Ptičkova tožba
Jj^aksij na veji sam sediš                            PoišSem si nesrečni dom
'^ In ložne pesenoe žgoliš?                          In tam gorje opeval bora.
I  nOh, s kruto deSck je rokii                     Izlival v pesni bom gorjž,
f Mladiče vrgel raz drevti.                     •    Dokler ne poži mi Brc& —
Za g5st se grm hudobnei skril,              Ne g&ne li ti tožba ta,
Ženico s kamuom mi ubil.                      Mladina, "rahlega srcii?
Ubežal koraaj sem inu sam,                    Ne bo li aklenil v srci vsak:
A kam naj zdaj bežim, ne znam.            HNikddr ne bom hndobnež tak!"
¦                                                                                           F. N