5<<; =   %   " Uredništvo Tretjega dne me je naprosilo, naj napišem èlanek o tem, kako Sveto pismo napaja kulturo naše zahodnoevropske dru`be. Izbrali so naslov èlanka: Ne nosiš ti korenine, ampak ko- renina nosi tebe, ki je citat iz pisma apostola Pavla Rimljanom: 18. vrstica enajstega poglavja. V kon- tekstu apostol zagovarja, da smo po milosti to, kar smo, ne pa po zaslugah. Zato se ne prevze- majmo. Kakor se tudi oljèna veja ne more povz- digovati nad korenino, ker ji paè vse dolguje. Ta citat iz Pavlovega pisma Rimljanom je profesor Drago Ocvirk ̀ e uporabil kot naslov èlanka pri obravnavanju odnosa med kristjani in J/judi v zgodovini.1 Sedaj pa naj bi bile Pavlove besede izhodišèe za razmišljanje o medsebojni poveza- nosti kulture in Svetega pisma. Kaj ima kultura opraviti s teologijo in Sve- tim pismom? Èe kulturo pojmujemo le v o`- jem pomenu besede, kot slikarstvo, literaturo ali glasbo namreè, je odgovor preprost: Sveto pismo je navdihovalo umetnike, da so upri- zarjali svetopisemske prizore na najrazliènejše naèine. Iz zgoraj uporabljene prispodobe bi lahko rekli, da je Sveto pismo korenina ali deb- lo, na katero je vcepljena umetnost. Tako so veliki mo`je in ̀ ene biblièno vsebino pribli`ali ljudem in ustvarili dela, ki ne gredo v poza- bo. Èe pa kulturo opredelimo v širšem pome- nu, bo odgovor mnogo obširnejši, ker je med kulturo in teologijo oz. Svetim pismom moèna vez in pogojenost. In kultura je veè od eks- ponatov, ki so razstavljeni v galerijah. #    @ Pri iskanju odgovora na to vprašanje se bomo najprej naslonili na opredelitev kul- ture, ki je zapisana v dokumentu Pastoral- na konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu z ori- ginalnim naslovom Gaudium et spes, ki je bil slovesno razglašen ob koncu Drugega vati- kanskega koncila 7. decembra 1965. V 2. po- glavju dokumenta (Pravilno pospeševanje kul- turnega napredka) koncilski oèetje orišejo nov pogled na kulturo. V prvi toèki 53. odstav- ka drugega poglavja koncilski oèetje najprej poudarijo, “da k sami èloveški osebi spada, da se do prave in popolne èloveènosti (èlovek) povzpne samo po kulturi, to je z gojitvijo in raz- vijanjem naravnih dobrin in vrednot” (CS 53,1) in v naslednji toèki nadaljujejo, da “z izra- zom kultura v splošnem pomenu oznaèujemo vse tisto, s èimer èlovek spopolnjuje in razvi- ja mnogovrstne duševne in telesne sposobnosti; skuša s svojim spoznanjem in delom ves svet pod- vreèi svoji oblasti; napravlja socialno `ivljenje tako v dru`ini kakor tudi v celotni dru`bi z napredkom nravi in ustanov bolj èloveško; konè- no spada h kulturi tisto, s èimer èlovek v teku èasov izra`a, posreduje drugim in ohranja v svojih delih velika duhovna izkustva in napore, da tako slu`ijo napredku mnogih, še veè, v bla- goslov vsega èloveškega rodu” (CS 53, 2). Da bi bila misel še bolj jasna, lahko na- pišemo, da je kultura sklop vezi, ki v dolo- èenem okolju in v doloèenem zgodovinskem trenutku povezuje posameznike v skupino. Te vezi so navade in obièaji, oz. te vezi so na- èin, kako mi `ivimo in kako nekaj naredi- mo. Kdor je vsaj malo potoval po svetu, je lahko ugotovil, da so drugje ljudje drugaè- ni kot doma. Ne le, da govorijo drug jezik ali nareèje, temveè imajo tudi drugaène obi- :  D /     "      (   # 5<<; =   %   " èaje, navade in drugaèe razmišljajo. Posamez- nike v nekem okolju povezujejo pogledi, vrednote in `ivljenjski slogi, skratka naèin `iv- ljenja. Prav to pa jih razlikuje od drugih. Vze- mimo za primer pozdrav. V Sloveniji ima- mo navado, da ob sreèanju prijatelju stisne- mo desnico. Èe se sreèajo znanci v Franci- ji, se objamejo in poljubijo na lice. V Pari- zu enkrat, na jugu Francije pa trikrat. Na daljnem vzhodu pa se drug drugemu poklo- nijo. Oni torej drugaèe izrazijo sreèanje s pri- jatelji in znanci. In ker to storijo drugaèe, niso èudni, le drugaèni, oz. v drugaèni kulturi `i- vijo. Podoben primer je priprava hrane. Opoldanski obrok pri nas zaènemo s toplo juho. To je nekaj èisto samo po sebi umev- nega — za nas. Ko smo nekemu Špancu v Ljubljani postavili na mizo juho, nas je èudno pogledal in nam pojasnil, da ni bolan in da ne bo jedel juhe. Pri njih je navada, da to- plo juho postre`ejo le bolniku. Dejstvo je, da kakor hitro ljudje prestopijo mejo doma in okvire svojega izroèila, odkrijejo, da ob- staja veè kakor samo en naèin, kako kaj poèeti in kako se izra`ati. Prav zadnji glagol je po- memben: “izra`ati se”. Izra`anje je pogoje- no s kulturo, ki èloveku privzgoji naèin, kako kaj sporoèiti drugim. Èlovek se v nekem oko- lju rodi in nihèe ga ne vpraša, ali bi `elel, da ga nauèijo govoriti slovensko ali francosko ali kitajsko. Jezik nam je bil podarjen. Prav tako naèin razmišljanja in obnašanja. Prav posebno poglavje kulture je besedno izra`anje. Beseda namreè nima pomena sama v sebi. Nihèe tudi besedi ne more doloèiti pomena. Pomen dobi v komunikaciji. O tej ideji razmišlja Ludwig Witttgenstein,2 ome- njeno problematiko najdemo pri Emilu Ben- venistu,3 to idejo razvija tudi Guy Lafon.4 Da je to resnièno, se lahko hitro preprièamo. Vzemimo npr. slovenski glagol “upati”. Slo- var slovenskega knji`nega jezika to besedo opredeli tako: “biti v duševnem stanju, ko se vidi mo`nost za rešitev iz te`kega polo`aja”.5 V osrednji Sloveniji študent upa, da je us- pešno opravil izpit, bolnik upa, da bo kmalu ozdravel, kmet pa upa, da se bo kmalu kon- èalo sušno obdobje. Èe pa se premaknemo nekaj desetin kilometrov proti zahodu, v Vi- pavsko dolino, bomo slišali, da tam otrok ne upa priti v šolo, ker je bolan, delavec ne upa dvigniti bremena, ker je prete`ko, in vernik ne upa brati verske literature, ker nima èa- sa. Tam se glagol “upati” uporablja v pomenu “moèi”. Torej morem — ne morem. Zakaj tako? Zato, ker beseda nima pomena sama v sebi in tudi Slovar slovenskega knji`nega je- zika ne more kar doloèiti pomena neki be- sedi, kakor ji tudi nihèe drug ne more pre- prosto doloèiti pomena. Pomen “se rodi” v obèevanju med ljudmi. Ista beseda med po- samezniki v razliènih okoljih izra`a razlièen pomen. Kakor je lahko tudi ista gesta v raz- liènih okoljih razlièno razumljena. To pa zato, ker je èlovek vedno pogojen z nekim kulturnim okoljem in zunaj njega ne more niti za`iveti. Èlovek se izra`a vedno v neki kulturi, z izrazi, ki so tej kulturi lastni. Za- vedanje posameznika in njegova pripadnost kulturi so odvisni prav od izrazov, ki so lastni tej isti kulturi … Otroka so nauèili govoriti starši in okolje. In sicer tako, kakor so starši in okolje govorili in se izra`ali. Èlovek to- rej vse dela tako, kot se je nauèil … Od drugih. In to pomeni roditi se in `iveti v neki kul- turi. Vse, kar posameznika okolica nauèi, ga zaznamuje in potem ve`e na to okolico. Èe èlovek zamenja okolje, opazi razliènost in tudi v drugem okolju ohrani “svoje navade”, ki ga identificirajo in ve`ejo na dom. Èe pa je kulturna razliènost prevelika, se èlovek ne more “v`iveti” v drugo okolje, oz. ima te`ave s skupnim `ivljenjem. Tudi napisani teksti so vedno izraz in odraz kulture, v kateri so nastali. In èe ne poz- namo kulture, tudi tekstov, ki so v njej na- stali, ne moremo razumeti. Èeprav pozna- mo vse besede, ki tekst sestavljajo, ne razu-       memo pomena teksta. Izreki, primere in pris- podobe so odraz `ivljenja v èisto doloèenem okolju in èasu. Brez poznanja teh dveh, nam primere niè ne povedo. Angle`i imajo lah- ko še tako dobre slovarje in prevajajo bese- de slovenskega izraza “`iveti na koruzi”, pa jim prevedene besede ne bodo razlo`ile po- mena te besedne zveze. Èlovek tudi Boga èasti takšnega in tako, kot so ga nauèili drugi, oz. na naèin, ki ga je videl pri drugih v svoji okolici. Še veè, tudi Bo`je razodetje lahko èlovek prepoznava in posreduje drugim le na naèin in z izrazi, ki se jih je nauèil od njih samih. Pri študiju teo- logije je torej poznanje kulture pomembno, ker tudi za Sveto pismo veljajo enake zako- nitosti. Njegov nastanek je pogojen z `ivlje- njem in izra`anjem v doloèeni kulturi v pre- teklosti. Svetopisemski tekst je izraz vere in prepoznavanja Bo`jega razodetja nekega oko- lja iz nekega obdobja v zgodovini. Ker ni nuj- no, da je imela beseda, ki jo mi sicer poznamo in uporabljamo, v tisti kulturi enak pomen kot pri nas, moramo poznati kulturo — na- èin `ivljenja, da bi lahko razumeli tudi tekste, ki so v tisti kulturi nastali. Kultura torej je, kakor smo zapisali zgoraj, sklop vezi (naèin `ivljenja), ki povezuje posameznike v skup- nost na nekem kraju in v nekem zgodovin- skem trenutku. Tudi Kristus se je rodil v neki èisto doloèeni kulturi, v njej `ivel in deloval in zato sta njegovo izra`anje in jezik z njo po- gojena. Èe hoèemo torej razumeti njegov nauk, moramo poznati èas in okolišèine, v katerih je `ivel. #  "  Zgodovina nam prièa, da se kultura spre- minja. Hkrati s spremembo naèina `ivljenja, mišljenja in izra`anja pa se spreminja tudi prepoznavanje Boga in posredovanje Bo`jega razodetja. Skratka spreminjajo se izrazi vere. Kultura se je pri nekaterih narodih nasilno in na hitro spremenila. Primer hitre spre- membe kulture je osvajanje ameriškega kon- tinenta. Ameriškim Indijancem je bil v re- lativno kratkem èasu vsiljen èisto drugaèen naèin `ivljenja od tistega, ki so ga bili vajeni. S to spremembo so izrazi njihove tradicio- nalne vernosti popolnoma izgubili pomen in ker ni bilo veè izrazov vere, je izginila tudi njihova vera. Naèin in navade pa se lahko spreminjajo tudi poèasi in do`ivljajo poèa- sen razvoj. Mary Douglas, ameriška antropologinja, je v svojih raziskavah zapisala, da v svetu ob- stajajo štirje modeli dru`benih ureditev6: tra- dicionalna hierarhièna dru`bena ureditev,7 tekmovalni individualizem,8 osamitveni in- dividualizem9 in fundamentalizem.10 V bistvu so te štiri dru`bene ureditve stop- nje razvoja dru`be. Naša zahodnoevropska dru`ba je bila najprej hierarhièno urejena, kjer se je moral posameznik podrejati skupnim in- teresom, nato se je posameznik osvobodil iz- pod oblasti institucije. Njegovo osamosvajanje pa ga je pripeljalo v polo`aj, kjer ne pozna veè soseda in se niti ne zanima veè zanj ter na kon- cu ostane osamljen. Sledi ponovno povezo- vanje istomisleèih posameznikov. Te štiri dru`bene ureditve se med seboj raz- likujejo po odnosih, ki posameznike povezu- jejo v skupnost. Tisto pa, kar pa povezuje po- sameznike v skupnost na nekem kraju in v ne- kem trenutku, je kultura. Zato lahko iz ome- njenih dru`benih ureditev izpeljemo štiri raz- liène kulture. Tam, kjer so odnosi med po- samezniki vnaprej doloèeni in nespremenljivi, govorimo o urejeni kulturi. Tam, kjer se po- sameznik lahko odloèa, s kom se bo povezoval, in lahko svojo izbiro tudi spremeni, obstaja kultura izbire. V okolju, kjer so posamezni- ki brezbri`ni drug do drugega in hkrati osam- ljeni, najdemo minimalistièno anarhièno kul- turo. V zakljuèenih fundamentalistiènih sku- pinah pa prepoznamo kulturo selekcije. Štiri razliène kulture pogojujejo tudi pre- poznavanje Bo`jega razodetja in izraze vere 5<<; =   %   "   # pri posameznikih. Èlovek namreè Boga ne more “videti”, zato je njegovo “vådenje” o Bogu izra`eno s podobami. Podobe, kot re- ligijski izrazi, pa so pogojene s kulturo, v ka- teri vernik `ivi. Podobe Boga se spreminjajo. Ker je v urejeni kulturi vse (enkrat za vse- lej) urejeno in red dr`i posameznika v `iv- ljenju, je temu primerna tudi vernikova pred- stava Boga: Bog je avtoriteta, ki dobro plaèuje in strogo kaznuje. Bog je torej strog sodnik, avtoriteta, postavodajalec. Podobno kot tisti, ki v tej dru`beni ureditvi sedi na vrhu hie- rarhiène ureditve. Vernik pa je poni`en iz- polnjevalec vsega, kar mu reèejo,11 tako ka- kor v civilni dru`beni ureditvi. V kulturi izbire je vernik iskalec. Zaène se spraševati, ali je res tako, kakor ga uèi in- stitucija. Vzame v roke Sveto pismo in tam 5<<; =   %   "       prebere, da Bog ni le strog sodnik, temveè tudi usmiljeni Oèe, ki sprejema izgubljenega sina in mu odpušèa. Ta podoba Boga mu je bolj všeè, zato se odloèi zanjo. In podoba usmiljenega Boga je zanj tudi izgovor, da si institucionalno versko prakso, ki mu je morda breme, prilagodi po svojih `eljah. Sam si postavlja pravila za verovanje, sam si kroji moralo in tudi svojo vero izra`a po svojem okusu. V minimalistièni kulturi vernik sploh nima svojega mišljenja. Redko izra`a vero, zato je njegova podoba Boga zamegljena, ne- jasna in tudi podoba vernika samega je ne- jasna. To je tisti, ki pravi, da veruje, pa se tega ne opazi. V kulturi selekcije se ustvari podoba Boga, ki je temu ustrezna. Verniki hoèejo unièiti, oziroma iznièiti nasprotnike, drugaèemisleèe, zato Bog dobi podobo pokonèevalca. Ni us- miljenja. Vernik pa je bojevnik, ki se bojuje v imenu Boga (npr. stari Izraelci so pobili nas- protnike po ukazu Boga, kri`arske vojne, po- bijanje drugaènih v islamu…). S spremembo kulture, naèina `ivljenja in mišljenja,12 se torej spreminja podoba Boga in vernika, ker se spremenijo izrazi vere. Tu lahko na kratko opredelimo tudi razmerje med pojmoma religija in vera: “Religija je zakrament vere!”.13 Ta opredelitev pove, da je religija izraz vere. Religija je dru`ben in institucionalen izraz vere, “je celota govor- jenja, èustvovanja, ravnanja in znamenj, ki se nanaša na Boga”.14 S spremenjeno versko prakso se spreminja religija, ne pa vera. Vsi lahko izpovedujemo isto vero, ki pa se raz- lièno izra`a. Ne le v razliènih zgodovinskih obdobjih. Danes lahko opazimo razlike pri razliènih generacijah in razliènih okoljih. Sta- tistike ka`ejo, da pribli`no dvajset odstotkov slovenskih kristjanov izra`a svojo vero po nauku Cerkve. Vsako nedeljo so pri maši, otroci redno do konca šolanja pri verouku ... Velika veèina pa svojo vero izra`a po svoji presoji. Zadovoljijo se s krstom otroka, bir- mo, morda poroko in s pogrebom. Znotraj cerkve jih zelo redko vidimo in po veèini se v njej ne znajo niti obnašati. Da o poveza- vi z `upnijskim obèestvom sploh ne govori- mo. To je kršèanska religija veèine sloven- skih katolièanov. Vera se vedno izra`a kot za- veza med ljudmi in troedinim Bogom ter is- toèasno tudi kot zaveza med ljudmi. Vernik v zavezi z drugimi uresnièuje svoj odnos z Bo- gom.15 Vendar, kakršna koli `e je zaveza oz. besede, ki izra`ajo vero, vsebina vere se ne spreminja. In prav zato, da se vsebina vere ne bi spremenila, se morajo spreminjati izrazi vere, ker se spreminjamo ljudje oz kultura. Posredovanje kršèanstva se torej prilagaja zgodovinskim spremembam in zahtevam kul- ture.16 Vstop kršèanstva v neko kulturo ime- nujemo inkulturacija.17 To je nov izraz za ne- kaj, kar je globoko zakoreninjeno v zgodo- vino kršèanstva. Imamo štiri evangelije, ki so namenjeni razliènim naslovnikom — raz- liènim kulturam in zato vsak pisec uporablja besede in izraze, ki jih naslovniki poznajo. Sodobno oznanjevanje evangelija je namreè potrebno pribli`ati narodom z jezikom in na- èinom razmišljanja in obnašanja, ki je lasten njihovim kulturam. Drugi vatikanski kon- cil je priporoèil upoštevanje razliènosti kultur pri širjenju Bo`je besede — evangelija. Misi- jonar mora spoznati specifike doloèene kul- ture, da bi bila evangelizacija uèinkovita. Pravzaprav je inkulturacija `e stara. Njen naj- preprostejši primer pa je prevod Bo`je besede. Sveto pismo so prevedli v gršèino, da bi ga razumeli tudi nejudovski narodi, in nato v latinšèino. Teološke osnove inkulturacije pa gredo še dlje v preteklost: vse do Bo`jega se- stopa v èloveško naravo. Da bi se Bog lah- ko pribli`al èloveku in mu spregovoril na nje- mu razumljiv naèin, postane èlovek, a hkrati ostane Bog. Uèloveèenje Jezusa Kristusa je zagotovo teološka osnova za govorjenje o in- kulturaciji. Kakor Kristus ostane Bog tudi 5<<; =   %   "   # po uèloveèenju, tako ostane evangelij Bo`- ja beseda tudi po inkulturaciji. Ko je bilo Sve- to pismo prevedeno v gršèino, latinšèino in `ive jezike, je tudi ostalo Bo`ja beseda. Ker pa “bo`iè” ni prvo znamenje Bo`jega prib- li`anja èloveku, lahko gremo še dlje v pre- teklost, vse do stvarjenja, ki je prvi stik trans- cendence z imanenco. Èe Bog ne bi vstopil v èloveško kulturo, bi ostal neznan. Razliène kulture so torej razliène mo`ne govorice o Bogu. Èlovek se z Bogom pogo- varja v razliènih èasih in prostorih. Vsaka kul- tura mora odkriti novo obliko, da bi osta- la skladna s prvotno resnico. Nikar ne bo- dimo preseneèeni, oz. se ne pohujšujmo, èe so razlièna obdobja, oz. razlièni misleci v zgo- dovini kršèanstva, Bo`jo besedo razumeli raz- lièno in o njej tudi razlièno govorili. Zgo- dovinska obdobja se med seboj razlikujejo, vsako ima svoje te`ave in okolišèine, tako se tudi “Logos” — Bo`ja beseda v vsakem obdob- ju “utelesi” na nekoliko drugaèen naèin. Ra- zodetje, kot odnos med Bogom in èlovekom, ni nikoli zapeèateno enkrat za vselej. Bog se danes razodeva na drugaèen naèin, kot se je pred tisoèletjem. Obleka resnice se prilagaja “modi”. Zato se tudi teologi ne obotavlja- jo in vedno znova išèejo resnico oz. jo pred- stavljajo kar se da najbolj razumljivo sodob- nemu èloveku. Vendar problem ni tako preprost. Poma- gajmo si s prevajanjem teksta iz enega v drug jezik. Besede ne moremo preprosto zamenjati z drugo besedo. Besede se v razliènih jezikih vedno ne pokrivajo, ker je njihov pomen od- visen od jezikovnega sistema. Besede šele v sistemu dobijo pravi pomen. Zato se pri vsa- kem prevodu vsebina teksta lahko malenkost- no spremeni. Tako tudi svetopisemskega tek- sta, ki so ga oblikovale doloèene zgodovinske kulturne okolišèine, ne moremo preprosto prestaviti v drugo kulturo, ne da bi tvegali nerazumevanje. S prehodom v novo okolje tudi vera nekaj dobi in izgubi. Drugaèe zveni Divina commedia kot Bo`anska komedija. In kljub temu je to tveganje potrebno. Ne le razliènim kulturam, vsaki generaciji bi mo- ral biti evangelij oznanjen na novo, na njej razumljiv naèin. Ker otroci `ivijo v drugaèni kulturi od tiste, ki so jo poznali starši.18 Zato se je tudi njihov naèin razmišljanja in izra- `anja spremenil. Èe novim generacijam go- vorimo o evangeliju s starimi miselnimi vzor- ci, ga ne razumejo. Od svetopisemskih èasov do danes se je zgodilo `e veliko sprememb v èloveški dru`bi. Za pravilno razumevanje zapisane Bo`je be- sede je torej potrebno poznati naèin obna- šanja, mišljenja in izra`anja svetopisemskih avtorjev. Kultura starozaveznega izraelskega naroda pogojuje obliko Bo`jega razodetja. Vendar je pogojenost med Svetim pismom in kulturo obrnjena tudi v drugo smer. Kjer koli se je oznanjalo kršèanstvo, je Bo`ja be- seda prepojila in spreminjala kulturo.    "     Kulturo smo opredelili kot sklop vezi ali odnosov med posamezniki. Èe se ti odno- si spremenijo, se spremeni tudi kultura, naèin `ivljenja. Kaj se zgodi, ko evangelij vstopi v neko kulturo? Èisto konkretno, kaj se je zgo- dilo, ko je kršèanstvo vstopilo na ozemlje da- našnje Evrope? Ker evangelizacija še vedno poteka, se ne bomo zaustavljali v zgodovi- ni, temveè bomo poskušali nakazati, kako kršèanska vera spreminja evropsko kulturo. Zgodovina nas uèi, da evangelij ni vezan na nobeno kulturo, da se lahko `ivi v kate- ri koli kulturi. Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu ugotavlja: “Cerkev, ki je po- slana k vsem narodom katere koli dobe ali de- `ele, ni izkljuèno in neloèljivo vezana na no- beno pleme ali narod, na noben poseben na- èin `ivljenja, na noben stari ali novi obièaj. Trdno se sicer dr`i svojega izroèila, a hkrati se zaveda vesoljnega poslanstva in more stopiti v zvezo z razliènimi oblikami kulture, iz èe- 5<<; =   %   "       sar se izvrši tako obogatitev Cerkve same ka- kor tudi raznih kultur.”19 Evangelij ne spre- minja odnosov med posamezniki, da bi se po- sledièno spremenil dru`beni sistem. Videli smo, da je kršèanstvo uspevalo tako v hierar- hièni dru`bi, kakor tudi v demokraciji. Cilj inkulturacije je lastna teološka misel in nova simbolizacija vere. Vsaka evangelizacija pa vedno znova oplemeniti odnose med posa- mezniki v katerem koli dru`benem sistemu. Evropska kultura je zrasla iz treh korenin: iz grške filozofije, rimskega prava in iz Svetega pisma. Vsaka je prispevala svoj dele`. Poglej- mo si, kako je kršèanstvo oblikovalo evropsko kulturo. Kršèanstvo je religija komunikacij. Je re- ligija, ki verniku ka`e pot do Boga preko bli`- njega, oz. drugaèe povedano, je religija, ki pošilja vernika naprej od Boga — k bli`nje- mu. Kristjan zapovedi ljubezni do Boge ne more izpolniti drugaèe kakor z ljubeznijo do bli`njega. Kdor `eli `iveti kršèansko, se mora odpreti svetu in prisluhniti njegovim prob- lemom. Postati mora dialoški. Logika komu- niciranja v Cerkvi nas sili, da v Cerkvi sami kristjani postanemo obèestvo, nas sili k eku- menskim prizadevanjem in nas sili, da de- lamo za mir in edinost vsega sveta. Prej ali slej mora kristjan spoznati, da slediti Kristusu pomeni izpovedovati vero v obèestvu, ki se imenuje Cerkev, in hkrati graditi svetovno bratstvo. Zato s kršèanstvom evropska kul- tura postaja kultura zaupanja in kultura spo- štovanja `ivljenja — spoštovanja drugega. Ko se je sedanji pape` Benedikt XVI., ta- krat še kardinal Ratzinger, ob neki priliki po- govarjal z novinarji, je beseda stekla tudi o evropski civilizaciji. Takrat je prefekt kon- gregacije za verski nauk dejal, da evropska civilizacija v bistvu `ivi na temelju svobode od strahu pred demoni. Pred Kristusovim oz- nanilom so prebivalci starodavne Evrope `i- veli v stalnem strahu. Bali so se temnih sil, demonov ipd., ki so “`iveli” v jamah, goz- dovih, gorah in na morju ... Te temne sile so `eleli obvladovati, zato so v ta namen mar- sikaj `rtvovali, toda strah je bil kljub temu stalni spremljevalec njihovega vsakdana. Kri- stusovo veselo oznanilo pa je ta strah odpra- vilo. Kršèanski misijonarji so ljudem “poda- rili” Kristusa in jim povedali, da nas je on odrešil, osvobodil. Zato je vsak strah odveè. Èim bolj evangelij prodira v naše medsebojne odnose, pa najsi bodo fevdalni ali demokra- tièni, tem manj se bojimo drug drugega in `ivljenja kot takega. Nad nami bdi Bog, kot dobri Oèe, katerega se ni treba bati, ampak se ga lahko oklenemo in ga prosimo, kar po- trebujemo. Pogosto se lahko sliši oèitke, èeš da prav “kršèanski greh” onemogoèa sprošèeno `iv- ljenje. V zahodni kršèanski teološki tradiciji je bil greh vedno prelomitev zapovedi. Ver- jetno je juridièni pogled na greh posledica rimske kulture prava, na katerem tudi evrop- ska kultura temelji. Dejanje je grešno, èe je storjeno svobodno, premišljeno in gre za te`- ko stvar. Ko je torej èlovek storil nekaj sla- bega ali opustil nekaj dobrega, je grešil. Èe- prav je vprašanje, koliko svobode ima èlo- vek pri izvajanju slabega dejanja. Katoliška moralka je imela v preteklosti toèno razpo- rejene grehe: od malega do smrtnega. Vse v razpredelnicah! In greh v takem smislu je res lahko bil noèna mora in izvir stalnega strahu pred kaznijo. Drugi vatikanski koncil je z ekumeniz- mom ovrednotil tudi vzhodno in protestant- sko teologijo. Vzhodna Cerkev uèi, da je greh pozabljanje Boga; da èlovek `ivi, kakor da Boga ni. Èlovek greši, ker se ne spominja Boga. Èe bi se ga spominjal, bi Bog uèinkoval v èloveku. Ker torej èlovek ne vidi Boga, ni z njim, se od njega oddalji in oporo išèe dru- god. Vsi grehi izvirajo iz pozabe Boga. Po- dobne temelje ima tudi starozavezna teologija greha. V središèu Stare zaveze je zaveza med Bogom in ljudmi. Greh v Stari zavezi pomeni 5<<; =   %   "  # predvsem malikovanje, ki pomeni pozabiti na Boga in priznavati druge bogove ali da- jati prednost stvarem pred Bogom. Preroki so govorili tudi o prešuštvu, ker èlovek za- pusti Boga, s katerim je sklenil zavezo. V Novi zavezi pomeni greh nasprotovanje bo`jemu kraljestvu. Bo`je kraljestvo je bo`ja bli`ina. Greh pomeni, da èlovek nima rad Bo`je bli`ine. In ker je v Kristusu Bo`je kra- ljestvo uresnièeno v polnosti, je greh naspro- tovanje Kristusu. Srednjeveška katoliška moralka se je s svo- jimi razdelitvami grehov torej oddaljila od bis- tva: da je greh pozabljanje Boga. Boga je pred- stavila kot svetnega zakonodajalca, ki daje za- kone in zapovedi.20 Boga je potisnila daleè od èloveka. Sveto pismo pa razumljivo pravi, da se v njem gibljemo, `ivimo in v njem smo (prim Apd 17,29). Verjetno staro pojmovanje greha pogojuje laièno pojmovanje Boga pri preprostih ljudeh, ki si ga predstavljajo kot strogega sodnika, ki èaka, kdaj bomo naredili napako, da nas bo kaznoval. Verjetno je to tudi vzrok, da mnogi še danes Bo`jo postavo do- `ivljajo kot nekaj, kar je èloveku od zunaj vsi- ljeno. V resnici pa Bo`ja postava ni od zunaj, kajti èlovek je v Bogu, je Bo`ja podoba in je od Boga ustvarjen. Èlovek je po svoji nara- vi naravnan k Bogu. Zato greh ni samo po- zabljanje na Boga, temveè tudi prestopek zoper èloveško identiteto. Èe èlovek ni zvest Bogu, ni zvest sebi samemu. Greh je torej odklanjanje komunikacije z Bogom in ljudmi. Pomeni èlo- vekovo zapiranje v njegovo samozadostnost, kar nasprotuje ljubezni do Boga in do èloveka. Kristus pa nas osvobaja od greha z odpušèa- njem. Vedno znova dviga padlega èloveka k prijateljstvu s seboj in z ljudmi. In prav od- pušèanje je temeljna in središèna toèka “krš- èanske” kulture. Pape` Janez Pavel II. je ob ustanovitvi Pa- peškega sveta za kulturo 15. januarja 1982 za- pisal: “Vera, ki ne postane kultura, je vera, ki ni docela sprejeta, v celoti domišljena in zve- sto `iveta”.21 Vera, ki ne postane kultura, je torej vera, ki ni polno za`ivela. Vera pa po- stane kultura, ko postane naèin `ivljenja. Èimbolj si vernik prizadeva `iveti po verskih naèelih, tembolj se to vidi. Èlovek, ki `ivi v evangeljski povezavi z Bogom, postane spo- soben pristne komunikacije. Ne le z Bogom, temveè predvsem z ljudmi, kajti pot do Boga vodi preko bli`njega in pot od Boga vodi do bli`njega. Kristus torej oèišèuje posameznika njego- vih grehov, da se lahko pove`e v obèestvo z drugimi ljudmi. @ivljenje v obèestvu namreè ni uveljavljanje lastne volje in misli, ampak izmenjavanje bogastva misli ob upoštevanju drugaènega mnenja sogovornika. Kakor k dialogu bistveno spada poslušanje, tako k `iv- ljenju v obèestvu bistveno spada slu`enje. Tega pa je sposoben samo èlovek, ki `ivi v prijateljstvu z Bogom. Slovenski filozof Slavoj `i`ek v svojem èlanku Defenders of the Faith,22 ki ga je ob- javil onstran Atlantika, zagovarja drugaèno stališèe. Po njegovem le ateizem rešuje evrop- sko kulturo in prinaša `ivljenje. A današnji polo`aj evropske kulture ne govori njemu v prid. Ravno versko osiromašena današnja Evropa v hrepenenju po pristnejšem `ivljenju izra`a tako moèno `ejo po duhovnosti kot še nikoli. Zato smo preprièani, da kršèans- tvo prinaša v evropsko kulturo odrešenje v pravem pomenu te besede — `ivljenje. Krš- èanstvo je religija komunikacij, zato izpove- dovanje vere v obèestvu v evropski kulturi pospešuje vse tisto, kar posameznike pove- zuje v obèestvo. Sveto pismo je v preteklosti in še danes tako moèno vplivalo na evropskega èloveka, da lah- ko reèemo, da je evropska kultura pre`eta s kršèanstvom. Tudi tisti, ki se v našem oko- lju izjavljajo za ateiste, v bistvu razmišljajo in se tudi obnašajo po evangeljskih normah. De- jansko ̀ ivijo kršèansko kulturo. Saj je tudi nji- hovo razmišljanje, obnašanje in govorjenje pre- 5<<; =   %   "      5<<; =   %   " `eto s kršèanskimi vrednotami. In èeprav se zdi, da ima danes kultura v evropskem pro- storu èedalje manj povezav s kršèanstvom, èe- prav se mnogi borijo in preprièujejo sebe in druge, da njihovo `ivljenje nima nobene po- vezave s Svetim pismom, se še vedno hrani- jo iz korenine, ki jih dr`i pokonci. So se paè rodili v kršèanski kulturi in tega ne morejo izbrisati. Njihova vest se še vedno oglaša in pravi: “Ne ubijaj, ne kradi, ne la`i ... Ljubi svo- jega bli`njega kakor samega sebe …” Pri mar- sikaterem ateistu je ta notranji glas še moè- nejši kot pri vernikih. Ne nosijo oni korenine, temveè korenina nosi njih. Èlovek, ne ustvarjaš samo ti kulture, tem- veè kultura ustvarja tebe. 1. Ocvirk Drago v: Cerkev v sedanjem svetu 32 (1998), 83-89 in v nekoliko skrajšani obliki v CD 77, 35-49. 2. Prim. Kerr Fergus, La theologie apres Wittgenstein, Paris, Cerf, 1991, 110. 3. Prim. Benveniste Emile, Problemes de linguistique generale, Gallimard, 1966. 4. Prim. Lafon Guy, Esquisses pour un christianisme, Paris, Cerf, 1979, 51-75. 5. Slovar slovenskega knji`nega jezika, Ljubljana, DZS,, 1998. 6. Douglas M., The Effects of Modernisation on Religion Change, v: Religion and America, Spiritual Life in a Secular Age, Boston, Beacon Press, 1983. V slovenšèini so njene ideje predstavljene v knjigi Michaela Paula Gallagherja, Spopad simbolov, Dru`ina, 2003, 43-52. 7. Zanjo je znaèilno, da vzdr`uje nek hierarhièni red, ki se ga je treba dr`ati. Ta red je stalen. V tej ureditvi velja naèelo, da kraljev sin sede na prestol, èevljarjev sin bo popravljal èevlje. S samim rojstvom èlovek dobi v njej polo`aj, ki ga ne more spreminjati. Tudi odnosi so vnaprej doloèeni. Toèno se ve, kdo ukazuje in kdo posluša. Za to dru`bo velja izreden èut pripadnosti (princ èuti pripadnost kralju ...). Izredno je tudi poudarjena avtoriteta, ki velja od zgoraj navzdol. V taki dru`beni ureditvi so medsebojni odnosi doloèeni in posameznik (niti tisti, ki je na vrhu) se jih ne more osvoboditi, ker ga ve`ejo od zunaj. Obstaja imperativ: ‘Tako je in tako bo!’ Zato tudi v odnosu do Boga sprejema neko postavo, ki ga ve`e od zunaj in jo bo spoštoval (Èe so gospod `upnik rekli, potem moramo tako narediti …). Èlovekova velièina je v tem, da se umesti v ta vnaprej doloèen red, kar pomeni, da mora sprejeti svoj polo`aj in nima mo`nosti izra`ati svojo voljo. Sociologi take dru`be poimenujejo holistiène dru`be. Posameznik je kot `ival na povodcu ali kot delèek v uteèenem kolesju stroja. 8. S prehodom v tekmovalni individualizem se pojavi odnos, ki prej ni bil mogoè, kajti v hierarhièni dru`bi posameznik ne reèe “noèem”, ker ve, da mu potem sledi kazen. Zdaj pa ima posameznik mo`nost izbire, da reèe hoèem ali noèem. Èlovek si sam prizadeva, da bi dosegel nek polo`aj in sam izbira, kakšne odnose bo imel z drugimi. V tej dru`beni ureditvi so vezi šibke, vendar še povezujejo posameznike v neko skupnost. Zanjo je znaèilna tekmovalnost (kmet, ki je bolj iznajdljiv, postane bogat, drugi ga zaènejo spoštovati, in zato lahko spremeni svoj polo`aj v dru`bi — zaène ukazovati, odloèati). Ni veè stalnosti (s kapitalom ali znanjem lahko posameznik napreduje po dru`beni lestvico in s tem spreminja odnose) in pojavi se pluralizem mnenj. Posameznik postavlja zakone. Pojavi se demokracija, oslabi èut pripadnosti (konkurenca) in posameznik se lahko odloèa. V tekmovalnem individualizmu `eli posameznik uveljaviti svojo osebnost, zato si sam postavlja zakone in pravila za `ivljenje (demokracija - referendum). Institucija izgublja veljavo. Posameznika nihèe ne more prisiliti. Èlovek je bil prej bolj sredstvo, zdaj pa je cilj. 9. S prehodom iz tekmovalnega v osamitveni individualizem nastopi pomanjkanje komunikacije, ki je bistvena za skupnost. Zdaj se vezi zreducirajo na najmanjšo mo`no stopnjo, kajti posameznik se umika v svoj svet. Ljudje se ne poznajo med seboj, ali pa so popolnoma brezbri`ni drug do drugega, drug drugega se bojijo. Pripadnost in avtoriteta nista veè vrednoti. Vsak gleda le nase, odnosi postanejo patološki (anarhija, loèenost, osamljenost). Ker prevlada ignoranca do drugih ljudi, izgine tudi spoštovanje. V politiènem `ivljenju se to stanje prepozna tudi po politièni brezbri`nosti do skupnih zadev — èeprav so v demokratiènem sistemu, se dr`avljani ne udele`ijo volitev in se niti ne zanimajo za zakone. Tudi na verskem podroèju se posameznik ne zanima za mnenje institucije in predpostavljenih. Še veè. Ne oblikuje si niti svojega mnenja. Tu èlovek opazi svojo nemoè, ko ostane sam. Pripadnost in odvisnost sta vzajemni - èlovek je èloveku opora in breme hkrati. Èe odlo`iš breme, si izpodmakneš tudi oporo. 10. Tekmovanje (odrivanje drugega) pripelje posameznika v osamljenost in ko se ta stopnjuje do bolestnosti, se zaèno istomisleèi zdru`evati v skupine, ki temeljijo na selekciji: izloèanje  # 5<<; =   %   " drugaèemisleèih. Ustanavljajo se zaprte skupnosti, ki zavraèajo dialog in drugaèemisleèe. Fundamentalistiène skupnosti so kot obramba pred anarhijo, so trdnjave pred kaosom. Mislijo, da so oni tisti, ki bodo rešili svet pred anarhijo s tem, da bodo odstranili vse, ki se jim ne podrejajo. Fundamentalizem je v bistvu osamitveni individualizem zakljuèenih skupin, ki ne sprejemajo drugaènosti 11. Vernik — poni`ni izpolnjevalec zakonov — obiskuje nedeljsko mašo, prejema zakramente in se dr`i tega, kar reèe `upnik, preprosto zato, ker je tako prav, ker vsi tako delajo in ker se boji kazni, èe bi ravnal svojevoljno. 12. To se lahko zgodi ob prevladi nekega naroda nad drugim narodom ali s preprosto preselitvijo “iz vasi v mesto”. 13. Religiosità popolare, v: Nuovo dizionario di teologia, Milano, EP, 1985, 2049. Prim. tudi D. Ocvirk, Religija in vera, v: Osnovno bogoslovje (skripta), Ljubljana, 1988, 10-11. 14. Prim. A. Stres, Moderni ateizem (skripta), Ljubljana, 1985, 3. 15. Prim. D. Ocvirk, Èlovek in Bog v komunikaciji, v: Nedelja, 10. december 1989, 8. 16. Npr. evangelist Matej v svojem evangeliju ni uporabljal izraza “Bo`je kraljestvo”, ker si naslovniki — Judje — niso drznili izgovoriti Bo`jega imena ali izpeljanke. To bi bilo zanje bogokletje. Zato je uporabil izraz “nebeško kraljestvo”. Apostol Pavel je prišel oznanjat v Grèijo in je govoril o njim znanem “neznanem Bogu”, ki ga je predstavil v luèi evangelija. Stara zaveza je tudi bila prevedena v gršèino, ki je bil takrat “svetovni” jezik. Ravno tako so bile novozavezne knjige napisane v gršèini, èeprav je Kristus oznanjal v aramejšèini. Med vero in kulturo obstaja torej moèna vez. Evangelij je nastal v neki kulturi in zunaj kulture ne more obstajati. Pri inkulturaciji (ki je evangelizacija kulture) se vnaša evangelij “v samo srèiko kulture”. 17. Izraz “inkulturacija” kot teološki termin zaène uvajati pape` Janez Pavel II. od 1979 dalje; v pomenu, da se evangelij lahko `ivi kjer koli. 18. Problem današnjega evropskega prostora je v tem, da zaradi migracij in velike mno`ice prišlekov z drugaènim naèinom `ivljenja “iznièujejo” staro kulturo, vrednote in tudi pomen besed. 19. CS 58,3. 20. Ta podoba Boga je pogojena s tedanjo kulturo. 21. Isti citat Janeza Pavla II. v dokumentu Za pastoralo kulture 1. 22. Zizek S., Defenders of the Faith, v: New York Times, 12. marec 2006, sekcija št. 4, str. 12.