, da je Poincare baje sprejel mandat, da sestavi nov kabinet. Kriza se bo bržkone rešila v najkrajšem Času. O direktivah, po katerih se namerava Poincare ravnati, daja isti list nastopne podatke: V razgovoru, ki ga je imel Poincare s predsednikom republike, je šlo najprej za konferenco v Cannesu. Ni dvoma, da bo morala konferenca svoje delo prekiniti ter ga pozneje nadaljevati. Na prihodnjem sestanku bo zastopal Francijo Poincare. Nato je Poincare izjavil, da je pripravljen prevzeti portfelj zunanjih poslov. Nadaljnji razgovor med državnikoma se je sukal okoli finančnega položaja. Kot bodoči finančni minister se je označal De Lastuire. Govori se — pravi «Petit Pa-risien» —■, da namerava Poincare poveriti vojno ministrstvo Lafinelu, državno pod-tajništvo pa Francu Albertu. Poincare bo baje obdržal pet članov sedanjega kabineta, in sicer Letrocquerja, Vincenta, Pugi-nota, Borarda in Sarrauda. Enemu izmed urednikov lista <Echo de Pa ris» je rekla visoka oseba, da sta Millerand in Poincare sklenila povabiti Lloyda Georgea ob priliki njegovega potovanja skozi Pariz tna posvetovanje, da stopita oba ministrska predsednika čim prej v stik. Poincare želi na vsak 'način stopiti pred parlament in senat ter poročati o svoji politiki nasproti zaveznikom na eni in nasproti Nemcem na drugi strani. Da mu bosta tako pailament kakor senat izrazila svoje zaupanje, o tem Poincare prav nič ne dvomi. S tem bi pa dosegel ono avtoriteto, ki je nujno potrebno, da jo ima, ako se hoče podati na konferenco. Visoka osebnost je zaključila svoje izjave z nastopnimi besedami: Lahko iste gotovi, da je program Poincareja povsem zapopaden v resoluciji, katero je sklenila pred včerajšnjim komisija za zunanje posle v senatu, t. j. da se dosedanji sklepi v Cannesu po novih pogajanjih lahko spremenijo.
V tisk Briandove demisije v Cannesu. PARIZ, 13. Agencija eHavas» javlja iz Cannesa: Vest o demisiji francoske vlade je povzročila silen vttsk med zavezniškimi delegacijami, ker se ni pričakovala. Poročilo o ministrski seji je bilo naredilo tukaj dober vtisek, in nihče ni pričakoval poznejšega razvoja stvari. Zavezniški ministri so IzraziH Loncheur ju, ko jim je sporočil vest, svoje obžalovanje. Delegacije posameznih držav so se držale sicer rezervirano, ne hoteč se vmešavati v francoske zadeve, toda vendar so pokazale nekoliko nejevolje zaradi nenadnega prekinjenja dela na konferenci, ki bo povzročilo več tež-
Bourgeois predsednik francoskega senata.
PARIZ, 13. Bourgeois je včeraj prevzel predsedništvo senata z dolgim govorom, v katerem je govoril o francoskem finančnem položaju. Poudarjal je, da trdo upa, da bo Francija, ki je znala zmagati, znala tudi doseči mir, vreden zmage.
Anglija
Položaj v Egiptu in Indiji.
LONDON, 13. Egiptovski narodni odbor, ki se je ustanovil po aretaciji Laglul paše, voditelja egiptovskih nacionalistov, je izdal proglas, v katerem pravi, da ne bo podpiral nobene vlade, ki bi se sesta-T*?ia. p.G<i vplivom Anglije, dokler se politični jetniki ne osvobodijo in dokler se Zaglul paše ne povrne v Egipt.
V Indiji je vstaja plemena Moplaii končana. Glavni Dcveljnik moplavških čet Kunht Ahmed Ilaji se je predal angleškim oblastvom.
Ameriko
Gobeliaske dragocenosti v zalogi amerikan-skega sindikata.
PARIZ, 13. Kakor javljajo iz Londona, bo prevzel znaao Gobelinsko zbirko, ki je v avstrijskih rokah, neki amerikanski sindikat v zaleg proti odškodnini 12 mi L j on o v dolarjev. Zagotavlja se, da se bodo te dragocenosti čim prej poslale z Dunaja v Ameriko.
Wa3hingtonska konferenca. — Glavni orisi pomorskega sporazuma.
WASHINGTON, 12. Pomorski sporazum med Ameriko, Anglijo, Japonsko, Francijo je v glavnem dosežen. Njegovi glavni orisi so sledeči: Sporazum bo obsegal 25 členov. Ladje za aeroplane bodo imele pravico do 10 topov s kalibrom 8 palcev in do neomejenega števila topov s kalibrom 6 palcev. Skupna tonaža lahkih križark nc bo smela presegati 10.000 ton, dočim se njih število ni določilo. Trgovske ladje ne bodo smele imeti nikakih priprav, na katere bi se lahko deli topovi s kalibrom nad 6 palcev (152 mm). Vojne ladje, ki se izločijo iz mornaric, se bodo morale ali potopiti ali razdejati ali spremeniti v trgovske ladje ali spremeniti v pontune in tarče za vežbe v topovski strelbi. Načeloma zahteva ta sporazum, da se vojnim ladjam, ki se imajo izločiti iz vojnih mornaric posameznih držav, vzeti vse, kar je pogla vitno pri vojni ladji, torej oklepi in topovi, tako se te ladje ne bodo več megle spremeniti v vojne ladje. Posameznim državam je dano na prosto, da bodo lahko porabile razorožene ladje kakor bodo hotele; lahko jih bodo spremenile v trgovske ladje ali pa porabile v vojni mornarici kot neoborožene pomožne ladje. Nobena med državami, ki podpišejo ta sporazum, ne bo smela graditi za kako drugo državo večje ladje, kot jih je dovoljeno imeti njej sami Francija in Italija bodo lahko imele na svojih velikih bojnih ladjah topove s kalibrom 16 palcev (406 mmj. Ako bi se ena izmed držav, ki so podpisale pomor-, ski sporazum, nahajala v pomorski vojni s kako drugo državo, ki tega sporazuma ni podpisala, bo ta država morala to sporočiti drugim državam, ki so sporazum sopodpi-sale, in bo imela pravico zahtevati, da se njena obveznost napram sosporazumnikom začasno razveljavi. Ako bi se druge države ne mogle sporazumeti, bodo lahko sporazum sploh razveljavile. Franciji in Italiji
»EDINOST« *
tf Tvfcitt, dne 14, januarja 1922.
Razglasitev Izida glasovanja.
Po izvršenem štetju glasov razglasi predsednik izid glasovanja ter to tudi vpiše v zapisnik. Ako se voli za več občin v eni sekciji, proglasi takoj nato predsednik tudi izvolitev svetovalcev.
Če ?e v občini več frakcij, katere volijo vsaka posebej svoje svetovalce, se to proglašenje vrši v edini ali pa v prvi sekciji vsake frakcije.
Predno pa se proglasi izvolitev, ugotovi še komisija, da-li morejo biti dotičniki izvoljeni.
Proti izvolitvi kakega svetovalca lahko protestira vsak navzoči volilec ter mora njegov ugo\'or predsednik vzeti na zapisnik.
Nato se zapisniki zaključijo ter se en izvod položi pri občini, kjer ima vsak volilec pravico do vpogleda.
Če ima občina več sekcij, se morajo predsedniki vseh sekcij v 24 urah na poziv komisarja prve sekcije sestati. Tam se posnamejo rezultati vseh sekcij in komisar preglasi končni izid volitev za vse občine. Župan mora tekom treh dni razglasiti izvolitev ter jo javiti v tem roku tudi izvoljenim svetovalcem.
Kdo je izvoljen?
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največ glasov. Ob enakem številu glasovima prednost starejši.
Srebrne krone
kupujem in plačujem po c«wb, ki jih drugi ne morejo plačati.	(1018
Ix£abi,eni denar. Fran Sosič z Opčm Št, 512 je izgubil pred scoenjim na Oberdanovem trga 12-10 lir.
Naapcn možakar, Andrej Sandro, stannjoč v uhdi det Pozzcb št. 16, je izzival pred snočnjim pri Sv. Jakobu dva stražnika, ki sla odganjala razposajene šentjakobske pobaline. Radi tega sta mu napovedala stražnika aretacijo.
lopa je Sandra tako razkačilo, da je začel I \/l51 Pnrt/ljl fac ci fl I
pretepati moža postave. Stražnika sta ga kon-i V Icl * UIIUarC5 SI. O* I. eno pomirila in ga odpeljala v zapor Coroneo, kjer se mu bo gotovo ohladila jeza.
VBek predrznosti. Preteklo noč so vdrli ne_ i znani tatovi v neko pisarnico na majhni postaji pod' Skednjem« izkopali železno blagaj-nico iz zida ter jo nato nesli na bližnji lesni trg, k>er patrulira več vojakov. Tam so jo odpri i s potrebnim vlomilnim orodjem in se polastili 5000 lir. Policija zasleduje predrzne tatove.
Jbo po tem sporazumu dc-oljeno, da si po J. 1927. lahko nadomestijo stare bojne ladje z novimi, dočim se Amerika, Anglija in Japonska obvezujejo, da do I. 1931. ne bodo gradile novih velikih oklopnic.
Grška
Obisk romanskega prestolonaslednika v Atenah.
ATENE, 13. Listi poročajo, da se pričakuje romunski prestolonaslednik za 24. t. m. v Atenah.
Zveza narodov
Albansko vprašanje pred Zvezo narodov,
ŽENEVA, 13. Včeraj je svet Zveze narodov razpravljal o albanskem vprašanju. Seslišal je poročilo preiskovalne komisije. Komisija je potrdila, da se je izvršila izpraznitev ozemlja, zasedenega po jugoslo-venskih četah, brez izgredov. Vasi so sicer vse poškodovane, toda izza prejšnjih za-sedeb. Komisija je prepričana, da poizkus ustanovitve neodvisne miriditske države pod predsedništvom Marka Gjonija nima resne podlage in ne odgovarja željam prebivalstva. Sploh je položaj v Albaniji povsem miren. Na podlagi poznejših brzojavk je komisija izjavila, da je dobila iz albanskega vira poročilo, da se je zbralo na meji kakih 80.000 mož jugoslovcnske vojske. Jugoslovenski zastopnik Ivanovič je protestiral, poudarjajoč, da bi komisija ne smela biti tolmač nekontroliranih albanskih kvant. Predsednik pa je izjavil, da se je komisija omejila na poročanje tega, kar je izvedela in če ni mogla ugotoviti, ali se res jugosloven$ka vojaka zbira ob meji, se je to zgodilo zaradi tega, ker ji je bil prepovedan vstop na jugoslovensko ozemlje od jugoslovenskih vojaških oblastev. Ivanovič je zagotovil, da je bilo sedaj izdano tozadevno dovoljenje.
Komisija je nato poročala, da je še 24 vasi zapadno od jezera Prezbe zasedenih po grških četah, ki so dobile ukaz za izpraznitev.
Zvezni svet je prosil poslaniško konferenco, naj se delovanje komisije za začr-tanje meja raztegne na zono južno od ohridskega jezera.
Dnevne vesti
Učitelji in pasivna volilna pravica! Učitelji v Furlaniji so imeli dne 9. t, m. v Tržiču svoje zborovanje, na katerem so odločno proterflf-
fruli proti temu, da sc jc za pred stoječe občinske volitve učiteljem odrekla pasivna volilna pravica. Ta svoj protest je eden govornikov podkrepljal z rcuJcfci narodne in solske nara. vc. Nanašal je, da so- na deželi edini učitelji branitelji šole. — Ogorčenje učiteljev je razumljivo in upravičeno. Res nezaslišano je, da se učiteljem odrekajo politične pravice iz — političnih razlogov. Da, iz političnih! Enemu ali drugemu se bo zdela ta naša trditev čudna. Mi pa smo uverjeni, da bi gosp. Salata ne bil s svojim volilnim redom tako udaril iia-Jiranskih učiteljev. če bi ne bilo v deželi tudi slovenskih! Te je hotel udariti, računajoč, da s tem udari tudi po našem ljudstvu! Noče. da bi nssi učitelji, kot razumniki, delovali v občinskih zastopih po deželi za gospodarske in duševne korali svojega ljudstva, V tem grmu tiči zajec volilnega reda gosp. Salat« z ozi-rem na učiteljstve. Ker pa si vendar ni upal, v isti deželi uveljavljati dvojno mero — eno za slovensko, drugo za laško učilcljstvo — so morali tudi italijanski učitelji priti pod nož in ob pasivno volilno pravco!! Vsekakor pa je, vsemožni gospod načelnik Osrednjega urada za nove pokrajine na najboljši poti, da postane na vseh straneh enako* — nesimpatičen!
Manifest nacionalističnih italijanskih strank povodom predstoječih cbčinskih volitev je kaj gostobeseden in pritrdili bi marsikateri trditvi, če bi ne bila le lepa fraza. Naglasa na pr. potrebo, da sodehijeio vsi meščani za rešitev važnih vprašanj, ki so v zadnjih letih ostala nerešena. Izvoliti da je treba v občinski zastop samo može najboljše vrste — v rnora-ličnem ni umstvenem pogledu. Treba je rešiti občino iz financielnega položaja, ki trpi sedaj v njem. Troški se morejo določati primerno davčni moči prebivalstva.
Lepe besede, ali neiskrene, torej- fraze, ki naj zepet omamijo meščanstvo. Da je temu res tako, priča komentar, ki ga je napisala I Nazicncn k temu manifestu. Izjava v tem poslednjem, da je potrebno sodelovanje vgeh meščanov, pojasnjuje oziroma utesnjuje zione > z naoiašanjem, da morajo biti v občinskem zastopu zastopane vse « narodne strankc». Izključuje torej socialiste, komuni. ; ste, republikance in Slovence. A te stranke 1 tvorijo po našem načinu — veČino prebivalstva te občine. Vsi naj sodelujefo, samo* iz večine ne bi smelo biti nikogar, ki bi motil lepo soglasje! Da pa tisti, ki tvorijo večino, ne pridejo do primernega izraza, za to je poskrbel i volilni red. S tem kaže ta voHlni red, da. je vse prej nego sodoben, pravičen in demokratičen! — Manifest pravi lepo, da v občinski zastop inorajo priti možje najboljše kakovosti — moralične in timstvene. Po mnenju lista : 'Nazione* pa so taki možje le v nacionalistič-[ nem taboru. Vsem drugim pa odreka te lasi-i rtesti. Mi pa menimo, da je tudi v drugih taborih kak mož, ki je pameten in pošteni Sicer pa ovaja < Nazione» le resnico: tisti «vsi meščanih v manifestu naj tvorijo le zbor, ki naj skrbi le za gotove politične struje, ne pa za koristi vsega prebivalstva! To hočejo! In na tej resnici ne izpremenijo prav čisto nič vse lepe — fraze v manifestu nacionalističnih strank.
Volilni proglas socialistov. Tukajšnja socialistična. zveza jc izdala »voj volilni proglas, v katerem našteva celo kopico vprašanj, Id čakajo v mestnem svetu nove zastopnike. Ko je proglas naštel vse te obljube in potrebe, je vir obljub nakrat usehniL Socialisti vam v občinskem svetu — pravi proglas delavcem proti koncu — ne bodo mogli dati socializma,
amj prideio t občino kot večina ali kot maaf Una. Treba bo drugih borb in drugih uspehov, kr bodo do vedli do zmage socializma.., Ne
daj Le se zapeljati od tistih, ki bi vas iz političnih Špekulacij hoteli omlačiti s tem, da vas obtožujejo, da ste sovražniki države. Mi socialisti nismo sovražniki naroda, temveč smo prepričani, da mu z našo propagando služimo bolje in častneje kakor mnogi med tistimi, ki mislijo, da so eni edini in dobri Italijani. Toda vsleđ tega nam drug? narodi nikakor niso zoprni in želimo jim isto srečo kot našemu narodu .., >
Tako pravi proglas. Nastaje vprašanje, zakaj bi pravzaprav delavci volilt socialiste, ko vendar pravijo, da iim socializma ne bodo megli dati. Italijanskim delavcem ostaja vsaj en razlog, iz katerega bi lahko glasovali za socialiste, kajti glasovali bodo za Italijane. Toda kakšen prid bi imel slovenski delavec, ako bi glasoval za socialiste? Socializma pravijo, da mu ne bodo dali in se zdijo, da so ne samo Italijani, temveč celo najboljši Italijani! Volilni proglas socialistične stranke dokazuje, da je živa resnica, kar smo rekli na tem mestu pred par dnevi, da bo namreč vsak glas, ki ga slovunski delavec da socialistom (in glede komunistov velja to v še večji meri) v vsakem oziru popolnoma zavržen in izgubljen!
Iz posvetovalne komisije« Finančni odbor deželne posve tov aine komisije bo imel v sredo 17, t. m. na glavnem civilnem komisariatu sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Obvestila. 2. Pristojbina za prebivanje v novih pokrajinah, kakor so v veljavi v starih pokrajinah; 3. Užitninski davek v novih pokrajinah in njega morebitna prepustitev pokrajinskim upravam; 4. Vzpostavitev komisij I. stopnje za dohodninski in obrtni davek; 5. Vprašanje prijave plač radi obdavčenja in 6, Hventualja.
* Selitveni arad javlja, da odide izseljen iski vlak bivših državnih nameščencev iz tukajšnjega ozemlja v Jugoslavijo 23. t. m. V Trstu morajo biti njih stvari naložene v vozove isti daa do poldne na državnem kolodvoru pri Sv. Andreju. Izseljenci z dežele se morajo pravočasno lasi ti pri krajevnih postajetiačelnrkih radi vagona, da pravočasno dospejo na postajo Opčine oziroma Divačo, da se priklopijo vlaku, kž odide iz Trsta. Mednarodni tovorni listi se dobijo pripravljeni na selitvenem uradu ulaca. Torre bianca 39, — Selitveni urad.
Mladinsko društvo <*Prosveta» podr. pri Sv. Mar. Magd. ima svoj občni zbor v nedeljo 15. t. m, ob 9. uri in pol v prostorih gospodar- { skega društva na Kolonkovcu, Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva, — Odbor.
Občinsko gledališče G. Verdi. Primiiera
Ko j mora znati vseli volilec?
(Dalje.)
15.) Kako izraža voKlec svoj gias na glasovnici?
S tem, da zapiše po vrsti imena kandidatov, katere hoče voliti. Na glasovnici ne sme biti ne njegovega podpisa nc kakega drugega znamenja, ker sicer je glasovnica neveljavna.
16.) Konec glasovanja, Štetje glasov, utoki proti izvolitvi.
Ob 20. uri zaključi predsednik glasovanje ter ugotovi na podlagi imenika število volilcev, ki so glasovali. Imenik mera biti zaključen s podpisi Članov komisije pred otvarjanjem glasovnic. Nato se imenik dene v zavitek, ki se ima takoj izročiti ali poslati okrajnemu sodniku. Nato prične otvarjanje glasovnic. Skrutinator jemlje eno za drugo iz žare, jo razvije, izroči predsedniku, ki jo prečita glasno in izroči drugemu skrutinatorju. Drugi skru-tLiator in tajnik zapisujeta in eden izmed njiju objavlja občinstvu število glasov, ki jih dobiva vsak kandidat med Štetjem glasov.
Ako nastane spor glede glasovnice, se inora dotična glasovnica takoj vidimirati, t. j. podpisati po vsaj treh članih komisije in potem priložili zapisniku. Potem sešteje predsednik glasovnice ter se prepriča, da -li soglaša število glasovnic s Številom volilcev, ki so glasovali. Vse navedeno postopanje se mora vršiti po tem redu. Vsa fa opravila in vsak spor se mora ugotoviti v zapisniku.
(Če je število svetovalcev, ki se imajo izvoliti, manje od 20 ter število volilcev manje od 200, se ima takoj po zaključitvi glasovanja pričeti s skruiinijem ter sc mora ta nadaljevali nepretrgoma do konca. Ako pa presega število svetovalcev ali volilcev gorinavedeno in komisija ne more takoj dovršiti štetja glasov, mora predsednik zapečatili žare. On in ostali člani komisije morajo slaviti svoj podpis na papir, ki zapira žare. Predsednik javi j nato volilcem, kedaj bo žare zopet odprl i in nadaljeval skrutinij. Pretrganjc skruti-nija se sme zgoditi samo enkrat in presledek ne sme trajati več kot 12 ur).
Borzna poročila,
Ii2ajb
Trst, dne 13. januarja 1922. Jadranski blinka	130
Cosulich .....•.•*«•».,«... 260 Dalmatia	190
Gcroilmkh ............... . 2500
Libera Triestina « .	4-33
Lioyd •• •••«••••••■■«•«•««310
Lussino	700
Afartinotkh ••••••,«•,•••■«•• 124
Oceania •••••••••««*•••«•• 238
Premnda...............................345
Trlpcovich •••••«••■•»«•••»• 241
Atnpeica •••••••••»•••«••«• 600
Cement Dalmatia	335
Cement Spalato . • . •...........2o3
Tuja valuta na tržaškem trgu;
Trst, dne 13. januarja 1922,
ogrske kioke ......	• •	• • «	—. 3.70 3.30
avstrijsko-nemške krone .	* ♦	• • •	—.33.--.42
češkoslovaške krone . .		• • •	06 90.— 37.25
dinarji . .	• «	• • •	32.50.— 33-50
			i 8.75.— 17.50
mar kc •••••«•..	• •	• . .	12 2't.— 13.25
dolarji . . *.....		» • •	22.85 — 23.—
francoski franki • » . .		» « .	187.—187.75
švicarski franki ....	• •	• « •	440.—v—150.—
angleški funti papirnati .	* •	* t *	97.30— 97.75
angleški funti, zlati . .	. *	* « .	112.—.— 114.—
napoleoni.......	« •	. . .	89.50 90.-
"Luisea, ki se je imela peti že v četrtek in je bila prenešena na danes, se vsled bolezni basista Ludikarja zopet odloži in sicer na drugi teden. Danes in jutri se bo pela Cermarosi-jeva opera <11 matrimomo segreto:>.
Pevska vaja zbora Učiteljske zveze za Po. stejnski okraj sc ne mere več odložiti. Vršila se bo v nedeljo 15. t. m. ob 11. uri pri Pater-nostu. Kogar ne zadržujejo volitve, naj gotovo pride.
Slovenski pravniki se vabi)o na važen sestanek, ki bo danes 14. januarja 1922 ob 8, uri zve6er.
Tarifa za pranje in likanje. Občinstvo se opozarja, da je izredni komisar za Trst in okolico izdal novo tarifo za pranje in likanje. Tarifa stopi v ineč 8 dni po objavi v Osser-vatorc Triestino.»
Kotiljontki ples v prizori pevsko društvo «Ilirija» pri Sv. Jakobu v nedeljo dne 15. t. m. v dvorani Del. kons. druStva. Dvorana bo nanovo očiščena in lepo z zelenjem okrašena; funkcionirala bode garderoba, buffet« šaljiva pošta itd, Sviral bode tnali orkester. Ples vodi plesni učitelj gosp. Josip Bizjak. Začetek točno ob 20. uri, konec ob 2. — K obilni udeležba vabi	Odbor,
Pes, srednje velik in vločje pasme, razume slovenski se je zatekel ter sc nahaja od 26. decembra 1921. v družini, za katero pove uredništvo "Edinosti*.
iz tržaškega živlleitia
Smrtna nesreča na trgu deiTOspitale. Včeraj popoldne ob 2. uri se je prigodila na trgu deUOspitale nesreča, katera žrtev je postal 47 letni tramvajski delavec Julij Cenni, stanujoč v ulici Sv. Frančiška Ašišikega št 23.
Delavec je popravljal na omenjenem trgu tramvajske žice. Pri; delu je stal na pripravnem vozu, ki pa ni bil v njegovo nesrečo ograjen. Napravila se mu je omotica in padel je z glavo na trda tla. Pri tem si je razbil čre-pinju. Ko so videli navzoči delavci in ljudje nezgedo, so mu prihiteli na pomoč in ga nato odpeljali z avtomobiolm, ki je stal v bližini, v bolnišnico, kjer je pol ure pozneje umrl.
Ponarejeni bankovci. V zadnjem Času kroži po našem mestu veliko, naravnost ogromno število ponarejenih bankovcev, in aiccr po 1000, 500, 100, 10 in celo po 2 liri. Policija je uvedla stroge preiskave, zaplenila večje število ponarejenega denarja in aretirala v teku par ani nad dvajset oseb, ki so oddale ali pa skušale oddati ponarejen denar. — Te dni je bil aretiran v Sežani neki Kari Mosheffi, ker I je skušal oddati na poštnem uradu ponarejeni 1000 lirski bankovec. Mosheffi je izjavil pri aretaciji, da ne ve, od koga fe dobil ponarejeni bankovec.
Mali ©nin§i
JMb .Mttjjjjfcr M\m
iiipis službe
Pri podpisani blagajni so sledeča mesta, prosta :
!. Mesto 2dra\nika za komenski okraj s sedežem v Nabrežini.
Letni prejemki L 12.000.— ve? 3.600.— za diete potnin. Prednost imajo konkurenti zmožni slovenskega jezika. 2. Mesto kontrolo^. Letni prejemki L 7.20i'.—.
Neobhodno potrebno znanje slovenskega jezika.
Prednost imajo konkurenti že izvežbam v sanitarni službi.
Ponudbe, opremljene s spričevali, naj se predložijo ravnateljstvu te blagajne do 25 januarja 1922.	(39)
Nastop službe sledi 1. februarja 1922. Za Okrajno bolničko blagajno v Nabrežin?
Predsc*Jnik :	Tajnik .
Josip Marizza.	Dragotin Koren.
POŠTENA ženska išče službe pri dobri pri prosli družini. Naslov pri upravništvu. 58
TAMBURICO, (brač prvi) v dobrem stanju, prodam. Naslov pove upravništvo.	59
GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje, rica, via Macello 34, od 1—2.
Gc-60
DVE HARMONIKI tržaškega zistema, prodam po najnižji ceni v nedeljo 15. januarja popoldan. Via Udinc 39, gostilna «Buoni amici".	61
ELATO in trehrne brone plačam kot drug? kupci. Albert Povb, -jcar. MuzLni 46 J» btifinl drvenega trga).	44
NOVE POSTELJE L 95.—, vzmeti L 55.—, volnene žimnice L 90.—, iz morske trave 45.— nočne omarice, umivalniki, chiffo-niers, omare in pohištvo za poplno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3.	15
LEPA meblirana soba, velika, s pečjo, se odda Via Lazzaretto vecchio 14, II. desno. 54
ONI, ki bi kaj vedel o bivališču Ivane Baudaž, stare okrog 40 let je nap-rošen, da to sporoči bratu Ludviku Baudaž, Dol. Tribuša 103 p. Slap ob Idriji.	53
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo. Vaidirivo št. 36, II.	31
KOZO dobre pasme in 2 q sena prodam po nizki ceni. Vrdcla (Breg) 1721 pod kolodvorom.	48
Kmtfijifei stroji vseh ¥rst
Orala, nižatilnice, vetrniki, stiskalnice itd. itd. Tehtnice, decimalne tehtnice itd.
pc zmernih cenah.	w
M. RIMI & H. VIDODICif
m Sunita 8 tvosal Via Porporella)
KAPITAN MARRYAT
Lefeii HoEandee
Roman
(42)
Slabo se počutile?^ jc stari mož živahno skočil kvišku, dajte, da vas prerščem — da, da, žila vam močno bije. Aimjis, tvoj mož je močno bolan. V posteljo mora iti. Dati mu moram neko zdravilo, da sc pozdravi. Ničesar vam ni treba plačali, Filip — vse bo za-stonj!»
No, lulo slabo m; ni, Mynheer Poots,» je odvrnil Filip, »le glava me močno boli. >
< Da, in tudi mrzlica vas stresa, Filip; bolje ie, da vas že sedaj skušamo ozdraviti, kot oa kasneje. Pojdite v posteljo in zavžite zdravila, ki vam jih bom daj; jutri vam bo že odleglo^ Filip je odšel z Amino po stopnicah, medtem pa se je podal zdravnik v svojo sobo, da pripravi zdravila. Ko je Filip že ležal, j« Ami-na doli odšla in našla očeta, ki ji je dal neke prtške, naj jih izroči soprogu.
-Bog mi odpusti, če po krivici sumničim svojega očeta,» je pomislila Amina, *toda pomisleke imam. Filip je bolan — bolj bolan, kot misli in 6c ne vzame zdravi, bo ie slabše, Joda srce me svari, naj zsiW<ikor ne zaunam
svojemu očetu. Pa vendar — saj ne more biti tako satansko zIoben.:>
Preiskala je vsebino zavitka; bila je majhna množina iemnorjavega prahu, ki bi io bilo treba zliti v čašo kuhanega vina. Mynheer Pcots se je ponudil, da bo sam skuhal vino, Ko ee je vrnU iz kuhinje, je naročil Amini: -Tu jc vino, dete moje; daj mu izpiti ves ko-zaj ec s praski vred in ga toplo oaeni. Kmalu bo nastopilo potenje, ki ga ne smeš ustaviti. Cuj pri njem, Amina — in jutri bo spet zdrav.» Mynh eer Poots je sobo zapustil in še pristavil: * Lahko noč, Amina.•>
.fouina je stresla praške v srebrno čašo in nalila vina. Očetova prijaznost jo je za hip pomirila; tudi je morala priznali, da je bil kot zdravnik zelo zavzet za bolnike. Ko pa je Amina zmešala praške z vinom, je opazila, da ni ostalo ničesar na dnu in da je bilo vino ravnotako svetlo in Čisto kot preje. To je bilo nekaj nenavadnega in je nanovo vzbudilo njene sumnje.
mi ne ugajaj je rekla, «bojim se — Bog mi pomagaj) — Kaj naj storim I Ne, tega ne dam Filipu pitif Vino samo ga bo že ozdravilo. 3
Postala je in premišljevala. Praškom je primešala tako malo vina, da je bila komaj Četrtina Čaie polna. Drugo pa ft napolnila le z vinom in odšla v spalnico.
Na stopnicah je srečala očeta, ki bi moral biti po njenih mislih ie v poete^i. *Pazi, da ničesar ne ziiiei Amfoa Tako nrav _1»
daj mu izpit? vse. Čakaj, čakaj; sam mu ponesem. »
Mynheer Poots ji je vzel iz rok do vrha napolnjeno časo in se podal k Filipu.
«Tu, sinko* moj, le izpite, vse naenkrat, pa vam bo odleglo,^ je rekel zdravnik, čigar roke so tako trepetale, da se je vino zlivalo po odeji. Amina, ki ji ni ničesar ušlo izpred oči, je bila vsa vzradoščena, da ni stresla praškov med vino, ki ga je Filip z veseljem izpil in Mynhcer Poots mu je želel lahko noč.
^Ostani pri njem, Amina —> in vse bo dobro- je rekel zdravnik, predno je zapustil sobo. Amina je hotela sicer iti v spodnji del hiše, da bi vzela luč; toda ostala je veeeno pri soprogu, ki mu je raz odela svoje strašne sumnje in mu povedala, da mu ni dala zdravil,
«Zdi se mi, da se motiš, Amina,» je pristavil Filip, *ne, ne, to ne more biti res! Kako je mogoče, da bi zamogel biti tvoj oče tako zahrbten.»
«Ti ga ne poznaš tako dobro kot jaz, ki živim z njim že tako dolgo,» je odgovorila Amina. «Mogoče, da se res motim, toda ti nimaš pojma, do kakih dejanj dovede Človeka pohlep po bogastvu. Naj že bo, kakor hoče — t! moraš zaspati in jaz bom pri tebi, moj dragi Prosim le, zaepi — jaz itak m morem spati in bom nekoliko čitala — potem M twH jaz vle-žem.» Filip jo* je ubogal is kmalu trdno T^p?!, Amina je čula pri njegovem vzgTavju 5e preko polnoči.
(Dalje.)
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorod ■ nikom, pri]3teijem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, brat, svak in stric, gospod
Martin Luna
kr. višji «od. ofi&jal
po enomesečni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki dragega pokojnika se prenesejo v nedeljo, 15. t. m., ob 14. uri iz hiše žalosti via Tor S. Lorenzo št. 10 na Prosek.
TRST, 14. januarja 1922.	(42)
Ema roj. Glassovlch, soproga. Josipina, Eva, Marija, sestre. — Svaki, svakinje in nečaki, '
ZAHVALA.
V trenutku, ko sc nam srce topi v žalosti in neizmerni bridkosti, se podpisani lahvaljujemo vsem, ki so spremili našega nepozabnega
Ivana Zabric
k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo Izrekamo gg-župniku, načelniku kurilnice in delovod'i g. IvanČiČu, železničarjem iz Opčin zh darovani v nec, bralnemu društvu „Solncn žar" v Danah za šopek, vaščanski mladini za vence in šopke, ter slednjič vsem siromašnim in premožnim vaŠčanom in okohčanom, vsem onim, ki 20 se udeležili pogreba Jn nam lajšali gorje.
Vsemogočni bodi vsem plačnik I
Dane pri Sežani, dne 12. januarja 1922. (3S) 2a(u?o?a družina En sorodniki.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl v Dutovljah hšt. 112
prodajalno v eti mrtvaških potrebščin.
Napise na vence preskrbujem po naj« zmernejših cenah.
4i	Taučar Ivan«
Deželni odbor goriški
Št. 367-22.
Raspis natečaja.
Deželna uprava goriška razpisuje za snujoče se deželne užitninske poslovalnice 2"> opravniških mest za nadzorovanje in pobiranje državne užitnine na vino, mošt in m ter tozadevnih deželnih in občinskih doklad.
Pravilno opremljene prošnje naj se predložijo najkasneje do 20. januarja 19'22 deželnemu knjigovodstvu v Gorici (Viale XXIV Maggio št. 1, II.), kjer se dobijo tudi vsa nadaljna pojasnila v zadevi.
Prosilci naj navedejo v svojih prošnjah one politične okraje, kjer bi želeli biti nastavljeni naj bodo v goriški deželi ali v priključenih okrajih idrijskem, postonjskem ali trbižkem. 2
Prednost se da takim prosilcem, ki dokažejo, da so se z zadovoljivim uspehom se pečali z enakimi posli.
Opozarjajo se končno oni, ki bodo spre-' jeti, da se mora brezpogojno nastopiti služba s 1. februarjem 1922.
GORICA, dne 10. januarja 1922. (43)	Predsednik: Dott Pettarin.
Srebrne Krsne In zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZIJ POUif
Trst Plcizzn Gsribaidi št. Z
(prej Barriera)
Ifelsft® M (®m\ mol
Tržaško posojilnica in hranilnico
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, |
uradu je v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, !. a.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
pp* po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ore za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, št. tele!. 25-67.