List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
•Toliet, Illinois, 11. januarja, leta lOOl
Imetnik 3C.
188(5 je vstanovil in založil Armour's Mission in Armour's Institute of Technology — prvi je dobrodelni, drugi pa izobraževalni zavod.
Pokopan je bil v sredo z veličastnimi obredi.
nepopisljiva. Glavna strežnica je storila vse kar je mogla, da reši sirote in svojo tovarišice.
Ko so prišli ognjegasci, obrnjena je bila njih pozornost najprvo na bolniški oddelek zahodnega dela za-voda. Tukaj se je nahajalo 75 deklic, dva bolna otroka in dve strežnici. Prinesli so vse na dan, a mnogo izmed njih je bilo že mrtvih ko so jih rešili.
Ambulančni vozovi vseh bolnišnic so bili na mestu skoro tako hitro kakor požarna hramba, in poškodovance so vrhu tega prenesli tudi v sosedne hiše. V bolnišnice so bile prepeljane vse bolj nevarno opečen« sirote, in nekaj izmed jih je žeumrlo na potu. Prizorov v in okoli zavoda ni bilo mogoče popisati.
Ognjegasec Morris Keating je šel na streho po lestvi rešit strežnice in sirote. Stegnil se je za strežnico, ki je skočila v njegove roke. Pri tem pa je ognjegasec izgubil svoje ravnotežje in padel z lastve. Strežnica se je vbila na mestu, ognjegasec se pa težko poškodoval. Streha je bila vsa polna sirot, od koder so jih ognjegasci vse rešili na varno.
ob 2. uri do vodne površine. Plamen se je razširil na pomole in požrl dva velika skladišča polna blaga last Beard-ove prodajalnice. Skupna škoda znaša blizo šil,000,000.
Borivši se z ognjem je precej ognjegascev padlo v morje in bi skoro potonili. Kapitan in moštvo obstoječe iz 38. m<>ž jednega gorečih parnikov so zrli gntovi smrti v obraz, ali bi zgoreli, ali pa vtonili, ko jim je na pomoč prišel rešilni čoln ter vse spravil na varno. Zgoreli parniki so bili Idlewild, St. Dunston in Troja.
Kako je nastal ogenj se ne more vedeti, a pričel se je vsled neke eksplozije blizo parnika Troja, ki je stresla vsa poslopja na pomolih. Razstrelbo so morale povzročiti kemikalije. Plamen je potem kar objel Trojo in goreti je začelo vse kakor bi bilo iz slame in polito s smolo. Požarna bramba na suhem in mokrem jo bila takoj na mestu. Jedino kar je bilo mogoče storiti je bilo, gledati za rešitev moštva gorečih ladij, in da se omeji plamen na pomolih. Ker so bile v bližini kemikalije so bili ognjegasci v veliki nevarnosti, da se iste ne vnamejo in eksplodirajo.
SIROTE ZGORELE V HUDEM POŽARU.
Sirotišnico v Koehester, N. T., je viiičil ogenj in 28 oseb je izgubilo življenje.
VELIKI BOGATAŠ P. D. ARMOUR UMRL,
Znameniti kltvničar, Moveko ljub in financir je umrl v nedeljo v Cliieagi.
Srečno na suhem.
New York, 6. jan.— Parnik Tri-eve, last Severo-neiuškega Lloyda v Bremenu je imel jako pomenljivo vožnjo preko morje, ki bo ostala vsakemu potniku v spominu. Po dvatedenskern boju z valovi, s krmilno verigo pohabljeno in sesal-kainu v neredu je ladija slednjič dospela do Azorskih otokov, daleč proč od kamor je bila namenjena.
S 607 potniki v medkrovju in 21 v kajitah je Trieve odplul iz Bre-merhavena 1. decembra. Do 0. dec. je imel zmerno vreme, takrat pa ga
Ker je bilo ponoči je nesreča za htevala še več žrtev.
Povspel se je iz malega do sto kratnega milijonarja.
Velilto rešenih v skrajni sili
Pogreb seje vršil zadnjo sredo
Rochester, N. Y., 8. jan.—Vsled požaja tukajšne sirotišnice danes zgodaj zjutraj je izgubilo življenje 28 oseb in več drugih bo še umrlo vsled zadobljenih opeklin in poškodb. Zavod je bil trinadstropen in stal na voglu Hubbell parka in Exchange ceste. V njem je živelo 101) oBeb.
Chicago, T. jan. — Philip Dan-forth Armour, stokratni milijonar, veliki lastnik klavnic v Chicagi in Kansas City, znameniti financir ni človekoljub je umrl tukaj včeraj popoldne na svojem domu na Prairie Avenue. Smrt je prišla nepričakovano hitro vsled srčne oslabelosti,
Voditelj a 0 Bwrov v južno-afriški vojni
- ,
w fcs S	> ', :
i \ ..........i!..........;<......'
Cel teden v zametih.
Brandon, Manitoba, 7. jan. — Trije Canadian Pacific vlaki so se izgubili na Areola črti v zapadni Manitobi. Nek oseben vlak je zapustil Brandon, a prišedši preko postajo Mauer ni mogel naprej vsled sneženih žametov, ki so bili na nekaterih krajih od 15 do 20 čevljev visoki. Pozneje je bil odposlan snežen plug in jedna lokomotiva, da pripelje Irazaj ekspresni vlak. Tu d i tega jo zasdl sncg. Tretja lokomotiva je bila nato odposlana, s katero se je pa tudi jeduako zgodilo.
Trije vlaki so !>ili tako zakopani v snegu čel teden lil niso bili preje rešeni, dokler se niso farmer ji iz okolice zbrali skupaj ter jih šli odkopavat. Danes zjutraj so prišli vsi vlaki nazaj v mesto, prav dobro zamrznjeni. Cele tri dni je stal toplomer od 35 do 49 stopinj pod ničlo. Umrl ni ni nihče vsled mraza, a mnogo oseb ima zmrznjene nosove in ušesa.
Slovenec — velik zločinec.
Cleveland, Ohio, 1. jan. — Pretečem petek U j. 28. dec. je učinii Matija Trlepi doma iz Šmihelsko fare na Dolenjskem, trojen krvav zločin v svojem stanovanju ob 11. uri zvečer. Vsled družinskega prepira je zabodel z žepnim nožem svojo 30letno ženo, rojeno Bavarko in svojega lOletnega sina Matevža. Potem pa je šel v kuhinjo ter si pognal krogljo skozi Brce ter na mestu obležal mrtev. Mater in sina so prepeljali v bolnišnico ter bodeta najbrže 'ajknavala. — Matija Terlep je bil stal f:i Tet iri'že 15 let v Ameriki. Imui je družino in osem otrok. Delal j| kot kotlar v Variety Iron Works.'Pri drifStvu riftiil zločinec iiobentjjm in;^udi ni spadal k tukaj-šni islovenslu fari. Vzrok prepirov je bila ljubosumnost.
Roparji odnesli $18,000.
Shiloh, O., 8. jan. — Prebrisani roparji so sinoči vdrli v tukajšno Exchange, banko, odprli blagajno natihoma iri^dnepli iz njet$18,000 v zlata, srebru,"in vrednostnih papirjih. Po tatvini so vkr&dli tudi konje in vozove ter se odpeljali v Norwnlk, petnajst milj proč, in jo z vlakom ozjutraj popihali v Cleveland; It op se je izvršil_ tako tiho in previdno, da ni nihče o njem nič znal, dokler ni bankir David Ozier odprl blagajne in jo našel prazno.
Dva moža padla v rudnik.
Brazil, Ind., 5. jan. — David Jones in George Hays stara 50 oziroma 60 let sta bila vbita vsled padca vspenjače pri št. 10 Brazil Block Coal kompanije. Padec je povzročila dozdevna brezbrižnost strojevodje James Burrows-a. Jones in Hays sta stopila na vspenjačo, da bi sla navzdol, pri. tem pa je obrnil Burows par v nasprotno mer in mesto navzdol, bila sta rudarja dvignjena navzgor proti strehi stolpiča nad rovom. Pri tem se je pretrgala vrv vspenjače, ki je padla na dno rudnika 170 čevljev globoko ter vbila oba nesrečneža.
Osem mož se je zadušilo.
Minneapolis, Minn., 6. jan. — Osem mož se je zadušilo danes zgodaj zjutraj ob iS. uri vsled požara, ki je nastal v Harvard prenočeval* niči na Washington ulici. Mnogo izmed prenoceyalcev se je rešilo z veliko težavo in s precejšnimi opeklinami in drugimi poškodbami. Ognjegasci so hitro prišli na kraj nesreče ter nemudoma pričeli z gašenjem gorečega poslopja. Ogenj je nastal v ozadju bližnje prodaj alnico s pohištvom. Škoda je izdatua.
General Christian de Wet
General Louis Botha
26 izmed žrtev je bilo sirot, v starosti od 2. do 14, leta dečkov in deklic, smrt ste pa našli tudi dve strežnici; 18 drugih oseb, sirot strežnic in ognjegascev pa je zadobilo nevarne telesne poškodbe in nekaj jih bo vsled tega še gotovo umrlo.
Bilo je nekaj minut čez 1. uro zjutraj, ko je neka strežnica zavohala dim ter stvar takoj naznanila prednici. Hitro se je iznašlo, da prihaja dim od spodaj iz pritličja, kjer so bili parni kotli in stvar je bila nemudoma naznanjena policiji. Vsi mestni gasilci so kmalu pridrli na kraj nesreče, a predno je prišel prvi parni stroj so že sosedje od več blokov na okoli reševali sirote in strežnice iz poslopja.
Kmalu po nastanku požara se je razpočil parni kotel v pritličju za voda, ki je popolnoma odnesel spodnji del zahodnjega konca prehoda ter s tem zaprl pot do rešitve siro-tim, nahajajočim se v vzhodnem koncu poslopja, .kjer so bile tudi glavne spalnico na drugem in tretjem nadstropju.
Kazstrelba dasi precej močna ni bila dovelj glasna, da bi vzbudila speče strežnice. Ko se je pričel valiti () i m v vzhodni del zavoda so se kmalu vsi prebudili iz spanja, a pre-obšla jih je taka gtoza, ki jim je vzela vso mimo sodbo. Grozni klici joka in stoka so napolnjevali zrak. Ničesar ni bilo mogoče videti vsled gostega dima in zmešnjava jo #ila
Nesreča na mostu.
Connellsville, Pa., 8. jan.—Oso-depoln polom se je pripetil danes zjutraj ob 8. uri v Everson na Mo~ nongaheladiviziji Baltimore <fc 01 i " železnice. Vbitih je bilo šest m in nek strojevodja, hoteč rešiti ža ljen je kurjača, je pri tem sam naš. I smrt. Neka lokomotiva idoča brc* Vagonov preko4 50 čevljev visoki most v Everson je trčila v drug, vl ak vozeč 40 praznih vagonov, vsled česar se je pripetila nesreča.
Vedno več samomorov.
Dunaj, 8. jan. — Samomori na Dunaju se množe z veliko hitrostjo. Njih število v lanskem letu je 500— 392 oseb moškega in 108 ženskega spola. Leta 1800 je znašalo število le 403, kar se je smatralo že jal^o veliko.
Mnogo ropov.
Chicago, 6. jan.—V prvem tednu novega stoletja so roparji že štirikrat okradli blagajnike na postajah vzvišenih mestnih železnic. Danes zjutraj sta se prigodila kar dva ropa, jeden na St. Louis Ave., drugi pa na Lake Street. Od prve postajo so roparji odnesli $50, od druge pa $80. Poleg blagajnika je bilo tudi nekaj potnikov žrtev tolo-lovajev. Najbolj čudno je, da policija ni prav nič vedela o ropu na Lake Street, dasi je policijska postaja oddaljena od mesta le pol bloka, kjer se je izvršil zločin.
Hitra in gotova pomoč zoper glavobol, nervoznost, duševno onemoglost. brezspalnost, potrtost po hudih naporih in mrzlici so gotovo Severovi Praški zoper Gla\obol !n Neuralgijo.
Severov Želodčni GrenčeC okrepi in oživi ves telesni sestav, pomnoži jakost živcev in delovanje uma ter uredi prebavljanje. Cena 50c & $1.
Amerikanski - Slovenec.
številka.
(OF IGN. MRAK UMRL.
•edni naslednik blaženega Friderika Barage umrl kot OOleten starček.
il je drugi škof mar<iuettski, a živel sedaj v pokoju.
aslužil si je nebeško lavoriko.
Marquette, Mich., 4. jan. —Mil. • Ignacjj Mrak, drugi škof škofije ault Ste. Marie in Marquette in itularni škof antino,e-ški je umrl v redo 2. jan. v tukajsnemSt.Mary's lospital v starosti 90. let.
Silno je pretresla ta žalostna vest 'se ameriške,Slovence. Žal da nam e nekoliko prepozno došla, drugače »i jo bili že objavili v zadnji številki. Pokojni mil. g. škof Ignacij Mrak je bil rojen dne 16. oktobra 1810 v Poljanah na Gorenjskem, v tnašnika ga je posvetil slavni ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf 1. 1837. Za časa svojega bivanja na Kranjskem je služboval kot kapelan ; v Ribnici in Sla vin i na Notranjskem. Na poziv blaženega Friderika . Barage se je podal oznanjevat sveto vero severo-a.merikanskim Indijan-1 <&m. Na ameriška tla je stopil 1.
1845. ter se nemudoma podal poma-| gat svojemu rojaku Baragu v miclii-ganske pragozde. Služboval je v Grand Traverse celih devet let tei tam postavit krasno cerkev. P<: devetletnem delovanju leta 1850. ga je postavil škof Baraga za generalnega vikarja svoje prostorne škofije.
Po prezgodnji smrti Baragovi j( hil č. g. Mrak izvoljen za drugega marquettskega škofa. Posvetil ga je v to novo službo 7. febr. 1869. nadškof Purcell v Cincinnati, isti, ! ki je i. novembra 1853. posvetil Friderika Barago v prvega škofa severnega michiganskega polotoka, testno je hodil novi škof po stop-njah vrlega prednika do leta 1878. ko se je vsled slabega zdravja odposlal škofovski časti. Tedaj je prejel naslov titularnega škofa antin«-Skega. Njegovo mesto je zasedel dne 17. sept. 1879 mil. g- Ivan ^ertin, tretji škof marquettski,tudi Slovenec. Hitra smrt je pobrala tega vrlega škofa dne 20. februarja *899. Na škofijskem stolu v Marinette pa sedi sedaj mil. g. Eis, Vreden naslednik svojih prednikov.
Cel čas odkar se je mil. g- Mrak °dpovedal škofovski službi, je živel v zasebnosti. Zadnja leta je stano-Val v St. Mary's Hospitalu, kjer je Po svoji možnosti obiskaval in tolaži bolnike.
13'agi pokojnik ni nikdar iskal slave in posvetne časti, ampak delal j® za Boga in v prid svojega bližjega po svojih močeh. V izvrše-Vanju dobrih del je doživel vrli starček — starosta Slovencev 90. leto, častitljivo starost. Bil je tako sodobnik prvega cerkvenega glavarja Leona XIII.
Cenjeno čitalce opozarjamo, da «tno prinesli jako redko sliko pokojnega škofa Mraka v prilogi !• štev. tega letnika, ki je vredna, da si jc »hranijo. Mimogrede naj omenjamo, , da je bil častitljivi starček tudi ves-easni naročnik in podpornik našega lista.
Dosegel je lavoriko, katero mu jc . namenil, in skupno časte sedaj Vsemogočnega trije Slovenci, mar-quettski škofje, ter prosijo blagoslova na nas ameriške Slovence, hvaležne Častilce njih slavnega spomina.
Ladi je zgorele v New Yorku.
I New York, 9. jan. — Trije parniki, ležeči v pristanišču južnega Brooklyna so zgoreli danes zjutraj
katero zovejo edravniki 'myocarditis'.
P. D. Armour je bil rojen v Madison county, N. Y., dne 16. maja, 1832. Svojih prvih 8100 si je prihranil kot delavec na farmi in pomočnik v grocerijski prodajalnici. 10. aprila 1852 se je podal s četo srečelovoev v vozu v Kalifornijo. Lpta 1856 se je povrnil v očetovo hite v New Yorku s skoro $4,000— po'dctavo svovega bodočega bogastva. V juniju istega leta je od Sel v Milwaukee ter si tamkaj kupil del komisijske trgovine od Friderick B. Miles-a. Oktobra 1862 se je poročil z gdč. Malvina Belle Ogden v Cincinnati. Leta 1863 maja meseoa je pustil prejšno kupčijo in postal mlaj šisodrugfirmePlan kin ton & Armour, trgovcev s prašičjim mesom. Leta 1864 je združil svojo trgovino z ono svojega brata v Chicagi Herman O. Armourja, in le {a 1865 za časa civilne vojske je napravil skoro $2,000,000 dobička, s tem dajepro-dajal barel prašičjega mesa od $60 do $40, ki je stal njega komaj $18. Leta 1868 je vstanovil klavnico v Chicagi ter pričel obširno trgovino s prašičjim mesom. Od tedaj je bil naslov firme P. D. Armour & Co. Leta 1881 je napravil drugo klavnico v Kansas City. Leta 1803 je kupil v Londonu za $500,000 zlata na svoj račun ter ga vporabil za to, da je odvrnil propad mnogih chicaških bank v takratnih slabih časih. Leta
zasačil je hud vihar, prihajajoč od j ugo-zapada. Velikanski valovi so se metali preko njega in preplavljali njegov krov. 12. dec. ga je hu-rikan zanesel nazaj 44 milj mesto naprej. Vsi ladijni stroji so bili pohabljeni, tako da jo ni bilo mogoče več voditi. Ladijni častniki so imeli veliko posla s potniki v medkrovju, katere so komaj pomirili,
Sladkor zopet dražji.
' New York, 7. jan. —Danes se *je naznanilo, da so vsi sladkorni čistilci zvišali ceno vsem vrstam sči sčenega sladkorja za deset Stopinj. Vzrok zvišanju so obilne naročbe, ki so jih prejele razne sladkorne tovarne v zadnjem času.
Lukacs skočil v Donavo.
Budapešta, 8. jan. — Bella Lukacs, prej sni ogerski trgovski minister in ogerski komisijonar na pariški razstavi je skočil Binoči v Donavo raz vspetega mostu na verigah ki veže to mesto preko reke. Zadnji čas je veliko trpel vslcid hude živčne bolezni.
7 vbitih, 40 ranjenih.
Dunaj, 6. jan.—Poročilo je došlo semkaj, da je bilo v soboto v Alt-gebirgu na Ogerskem ranjenih od Žandarjev 40 vpornih rudarjev in sedem vbitih.
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, III., 10. jan. — V naši slovenski župniji sv. Jožefa je bilo leta 1900 rojenih in krščenih 137 otrok; umrlo je 66 oseb; poročenih pa je bilo 32 parov.
—	Rojak naš Jakob Solnoe je bil jako radodaren ta teden in je smehlaje "treatal" svoje prijatelje. Zakaj? Dobil je mal prirastek v rodbini — krepko novo punčico ki bo krščena v nedeljo.
—	Konverter in billet mill tukaj -sne Illinois Steel kompanije sta prenehala v pondeljek za jeden teden z delom. 700 mož je začasno brez dela.
—	Delo na razširjanju tukajšne poulične železnice proti Chicago je za zimo vstavljeno. S tem je bilo delo odvzeto 300 delavcem, ki si bodo morali drugje iskati za elužka. Dvojni tir je sedaj že dovršen do Willow Springs, in posamezni pa že skoro do mestne chicaške meje. Nekako junija meseca se bo potem že mogoče voziti v Chicago iz Jolieta po poulični železnici, kar bo osebni promet dokaj povečalo med obema mestoma. Električna sila se bo potem dobivala iz elektrarne na Jackson cesti, katero sedaj povečujejo.
—	Western Stone kompanija je prenehala z delom v svojih kame nolomih med Jolietom in Lemon-torn. Z delom se bo pričelo šele 1 marca.
—	Jolietski občinski svet je skle nil pri svoji zadnji seji v pondeljek zvečer, da se izboljša vodovod po .celem mestu, vsled česar bodo mo gli meščani dobivati veliko boljšo vodo.
—	Tukajšna katoliška bolnišnica sv. Jožefa je imela v preteklem letu v oskrbi 957 bolnikov. Dne 81. dec. 1809 jih jo ostalo v bolnišnici 94, in in v toku leta jih je prišlo 863, skupaj 957. — Ozdravljenih je bilo 648; položaj se jo izboljšal 234.; umrlo jih je 54; umirajočih je bilo prenešenih v bolnišnico 21; skupaj »57. — Bolnikov moškega spola je bilo 662, ženskega 295; skupaj 957. —Rojenih je bijo bolnikov: v Združenih državah 413; Irskem 164; Nemškem 184; Avstriji 121; Angliji 17; Poljskem 17; Švedskem 35; Italiji 23; Ogerskem 6; Škot-ekem 8; Franciji 5, Rusiji 8; Švici 6; skupaj 957. — Zunaj bolnišnice mo oskrbovalo sestre tudi še 280 bolnikov.
—	Ker se je širila govorica, da bo tukaj sni Tin plate mill zopet pričel z delom, jo izjavil superintendent John M. Jones v pondeljek sledeče: "Da prične tovarna z delom, nimamo še prav nobenega u-panja. Naročila ne.bodo prišla preje ko spomladi in naša kompanija ima celih svojih 12 tovarn zaprtih."
—	Na jolietski pošti imajo pismn bledeči rojaki, za katere naj se takoj oglase: John Benda, Ant. Dorič, Jožef Kozak, Andrej Kozak, John Kle-tnenčič, John Matkovič, Ni ko Oza-nič, Urban Varga. Pisma se morajo kmalu vzdigniti, drugače bodo poslana na "Dead Letter Office" v Washington.
—	Munroe Brothers so prodali v Mujiroe <fc Kelly-evi subdiviziji jed-najst lot sledečim strankam: g. Frank Herbst, dve loti; g. Štefan Savinak, jedilo loto; gdč; Effie L. Dillman, jedno joto; g. Josip Go-lik, dve loti; g.fturij Matlak, jedno loto; g. Frank Draus iz Chicago, dve loti; g. Mihael Vaasil iz Braue-ville, jedno loto in jedno loto g: Andro Mihalov tudi iz Braceville.
So. Chicago, 111., 6- jan. — č. g. urednik! Danes na sv. treh kraljev dan se je prvikrat pod imenom naše cerkvene občine sv. Jurija Bogu v žaBt služila sv. maša. č. g. Ivan Plevnik, župnik cerkve sv. Štefana, je prišel sera ob pol 11. uri dopoldne, ob katerem času je bil prostor Se dobro napolnjen s slovenskim in. hrvaškim občinstvom. Takoj se je pričela sv. maša, katero je č. g. daroval za vse žive vernike, ki pomagajo ali pa bodo pomagali pri delovanju za našo uerkev sv. Jurija. Po ■sv. evangeliju je imel č. g, Plevnik .lepo pridigo in marsikdo se je raz-
veselil čuvši zopet jedenkrat daleč od domovine božjo besedo v materinem jezikii. Častitemu gospodu se za požrtvovalni trud in lep pouk pri pridigi prav prisrčno zahvaljujemo. Upamo, da bodo imele njegove besede blagodejen vpliv na mnoge, ki še niso ničesar darovali za cerkev.
Pri sv.maši se je nabralo $19.03, iz česar so se plačali stroški.
Zdaj smo si vzeli v najem Ssenger Halle, da smo v njem obhajali službo božjo, ki je jeden najboljših prostorov zato narejen. Za naprej ne vemo kje in kdaj bomo zopet obhajali službo božjo. Znabiti bomo vzeli v najem jeden prostor za zmi-raj, doler ne bo naša cerkev gotova
V zadnjem izkazu darov za našo cerkev s« je vrinila pomota. Nave^ deno je bilo, da je Lovrenc Samo torčar daroval $10. To naj se blagovoli popraviti tako-le: L. Samo torčar je daroval $5 in Lovrenc Podlipec $6. Račun znaša prav.
Na novo so darovali v nedeljo 80. dec. neimenovani darovalci pri kr stitki hčere Emalije našega rojaka Geo. Lajiča in njegove žene Karo-line vsoto $6, za katero se vsakemu posamezno srčno zahvaljujemo.
Dalje so darovali:
Po $10:
Ignao Podrebarc, Petar Dragovač.
Po $5:
G. Brandt, Ilija Dragovič, Anton Simonič, Bartol. Martič, Jos. Cer janec, Katarina Sebohar.
$3 Jakob Zupan.
Po $2:
Jožef Dolinar, Ivan Černič, M. Podrebarc, Miko Skracki, Mate Go-rinčan, Janko Tupac.
Po $1:
Miko Linčič, Jure Podrebaro, Fr. Kožar, Bartol. Verbančič, Martin Žugl, Lovre Cerjanc.
Po 50 c:
Peter Starilia, Ivan Macan, Ivan Blaževič, Peter Mandarič, Andrej Vukšinič.
Osoja družina 25 c. Nova zbirka znaša
$79.75. Pri prvi je ostalo $655.76 vsega skupaj je torej v blagajni $785.51.
Naznanjamo vsem rojakom v So. Chicago in okolici, da priredimo plesno veselico v korist naše oerkve v nedeljo dne 3. febr. v Stenger Halle, 9288 Houston Ave. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe.
V imenu cerkvenega odbora pozdrav vsem rojakom.
Frqnc Medosh, nadzornik.
Prešernov album.
Dne 8. grudna je minilo sto let, odkar se nam je narodil — Prešeren, eden edini Prešeren. Na_šim čita-teljem ne bomo še posebej klicali v spomin, kdo je bil Prešeren in kaj je on za nas Slovenoe. Saj dandanes ve za njega že ves slovanski svet, ki ga časti izmed prvih slovanskih genijev. Kar je za Angleže Shakespeare, za Nemce Gtmhe, kar za Rušo Puškin — to je nam Piešeren. In kakor ti velikani na duhu niso le last dotičnega plemena, iz katerega so pognali, temveč last vsega omikanega sveta; tako je tudi Prešernov genij postal svetovna last. Jasno nam je to dokazalo slavje ob stoletnici njegovega rojstva. Slavili so našega nesmrtnika ob ledeni Nevi, stostolpi Pragi, na slovanskem Dunaju, v kraljevem Zagrebu; na Slovenskem pa je skoraj vsaka vas zažigala častne dari v češoenje Olimpijcu. Prvenstvo gre vsekakor časnikarstvu in pisateljstvu sploh. Pražka "Politik" je prinesla poseben članek, "Agranier Zeitung" je objavila feljton s prevodi, tako tudi "Slovansky Prehled," "Hlas Naroda" je slavju posvetil ilustrovano prilogo, tako ima tudi < 'Zlata Praha" članek z reprodukcijo pesnikovega poprsja (po Ganglu); a najlepši, najtrajnejŠi pomnik je pesnikovim manom postavil "LjubljanskiZvon" v 12. štev. lanskega letnika z naslovom— "Prešernov album."
Brez vsakega premišljevanja moramo pribiti, da je "Ljubljanski Zvon", odkar mu je urednik Anton Aškerc, postal prva slovenska revija. Ni sicer kaka suhoparna znanstvena revija, kakor si jo smejo privoščiti večji narodi in katera bi bila dostopna le "višjim deset tisoč";
Aškerc jo je kakor spreten in praktičen urednik prikrojil v prilog potrebam in zahttevam slovenskega rodu, kateremu gre poleg "utile" tudi "dulce". Genijalna je bila urednikova misel, da hoče eno Zvonovih številk posvetiti visokemu spominu našega pesnika prvaka. A to genijalno misel je Aškerc, kakor smo zamogli le od njega pričakovati, tudi genijalno izvedel. Zares, kaj tako krasnega nismo pričakovali. Z vseh vetrov sveta jih je sklical skupaj častilce Prešernovega duha, v duhteči šopek je zbral od njih priposlane mu cvetke, ta lepša od druge, le Aškercu in tesnim njegovim zvezam z vsem izobraženim svetom je bilo mogoče ustvariti Prešernov album tak, kakor^eži pred nami.
Prvo besedo ima naravno urednik sam. Sam pesnik, izmed sedanjih najboljših, zakliče skoncem krasne ode: "Proroku — pesniku izpod Triglava, Prešernu slava!" Druga točka je slavnostni govor pri dunajski slavnosti Prešernovega rojstva dne 7. marca 1900, zapisal Rajko Nachtigall. Tretji članek "Več Prešerna" je spisal Ivan Prijatelj. Seve ni naš namen, da bi na tem mestu reproducirali vsebino vseh člankov, novelet, črtic in pesmij iz Prešernovega "albuma, saj smemo domnevati, da bode vsak količkaj omikani Slovenec prebral album od prve d<5" zadnje besede ter si ne težko po svoje ustvaril lastno oceno. "Namep nam je, le na kratko opozoriti naiše čitatelje na imenitno delo sploh iff-na njega posameznosti poftebej. Zanimiva študija Prijateljeva razvija Prešernove načelne misli o nalogi slovanstva sploh ter o potih, po katerih naj pride slovenski rod do svojega — cilja. Vsako slovansko pleme se morasamostojno izobraziti, z neumornim delom mora^^ralovatl' na svojo izobrazbo; otMuela'ta slovanske zahteva Prešeren le neke moralne zaslombe; treba je resnega dela v vsakem slovanskem narodu a ne sanj o vseh slovanskih narodih. To je cel program! Zato pr*vi Prijatelj pomombno: "Več Prešerna!"
Razun Aškerca so naši najboljši pesniki vrgli svoj dar na žrtvenik v
Žmavc, raziskuje v Prešernovih poezijah "Kake sledove v duši zrelega moža, našega pesnika, so puščala opazovanja svetovnega socijalnega gibanja." — Andre Gavrilovič, gimnazijski profesor v Belemgradu.nas seznanja s študijo "Prešeren u Srba;" a mnogo zanimivejši je članek "Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi". Spisal ga je že omenjeni Teodor E. Korš, vseuč. profesor v Moskvi in član akad. znanosti v Petrogradu. Kakor nas pouči urednikova opomba, spisal je ta ruski učenjak članek v slovenskem jeziku, katerega se je bil naučil iz naših knjig, osobito iz Prešerna, ki ga zna ekoro vsega na pamet. Druge enake študije v albumu so se: "Prešernov utecaj na Stanka Vraza", spisal dr. Milivoj Šrepel, všeučiliški profesor v Zagrebu; "Prešeren med Nemci", spisal dr. Fr. Vidic; "Prešeren in kritika" od Fr. Ilešiča; "Prešeren med Italjani", iz peresa našega zgodovinarja S. Rutarja; "Prešeren določen za urednika slovstvenemu listu", od vseuč. profesorja dr.K.Štrekelj-a; "Prešernova podoba" priobčuje Fran. Leveč; "Ime", "Prešeren v naši literarni zgodovini" piše P. pl. Radics; "Prešernove pesmi in naši skladi-telji", sestavil Fr. Gerbič; "Prešeren v šoli", piše dr. Jos. Tominšek in "Prešeren v najnovejši češki izdaji" poroča Jaromir Borecky. — Drobni zapiski koncem albuma se vsi pečajo s Prešernom, njega življenjem in okolico.
Na albumu nas prav posebno veseli zunanja oblika,ter posebno čiste ilustracije, predstavljajoče Prešernov portret, rojstno hišo Prešernovo v Vrbi, hišo v Kranju, kjer je Pre šener stanoval in umrl, spomenik na njegovem grobu. Fotografijo Ane Jelovškove ter portret Prešernov od njegovega prijatelja M.Lan ^gusa. Rastlinske vinjqle v zelenem podtisku je izvršila slavca naša umetnica Ivana Kobilca. ' Vinjete "Lira" in "Nezakonska mati" nam je ustvaril slovenski, slikar I. Vav-potič v Parizu.	t
To bi bilo vse. Posebnega priporočila Prešernovo album nepotre-huje — priporoča se delo samo. Že-limole, naj bi Slovenci čitali knjigo,
'Ne-
Štiri
sem mladine" in I. "Doksov." natisnjeni stihi iz Elizija" Prešernove je za to priliko prevedel na ruski jezik Vjačeslav Nikolaje-vič Ščepkin v Moskvi, namreč: Kam", "Učenec", "Neiztrohnelo srce", "Izgubljena vera". Prečitali smo jili. Priznavamo, da še ne razumevamo tajnih globin ruskega jezika, a vendar — to ni več Prešeren, ki govori iz teh prevedenih pesmi. Isto opazko smemo storiti ob preČitanju deveterih Prešernovih pesmi v italijanskem prevodu od Iv. Trinko, profesorja v Vidmu. O švedskem prevodu pesmi "Pevcu", (Till skalden) nam ne gre sodba. Prevedena je od slavnega švedskega essayista Alfreda Jensen-a, člana akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu. Jensen pravi, da ježe 1. 1895 v švedskem časopisu napisal študijo o Prešernu ter tam prevedel celo vrsto njegovih pesmi. —Izmed naših leposlovcev so se v albumu oglasili dr. Fr. Zbašnik "Nezakonska mati,", Frano Meško "Hrepenenje", I. Kostanjevec "Memento mori", Fr. Govekar "Mala rokavi-oarica", Ernestina Jelovšek, (Prešernova hči) "V samotni uri" ii\ R. Murnik "Prešernova vrtnica". Naš všeučiliški profesor, dvorni svetnik dr. Gregor Krek,, nam priobčuje, še nenatisnjeno Prešernovo pesem najdeno med pismi Korytkovimi ter iz njih še drugo, kar je v ozki zvezi s Prešernom__Skriptor licejske knjižnice ljubljanske, profesor L. Pin-tar, urednik znane krasotne izdaje Prešernovih poezij in eden najboljših poznavalcev njegovih pesmi, je sestavil razpravo "Prešeren v pismih sodobnikov".— Vladimir EVan-cev, všeučiliški profesor v Varšavi, objavlja še nenatisnjen epigram Prešernov. — I. Šlebinger imenuje može v drugih slovanskih rodovih, kateri so, zgodej spoznavši veljavo Prešernovo, njega seznanjali in ga razširjali med svojim narodom. V čehih je v tem pogledu imenovati F. L. Čelakovskega in Jos. Peni-žek-a; v Rusih N. V. Gerbelja, Teodora EvgenijevičaKorš-a. Nadarjeni nas nacijonal-ekonomik dr. Ivan
Slovenske knjige
raznih ealofcnikov priporočam cenjenim rojakom za daljno naročilo.
Cenik pošljem, poštnine prosto.
Denar naj so blagovoli poslati z na-čili. V zalogi imam tudi
Slov. Pratiko za 1.1901, male po 10c, velike po 15c.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago St., Joliet, Ills.
Mali zneski se liihko dopoSljejo v znamkah. Pri pošiljanju denarja po Money Order naj cenjeno obCinstvo natančno pazi na moj naslov.
J®"Sprejeniam tudi naročila za knjige Družbe sv. Mcliorja.
"VeiToilo
na
VELIKI PLES,
katerega priredi
Slovaško drnštTo sy. Jožefa
št. 83 I. K. 8. J.
v Turner Hall na Chicago cesti
v soboto 12. januarja t. 1.
ZaSetek ob polu 8. uri zvečer.—Vstop nina gospodom z damo 60 centov.
Svirnla bodo livrstna Ceslca godba i* Cbl-oage. Vabljeni s» vsi JoUetlkl Slovani posebno pa slovenska druftva.	ODBOR.
čast Prešernovo, tako E. Gangl ,	, . .. ,,
Prešernu", Oton Zupančič "Pe- f T [a Prebirah n^rtne poezije
nebeškega pevca. "Dotfiovttia.
JOLIETSKE ŽELEZNICE.
t .DO
a J. j „
SAN** FE R. R. R.
6»» NA VZIIOI).
št	1» Jolieta v Chicago
0,	Chicago Ex press...... 8.18 pr. p. B.S0 pr. p.
14.	Chicago Express...... 7.» „	8.42
18, Chicago Express...... 7.38 „	(1.26
1«, Chicago Express......1MB ,,	12.3» ".po p
10, Chicago Express...... 3.86 po p.	6.02
8. Atlantic Express.......7.50 „	8.00
OOB MA jEAl'AD.
Št	Iz Chicago
7, Kan. Si Texas Express. 7.28 pr. p.
15,	Peoria, Pekln, Gales-burg A Monmouth Ex.. 1.00 po p.
13, Joliet Express......... 5.08 „
1,	California Express...... 10.00 „
17. Kansas City Fast Mall. 2.43 pr. p.
Cb nedeljah ne voxijo v'aki St. 14 15 in 18.
II. C. KNOWLTON, Ticket Agent.
THE CHICAGO & ALTON.
Na sever ali na vzhod. Iz Joliet«	v Chicago
Pal. Express.... 6.0» predpoldue 7.15 predpoldne
Chicago Acc.....8.30 ,,	7.50
Midn. Special...9.4» „	8.00
Cal. a Colo. L'd.7.85 „	8.45
l>wight A Chi.. .8.10 ,;	8.30
Chicago Acc... 12.00 „	1.20
Atlantic Exp ..12.35 „	1.45
Alton Um.......8.25 popoldne 4.30
Chicago Acc....«.3« „	7.59
Prairie State Ex.7.00 „	8.00
Na jug ali na xapad.
v Joliet 8.40 pr. p.
2.27 po p. 6.30 „ 11.00 „ 8.88 pr. p. 16, 10, 7,
G. B. HAYWABD tJO.
Prodajalci papirja in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne ploščice, peresa, tinto, svinčnike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstvu,
škatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine.
Na voglu Cass & Scott St., Joliet, 111.
J. B. Scliroeder,
3444 Ontario Št./ Cleveland, 0.
IZDELOVALEC
nevestinih vencev
in umetnih
oltarnih cvetlic.
Vedno nova in najboljša zaloga po najnižjih cenah.
Acorn peči ognjišča
so najboljše izdelane iz'«najfinejega in trpežnejsega irfe^erijalii. Drugi izdelovalci delajo svoje izdelke po našem vzorcu a njih peči se ne morejo primerjati pristnim Acorn pečem in ognjiščem.,
ROBERT MEERS,
železninar in klepar.
205 Jefferson Street, Tel«»ta-1»5.	JOLJET, ILL.
USTANOVCJENA 187«.
MillCofifaMaM
^OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital^ in preqj^im\^260,000.00.
JOHN B. MOUNT,
APOTEKAR.
meni se dobe vedno najboljša zdravila za bolnike.
102 faaittUl 81 - JOLIET
Martin Fir,
PRODAJALEC
vina, žganja in smodk.
1103 North Scott St. Telefon 2272. JOLIET, ILL.
Doctor Clyne
ZDRAVNIK IN OPERATER
se priporoča slovenskemu narodu. OFFICE IN STANOVANJE:
402 So. Ottawa St,, JOLIET. ILL.
(JRADNB URE:
Od 12 do 4 popoledne.	Od 6 do 9 zvufar
Številka telefona 842.
JOHU GOLOB
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2
nim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim.......$25 do 8® ^
cena 4 glasnim, .od $55 do $l(Wif cena 5 glasnim od $80 do $15°' Na željo rojakov uglasuje18 orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, 4 c, a, h, kakor si kdo želi. Nova spričevala.
lllnok Diamond, Wash., 22. »vr. 1900,—Dl"l rojak—Nisem se nadejal, da ml bodete mole t» mimike toli izvrstno popravili tedaj ko sem v* Jih bil poslal v popravek ker sem Jih že mislil" vre«. Večkrat sem bral v naSih časopisih, d« izdelujete harmonike zato sem se tudi nam da jih poSljem vam v (opravo. Sedaj vidim izvrstno delo in Je ne morem dovelj prelivi »iliio sem sedal vesel harmonik. Zato vas v.' rojakom najtopleje priporočam. Če ima kdo s" harmonike poškodovane, naj se le obrne na vas bo dobro postreže II ter zadovoljen z delom.
ANDREJ KRŠMANC, Black Diamond, King Co., fljf
Rock Springs, Wyo.. 28. okt.-SpoStovani pri) telj:—Prejel sem vaSe harmonike 20. t. m. If •em nanje iu mi prav ugajajo. Nisem se nade da bi bile toli natančno po moji volji narejen« so. Vsled tega želim, da bi se vsakdo kar se U1 dela na harmonikah obrnil na vas,
ŠTEFAN 1'O TOČ NI K. ___ B* 55 Rock Springs. Wyo.
John L. Spreitzei
801 N. Broadway St.,Cor. Broad«"! p
H li
& Division Str.,
- zadaj za nemško katoliško cerkvijo^
JOLIET,---ILLINOIS
_
Rojakom naznanjam, da sem julijem odprl svojo
- - lepo urejeno gostilno,
preskrbljeno z vsemi potrebščin«1 ter se jim priporočam v najobilnf] poset
=sM
K. S. K. J.
Mi izdeljujemo znake za
h
•d
h
v
popoldno
Iz Chicago Joliet Accom'n 8.3» predpoldn« Prairie State Ex. 8.1)9
Alton Lini......11.15 „
Joliet Accom'n 3.46 „
Pacific Exp.....B. 15 popoldne
Chicago & Dw.. ».30
Colo & Cal.......« 30 „
Palace Express..0.00 ,, , .Mlet Accom'n 11-00 Midn. Sp.......11.30 „
ti
v Joliet
9.50 predpoldne 10.05
18.15 popoldne ''«05 4.25 8.45 7.30 10.15 12.20
12.a5 zjutraj
W. J. BURNETT, Ticket agent. J. CHARLTON, G. P. T;	'Phone 448.
Chicago,*"
ELGIN, JOLIET xm EAST^pN B. K-Proti Zapadu.
Iz Joliet-a........8:15, predpoldne; 5:40, popoldne
Iz Plaln(leld-a....9:00, " 6:30, Iz Normantown-a 9:11, " 0:40, "
VAuroro.........9:85, " 7:06,
Proti vzhodu.
z Aurore..........7:10 predpoldne; 4:30 popoldne
Iz Norniantown-a 7:Stf " 4:47 " Iz Plain field-«____ 7:3» " 4:53
V	Joliet...v......8:05	6:20
) ' Vzhodni del. Iz Joll»t-a.........................S:<6 preduoldne
V	Porter........................12:01 popoldne
Proti zapodu. Iz Porter........................12:30 predpoldne
V	Joliet.......................... 6:10 popoldne
Waukegan črta—Proti severu. Iz East Joliei-a.................. 7:80 predpoldne
V	Waukegan.................... 4:30 popoldne
Pfotl Jugu.
Iz Waukegan-a....^'..............7:30 predpoldn^
V	Joliet..........................4:55 popoldne
Vnedeljah ne vozi noben vlak.
A. F. BANKS, Traffic Manager. P. L. McMANUS. Passenger and Freight Agent.
MICHIGAN CENTRAL.
Gre na vshod— 142 Iz Joliet-a. ...6:20 pr. p. Ii Matteson-n7:03 "
V Lake......8:00 "
Ore na zapad— 141
144 Way Freight. 3:10 pop. 7:00 pr. p. 4:87 " 8:20 " 4:40 " 11:25 " 143 Way Freight.
pop.
Iz Lake.....9:50 pr. p 6:o5pop. 12:3o
Ii Matteson lo:48 " 6:55	8:35
V Joliet.... 1125 " 7:8o " 6:3o "
W. C. THOMS, Agent,.Jdliet, RCGGLBS .G. P. A T. A.. ChWo
Pri
Tie Joliet Jalioml Bil.
Razpošilja denar 11a vse krajo sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GEO. M. CAMPBELL, podpredsednik,
ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton u'
K. S. K.JednotOi fl
kakor tudi za vsa druga katoi liška društva. Pišite po cen»
Dalje izvršujemo BANDERA
ZASTAVE
OBLAČILA
kelihe, svečnike i. t. d., i. t. d
Pišite po cenik.
The W, J, Feele? Go
6 Monroe Str.,
Chicago, 111-
William Reitž
dekorator in barvar.
VSE DELO GARANTOVANO I NAJFINEJŠE.
So. Water St., Joliet, If
Naročila se lahko tudi pošiljajo pošti na P. O. Box 1673. >
Točna izvršitev je vsakemu zajamčena.
E. HAYWO O J
Hlrv in krma za konje.
311-313 North Joliet
Telefon št. 1632.
JToliet,
#t~t% »rfc ti?i Ci
_t! 7 tp tp t
ANTON SCHAGf
212 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOT
GLAVNI ZASTOPNIK
zavarovalniških družb življenje in proti otp*)"
rwliti v£v
3
etu,
Iz stare domovine.
1KB
> 40; » 8'-1
e, d,
Deželni ibor kranjski. Deželni predsednik baron Hein je v seji 21. dec. prečital v imenu vlade izjavo, da umakne vladno predlogo glede uvedbe doklade k državni žganja-( o r'n>> ker jo je odklonil dalmatinski jO'Oj 1 Deželni zbor. Vlada bode bodočemu 150. ;'državnemu iboru predložil« enak nacrt zakona, s katerim bi se zbolj-Saie iiaančne razmere posameznih kronovin in dežel. Nato je poslaneo Hribar v imenu finančnega odseka poročal o začasnem pobiranju deželah priklad leta 1901. V tajni seji Je deželni zbor sklenil, da so gospodu Albinu Peternelu, kontrolor^ define prisilne delavnice, podeli naslov "vodje" ter isti premesti v 3. plačilni razred prve stopnje; proš-ipri) 51 J51 za njegovo umirovljenje pa se inJej delnemu odboru odstopi v rešitev.
Orožne vaje deželnih brambov-I£ orožnim vajam bodo v letu * 1{,0l tudi že pozvani: 1. Vsi nepo rib,t f re(^uo > deželno brambo uvrščeni Sw»| Hojaki letnikov 1893 do 1898, ki so l^užili dve leti, potem pa letniki :1897, 1895 in 1893, ki so doslužili d«»> tri leta; 2. iz .talne armado v deželno brambo uvrščeni vojaki nabornega leta 1890; 3. izmej nadomestnih krvnikov letniki 1900, 1897,1894, l89S in 1881, razun onih zadnjih /^eh letnikov, ki so bi|i že pri treh kožnih vajah; 4. oni, ki'iz kateremkoli vzroka dosedaj niso zadostili *"oji dolžnosti.
ene,.
rsel»
ya
ijo.
11 nf
1UI
11

l
,1

i
Imenovanje. Naš rojak g. Ivan ci c. kr. višji komisar in predstojnik sodno policije za tiskovine .policijskem ravnateljstvu na 1 flnaju, je imenovan o, kr. policij, ^im svetnikom istotam.
^romoviran je bil na zagrebškem Mučili šču doktorjem prava Slovele g. Miljutin Zarnik.
Smrtna kosa. Umrl jo 19. dec. Ljubljani gostilničar pri 'Zvezdi' Pr. Ferlinc; v Celju pa je umrl ''šni posestriik g. Ivan Stegenšek, V|,l Slovenec. ..
Darilo za rešitev življenja vzno-52 K 50 h je priznala deželna !|«da Avg. Ottavniku iz Rade pri ^'škem, ker je 12. avgusta rešil iz ^fjija ubožca Jan. Antioliija.
Samomor. Vrat si je prerezal e •l britvijo 17. dec. 671etni J. Kovač i ^otoški vasi. V svoji nervoznosti f poprej večkrat pravil, da si končal življenje. Samomorilec Opušča eoletno vdovo in pet do-^slih otrok.
■ Nesreča. V soboto 15. dec. zvečer j6 v Tajfarici na Pokluki padel voz listja na 18letnoga Janoza ^ in na njegovo 20letno sestro mo }z Viselnice in ju pomečkal mrtvega. Prežaljeni oče, ki ju šel iskat, izvlekel jo obale mrtva ,ePod voza.
Liza Potočnik v Bukovcih, Helena Lebeničnik v Trnovem, Reza Smole v Ihanu, Urša Pirnat v Cerkljah, Peter Klemenčič na Vrhovcu. Vseh prosilcev je bilo 45, ki po 25 do 65 let služijo pri eni in isti hiši.
Novomeški vodovod. Prav občutno pogrešamo v Novem mestu dobre pitne vode in zato So jo pred leti že sprožilo vprašanje, kako dobiti mestu vodovod. Za stvar se je prav zelo zavzel mil. g. prošt dr. Elbert ter se pismeno in ustmeno dogovarjal zlasti z ministerskim predsednikom dr. pl. Koerberjem. Zadnji čas je stvar jako napredovala. Dne 20. dec. je prejel gospod prošt pismo od ministerskega predsednika, v katerem mu poroča, da da je vsprejem drž. prispevka 37,200 K za novomeški vodovod v proračun melioracijskega fonda za loto 1901 popolnoma zagotovljen. Treba torej le še deželnega zakona, ki bo dobil najvišje potrjenje v prvih mesecih prihodnjega leta. — Tako po vsej pravici za trdno upamo, da bomo k letu osorej pili dobro vodo.
Ljubljanske novice. Prešor-nova slavnost in kamenje. Znano je, da so Blovenski napred-njaki'slavili Prešerna na razne ori-ginelno načine. Po jalovi bakljadi vriil se jo v "Narodnem Domu" komers. Ko sta se gg. Gostinčar in Štefe vračala domov, bila sta pred Mayerjevo hišo napadena s kamenjem in jeden kamen je zadel g. Štafeta. Napadena sta stekla za napadalci. Jeden napadalcev jo zbežal ob Mayerjevi hiši, na drugi strani pa sta dobila pritisnjena k zidu slugo veteranskega društva Karola Goršiča in Simona Galina. 20. dec. je dejal pred si^disčem Goršič, da ga je k "sodelpvanju" naprosil župan, in so ilgovarjal na tistega tretjega, kateremu se je posrečilo uiti. Goršič, ki je že prej v "Narodnem Domu" pretil g. Štefetu, in Galina bila sta na račun 'neznanega I tretjega' oproščena, kljub temu pa ima lahko vsak svojo sodbo o županovih pomočnikih pri proslavi Prešernove »lavnoštr v Ljubljani.—Pet dni zapora dobila je E0. doc. Ivana Jager, kupčevalka z mesom, ker je bivši gosti|n^arici Mariji Mežnar prodala b^ez njčn^a dovoljenja stvari, katfere je le-ta imela spravljene pri njej. Marija Mežnar pa je bila obsojena tudi na 5 K globe, ker jo Jagrovi.dala čuden naslov.— S krampont jdt šol bivši mestni vrtnar M. .Cernr na Tomaža Iglica. Cerar je dobil radi tega junaškega dejanja 14 diši neprostovoljnega premišljevanja v prosti celioi na Žabjaku.
Ljubljanske novice, šest let v postelji. Umrla je 18. dec. gospa Marija Krimer, roj. Padotscher soproga mizarskega mojstra. Bila je 6 let v postelji. — Smrt na potu. Marija Bleiweis, posestnica z Gorenjskega, se je 18. dec. pripeljala v Ljubljano, da se poda v tukajšno bolnico. Na kolodvoru se jo zgrudila nozavestna. Bila je v hipu mrtva. — Oklofutan tat. Pred Briskijevo gostilno v Florijanskih ulicah je ukral nek tat posestniku Barletu iz Boštjanske vasi jeden zaboj, katerega je Barle kupil v neki tukaj šni trgovini. Barle je tatvino takoj opazil ter se jo podal za tatom v družbi nekega Ivastelica. Tatu sta moža vjelaterga kropko oklofutala. Mimo jo v tem trenotku šel g. Zor-man, ki ni vedel, da jp klofutani rovež tat, in je moža opominjal k usmiljenju. Moža sta se spravila na g. Zormana ter ga ranila—mej tem je pa tat všel.
Velik požar je razsajal, kakor se poroča iz Celovca, v nedeljo dne 16. dec. Št. Lenartu v labudski dolini. Začelo je goreti ob 2. uri po-poludne. Pogorelo je 15 poslopij, v veliki nevarnosti so bila tudi druga. Kako je požar nastal, se še ne ve. Baje so vsi pogorelci zavarovani. Bil je hud veter in zato nevarnost za ves trg in cerkev tem večja. Požarnim brambam se je posrečilo požar omejiti.
Deželni zbor kranjski je imel v sredo 19. dec. ob 11. uri dopoludne svojo prvo sejo. Na dnevnem redu
Mirni. Zgorolo je tudi 500 stotov sena. Škodo oenijo na 3500 K, zavarovana jo bila za 1300 K. Zažgal je 6letni otrok z žveplenkami.
Ponesrečil se je 21 let stari Jan. Virant iz Suše pri Želimljah. V grajsčinskih gozdih so napravljali delavci 19. dec. drva. Ponesrečeni mladenič je z enim delavcem izpod-sekaval drevo. Mislila sta, da pade bukev na doljno stran. Kar zagrmi na zgornjo ter zdrsne čez porobek. Pri tem ujame ponesrečenca ravno čez ledja ter ga tako pritisne in zmečka, da je bil v kratkih trenut- j kih mrtev.
Peta kurija v Istri zagotovljena Lahom. — Lahom v Istri se je posrečilo, sedaj ko so zmagali tudi v Pulju, dobiti v peti kurij.i 318 volilnih mož, dočim jih imajo Slovani 285 in socijalisti 13. Borba v Pulju je bila huda. Lahi so zmagali s svojimi naroduimi volilnimi možmi z 484 glasovi proti 444, oddanim za socijaliste. Lahi že triumfujejo in so gotovi zmage v peti kuriji. Ako računajo prav, je šol nam zopet en, mandat po vodi!
Američanke Co.
prodajajo najceneje
PREMOG,
drva, oglje, led itd.
Mali oglasi.
7,a oznanila "TSic se", "J{je je" itd. se pla-ivje 1 cent od besede za enkratni tisk, drugii in trebit se računi pol centa od besede.
Om<»: n« voiilu ChlOHim in Columbia Strewts. Ofilee Telephone No. 67,
R»aidetioe Telephoue No. 130.
Mehki premog ,	3 00 1
"	3^25
"rr r"	• 3.50
J rdi premog	. . 6"75
Več hiš z Icfami ss&s
godnem kraju jo naprodaj po zelo primernih cenah. lCupci naj se oglasijo pil STI5F. KUKAK-.IU, 920 N. Chicago St., Joliet, lil.
Bratje Brajdič
priporočajo Slovencem svojo mnogovrstno zalogo
groceriiskega blaga
□ 20J Jackson St., Joliet, 111.
Dve slovenski kuharici
zmožni popolnoma svojega posla, dobiti nemudoma dobro službo. Pla^a
od $15 do $25 na mesec. ve« o
torn povo "Amerikanski Slovenec" ali pa CAROLINA L OZ AR v Kast Helena, Montana.
teljev in finančnega odseka 12 članov; vladna predloga o uvedbi doklade na.državni davek od žganja; poročilo dež. odbora 'o začasnem pobiranju deželnih doklad Za leto 1901.
Osebne vesti. Odlikovan je č., g. Peter Rcžek, župnik v Staretoi trgu^pri Poljanah s zlatim zaslužnim križem s krono. — Geometer drugega rajsreda g. Jos. Verbič v Črnomlju je povišan v prvi razred. — Umrl jo 16. dec. v Ljubljani mestni komisar g. Jos. Križaj.
Rojaki, pozor!
treet Elian Salom
na voglu Ruby in Bluff St.
•Toilet _ Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch"
LOUIS MAUSER & CO.
"Rojaki, dobro doZli!"
Ako žoli kdo rojakov pre| k o n <?"e m tega Jm e s e o a potovati iz Chicago v Cle v e 1 a n d, B u f f a 1 o, ali skozi Buffalo v New York za polovico znižano ceno naj se brez odlašanja je bila volitev rediteljev, overova-1"-.0 b r n e na
MIHAEL KRAL
toči: —
"Amerikanski Slovenec"
Cor. Benton & Chicago Sts.,
Joliet, Illinois.
o!
te
Drob
ne novice. Na čast Pre.
^rnu priredilo jo 28. dec. hrvatsko "Jiževno društvo slavnostno sejo. "" ^tajarski deželni proračun znaša
[1 A
^>261.355 K, pokritja pa 10,266.-j,07 K, nedostatka je torej 428.000 Pri sv. Leuartu v labudski do-111 na Koroškem je pogorelo 15 fo«lopij.	g
Slovenska misijonarja. — Med
Jonske delavoe na Nemškem sta !" sla ČČ. gg. Svitoslav Arh in Ant. ^ žitnik, duhovnika in slušatelja '°droslovja na Dunaju. Pastirovati ^ začela v Hambornu ob Renu Wkraj Ruhrort), kjer biva do tisoč
. °venskih rudarjev. Bog daj obilo aKoslova njihovemu delovanju!
Mariborski občinski svet jeskle-
^ Uveljaviti občinske volitve, v tenh so zmagali kakor znano sojini demokratje.
Vllirl je v Celju vpokojeni višje, Bt 111 letnik g. Peter Levičnik v ^osti 82 let.
Jadušil so j, v f Vj- pomočnik Oskar Mazal. ^ "Pal,
Mariboru kle-
-----ar Mazal. ^a-
1 Je peč z lesnim ogljem ter za-
"'Hirtil na8tali struPeili dim ga je
j^oselske premije po 20 kron Fr-JosiPa zaklada so leta V t 1 g,aTnoSa odbora c. kr. \ . dru2b« na Kranjskem dobili: nja Leskovec v Godoviču. Ana {|«elmi v Drtiji, Janez Pivk v Je-j nem vrhu, Frančiška Žust v Do-' Martia Blaži&ok ua šustni,
Tatu prijeli. Dne 12. dec.»1so na Raki prijeli 'zfhknega uzmoviftiiJurija Pettana iz Sromelj. Pri njem' so dobili več ukradenih stvarii.
* ••m
Ogenj. Dri*? 8. dec. je začelo goreti pri J. "Pavlinu v Zapu^ah pri Št. Jerneju. Pavlin ima jfltode <3o 4000 kron, J. gimonči/do 6090 kron. Zažgal je petleten otorbk. — Dne 10. dee. je gorelo pri Josipu Planinšku na Stari gori pri Mirni, škoda je znatna.
Umrl je v Kopru g. Jožef Orel, vpokojeni c. kr. stražar.
Umrl je v Trstu, kakor so poroča, znani slovenski trgovec gospod Jakob Man koč.
Ljubljanske šole zaprte. Zaradi škarlatinke zaprli so ljubljanske mestne ljudske šole dno 15. dec.
Zginil je iz Ljubljane bivši sluga pri finančnem ravnateljstvu, 46letni Lovrenc Mezeg. Pogrešani je bil že nekaj časa potrtega duha ter si je najbrže sam končal življenje.
Nova tovarna za špirit. V Po-ganoili pri Novem mestu jo napravil ondotni graščak gosp. dr. Bertsche veliko tovarno za špirit. Špirit bodo kuhali i/, krompirja, z ostanki pa pitali govejo živino. V ta namen je postavljen zraven tovarne velik živinski hlev.
Nova sirarska zadruga. V Tre-
belnem pri Novem mestu nameravajo osnovati sirarsko zadrugo. Poljedelsko ministerstvo je v ta namen obljubilo 800 kron podpore.
Slovenska zmaga na Koroškem. V Ilodišah pri Celovcu so zmagali pri občinskih volitvah. Slovenci v II. in III. raaredu. Počasi se dani!
Slepar. "Slovencu" se piše: V kamniški okolioi se je potepal nok mlad človek, ki se je prikazal pod različnimiMfheni zdaj tu zdaj ta»i in pobiral denar ta vsakojako namene, za mašo, za zvon, za orgije, za oltar i. t. d. vse za na Brezje. Bil je v nedeljo, 9.dec. na Gojzdu. Po potu seftf.je menda zvedel, daje šel po svetu, ne sferno kam, Jože Omovšek, siii-občegjjjC>štovanega posestnika Valentina Omovšek iz Lazov h. št. 5, j po domače Strahne-čarja. Oni st&p>r si hitro izmisli lup načrt. Gre naravnost k Strahne-čwju in ondi pripoveduje, daje njihov sin vstopil na Brezjah v samostan, kako dobro se mu godi, da pa ga ne vsprejmejo, dokler ne dobi potrebnih spričeval, krstni list in spričevalo o nravnosti. Naprosil da je tedaj njega, naj gre po spričevala, češ, da je on sam tudi na Brezjah v samostanu za hlapca in da misli vstopiti. Seveda se jo vse lagal. Oče gre brž ž njim v župnišče po spričevala. A tu je pa tiček naletel. Vprašan, ali ima kako pismo od gpspoda gvardijana, ge je \z■ govarjal, in reklo se mu je, da bodo posredovali na Brezjah. Tega se je vstrasiljZačelo se mu je mesti v besedah, $ a vprašanje: "Kedaj je prisil Jože Omovšek v samostan?" odgovori: "V nedeljo". "Alidob}-p veste?" ".Da, aH pa v pondeljek". Kako se pišete?1! "Alojzij Forjan-čič". "Zailfiijič pa ste se izdali za Klančnika". Nato ni vedel odgovora. Bil je namreč o sv. misijonu oktobra meseca tudi na Gojzdu in
STEFAN KUKAR
— trgovec —
pUSIJSEI BLAGOM, <
« PREMOGOM IN »
S-A-Hioonsr,
Joliet, lil.
najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodite.
1210 N. Scott St., JOLlfr. ILL.
Enajst kosov zemljišča
na Kranjskem prodajam na prosto roko, posamezno ali pa .skupno. Za natančneje podrobnosti obrni se do:
MARTIN TEŽAK, 1201 Hickory St., Cor. H oran St.,
Joliet, Illinois,
OPOMINJAM VSE ONE ROJAKE, KI mi dolgujejo že več kakor štiri leta ko so bili pri meni na hrani v Aurora, 111., da blagovolijo poravnati dolžno svoto. JOHN Ž.MAJČ, 913 N. Scott Si., Joliet, Illinois.
IŠČE SE ANDREJ MERTELJ, P. D.
Jurežov iz Srednjega Vrha, fara Kranjska Gora. Gospodar brat .lanon želi zanj izvedeti radi dedščine.
IŠČE SE JO8IPINA ŽAGAR DOMA VA Bajueloke, okraj Kočevja, Preddvemi leti jo odpotovala iz staro domovine. Kdor ve ica njen naslov naj mi ga blagovoli naznaniti: Joseph Ivajfeš, 11» Seventh Street, Calumet, Mich.
920 No. Chicago St Telefona številka 348.
Iron Exchange
MATT, PRIJANOVICH, Proprietor
VIRGINIA, MINN.
priporoča rojakom Slovencem v obilen obisk svojo lepo urejeno ter z mnogovrstnimi finimi pijačami preskrbljeno GOSTILNICO, y.nano pod imenom "Iron Exchange". V njej je dobiti tudi Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino, na katerega še posebej opozarjam rojako.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougliran & Schoenstedt
Amerikanska Ura.
Najlepša 14 Iv pozlačena ura z dvojnim pokrovom, najlepše okrašena in tudi z jedtnm pokrovom,-akoželite. Opremljena s pristno izdelanim
amerikanskim gibanjem
—nobena ponaredba— sestavljena iz dragih kamenjov, (Inoga ko-losovja in niklja in je je dovolj za celo življenje, enaka je uri za $40.00. Pokrov in gibanje i'0 let garantovano. >g Pošljemo jo C. O. I). za $3.!)5 z dovoljenjem jo > preiskati.-ZASTONJ fma pozlačena verižica vredna #1.00 ako nam pošljete $195 z paročllom. Kjer ni ekspresn,ega urada treba jo $3.95 poslati ■/. naročilom in uro pošljemo po registrovanl pošti. Pišite če želi to moško ali žensko uro. Katalog ur in zlatnine -zastonj.
Dept. 276 Safe , BWg., CHICAGO,
IŠČEJO BE: JOHN PRUS IZ VASI Krinačina št. 1, Miklavž in Marko Si-monič iz vasi Drasičšt. 15 in Martin Klemenčič iz Križevske vasi št. 18 vsi spadajoči pod metliški okraj. Pred nekaj leti so bili pri meni na hrani in stanovanju. Rojaki, katerim je znan kateri iz-med teh, so prošeni proti nagradi na/.na-
a t. 04 ''"V V' a,li l>a JOHN PRUS, Scott St. 1011, Joliet, 111.
Denar 11«, posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
People's Jewelry Co,
Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja
zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje, JOLIET, ILLINOIS.
Zalivala.
Tem potom se prisrčno zahvaljujom društvu sv. Jožefa št. 10 K. S. K. Jed-note v Virginia, St. Louis Co.,,Minn. za. izplačano mi podporo v znesku $120.00, katero sem prejel dne 1. januarja 1901 od društvenega predsednika g. Frank T r a m p u š a.
Z bratskim pozdravom,
„ OKC)R(JK KOTNIK. Ramoy, Pa. Priča; EDUARI) SCHMIDT.
Ste li
SielternA GLUHOST ali TEŽKO SLIŠAN,TK sn sedaj ozdravi potom nuta novo izimjdUr; samo t'lulii so nerždrnvljivi. UMENJU PO GLAVI PRUSTAKK N KM C 1)0M A . 1'oplši nam svoj slu-fiij. Nasvet In J>M([led<in1» zastonj, Ozdravi so
600 t,a Silile, Dr, DaltOll . Avenue, CHICAGO, ILLS
da
je brat
takrat ljudem pravil, enega g. misijonarja. "Kje ste doma?" "V Nošah h. št. 13 na Gorenjskem". "Kako pa 8t<kravtlali s tistim denarjem, kojega stje nfibrali za smodnik?" Znano je bilo vpra-šalou slučajno, da je on pobiral ob slovesnosti posvečenja nove oerjtve na Brezjah za smodili.kNato je postal hud in ge odreaah "Ali me nimate za poštenega?" In hitro je pobral kopita in hitel skozi vrata.
Tobačna tovarna v Celovcu je postala s 1. jan. tobačna glavna tovarna druge vrste.
Ogenj je 19. dec. vpepelil pod in nekaj stranskih poslopij posest-nici Fr. Pevec v Brezovščici pri
M. P. SCHUSTER
Prodaja hiše in lote po $200 in višje.
Obiščite mene prodno si kupite dom ali zemljišče, ker jaz vam lahko prihranim denar. |PoFojujom denar 1111 zemljišča proti w	(i odstotkov.
"Preskrbujem zavarovalnino 11a posestva.
■ t ŠterUta »oh 20 oj .
Young Building,
JOLIET, ILL.
Denar na posodo
proti nizkim obrestim.
Izdelovanje vsakih postavnih papirjev in legitimacij.
J.
C. O' Connor.
DR. J. L STRUZYNSKI,
X. Chicago iS treet X«. 80!)
ukroti slo?. Katoliške cerkve
Telephone 2371,	JOLIET, ILL.
P. G. BYRNE,
5214 & 5210 Butler Street,
dobro izyeta pogrebnik
se priporoča slovenskemu občinstvu v Pittsburgh, Pa., in okolici.
Frank Legan, GOSTILNA
preskrbljena z najboljšimi pijačami. 510 N. Bluff Str.,
JOLIET, ILL.
Posojujem denar
po najnižji tržni ceni s pravico plačevanja na obroke.
Preiskujem "Abstracts of Title" za vsa zemljišča in lote v Will County.
Josip Zleliiilcfw,
Cor. Ruby & Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem svojo gostilno v obilen obisk. Točim kalifornijsko vino in najboljšo pivo ln Žlruge pijače. Vodno sem preskrbljen s svežimi pijačami in dobrimi smodkami.
Prodajam izvrstna rtoma prešana vina:
Prodajala tudi doma kuhano tem e troplnoveo po K.75 Kaloiio iu Je poSiljam od 4 do 5 Kaloa »KupaJ.
Prcvoine stroSke zn Ohio, I'eunsylvanllo la godM P 8a'n' 2,1 dru"" Jr21,1,0 1'" Po po-
MAT. GIIILL,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
PAUL SCHNELLER,
NOTAR-NOTARY PUBLIC
v Calumet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoje poslovanje ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini.
Slovenska babica
Marija Lukan
z enoindvajsetletno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala ljubljanskih zdravnikov dr. Valento in dr, Stoekla in družili zdravnikov, se priporoča Slovenkam v Olovelandu. Govori i hrvatski, nemški italijanski. Stanuje na št. 1751 St Clair St., CLKVKLANO, o.
•Toli i i O'Connor,
105 South Ottawa St.
JOLIET --	ILLS.
t. g. McCarthy & co.
- - posrrebnik - -
PUEBLO, C0L0.
'Phone I69A.	McCarthy block
Residence'Phone 322
HENRIK €. HONKOMP,
izdelovalec izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 609 N. Chicago St., Joliet, 111.
»♦©♦©♦O+CXKJ+O+o+o
Kali,
nosečo s seboj p^ufifo iu jetično bolezen zanesljivo ozdravi
severov
BALZAM ZA PLJUČA.
Najboljši lek zoper pre-hlajenje 25 & 50 o.
Vse bolečine po udih ozdravi
SEVER0V0 Olje sv. Gotharda.
Najboljše mazilo.
Cena 50 centov.
f. severa,
apolekar v Gedar Rapids, Iowa, na PKODAJ pri
A. GOLOIUT8R,
700-805 N. Chicago St., Joliet, III.
Ustanovljen 1. 1891.
PryislQT6|s| MoliM list y Ameriki.
Izdaja
Slovensko-attierikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U, ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko stane:
za celo leto za pol leta
$ 2.00 $ 1.00
Za Evropo, Afriko in drugo Inozemstvo:
i
za celo leto za pol leta
$3.00 aH 15 kron. $1.50 ali 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo:
812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR in naročila pa na tiskarno:
AMERIKANSKI SLOVENEC, :■. Ronton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1511.
,,AMERIKANSKI SLOVENEC".
.Published weekly at Joliet, 111. by S ,, The Slovenic -American Printing Co." cor. Benton tfe Chicago S trs., Joliet, Ms.
The only Slovenic paper west of Ohio and the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year.
Advertising rates sent on application.
drugim humbugom! Isto velja o omikani Evropi; kjer so izvrševale to rokodelstvo pred nekaj leti ciganske babure, je nadaljujejo dandanes moderne dame v karpetova-nih parlor j ill in gospodje v fraku in cilindru. Na jednem prekoatlant-skih parnikov, ki plujejo med Ameriko in Evropo, ni najti na nobeni kajiti, na nobenem stolu in na nobeni drugi stvari ladije številke 13, zato ker je ta številka "nesrečna".
Praznoverju pa niso vdani le drugoverci in brezverci, ampak tudi mnogi izmej katoličanov. In kar je najbolj obžalovanja vredno, še celo tisti, ki se imajo za dobre in pobožne. Koliko praznoverskih spisov in listkov ni najti dandanes med njimi? Pisani so v vseh jezi; kili in žalibog tudi v našem jeziku slovenskem. Mnogi naših rojakov so prinesli take praznoverske spise seboj iz stare domovine, kjer so tudi močno razširjeni; -drugi so jih prilastili tukaj ter jih hranijo in kažejo drugim, pisane v angleščini, nemščini in drugih jezikih. Čuvajo jih, kakor skrivnost, kakor kaj posebnega, kakor zagotovilo svoje sreče.
Takovi praznoverski spisi imajo velik upljiv na ljudstvo,nepodučeno in neizobraženo. Sicer ve vsaki količkaj pod učen i otrok, da v dosego svoje časne in večne sreče nam more pripomoči edino le Bog, vendar verjamejo mnogi več v nekatere "skrivnostne" molitve, kakor v nauk Kristusov. To pa je greli zoper prvo božjo zapoved, ki se glasi: "Veruj v enega samega Boga!" '......•;
V svarilo vsem, ki branijo ali verujejo v take praznoverske spise, hočemo navesti tukaj vse, ki so nam znani:
Burski naval v Kap koloniji.
Najboljši listi na Angleškem priznavajo, da je položaj v južni Afriki v zadnjih dveh tednih postal resnejši, kakor kdaj poprej odkar je bil Ivrueger izdal svoj ultimatum. Naj bo že temu kukor hoče, resnica pa je, da so zadnji dogodki vnovič obrnili moderni svet na ju-žno-afriško bojišče.V kratkem času so Buri vdrli v Kap kolonijo; že preje tamkaj živeči Buri so začenjali postajati nezadovoljnejši, vsled česar je Lord Kitchener razglasil obsedno stanje v najnevarnejših krajih; agresivnost Burov v tran-svnalski in Orange River 'koloniji'; De Wetov posrečen beg in drzni čini, in nova prošnja Angležev za ponmožitev vojaške moči — vso to zaznamuje, da južna Afrika še ne bo tako kmalu mirno počivala. New-yorška Tribune piše:
"Ko je obrnil Lord Roberts voj-skin tek proti severu in sta bila Kimberley in Ladysmith osvobojena in Bloemfontein in Pretoria vzeta, tedaj se je zaupljivo mislilo, da se bodo vršili vsi prihodnji boji, če se bodo še sploh kakšni, na, burski zemlji ali pa na zemlji, ki'je nekdaj pripadla Burom. A sedaj, mnogo mesecev pozneje, se je obrnil vojni tek v ravno nasprotnoemer in sicer, proti jugu y iKapkolonijo samot^a-
Entered nt the Post office at Joliet, 111. us second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
Uosp.
13.	jan
14.	„
15.	„
16.	„
17.	,,
18.
19.	„
Nedelja
Pondeljek
Torek
Si-eda,
Četrtek,
Petek,
Sobota,
1. po razgl.
Hilarij. Pavel. Marcel. Anton.
Sv. Petra stol. Kanut kralj.
Prijazna luč.
Po kardinalu J. II. Nemnan-u Frm.
Prijazna luč, le sveti v temi mi:
Ti vodi me! Od doma daleč sem, in noč grozi,
Ti vodi me! Le sveti mi, saj treba ni, da mrak Prodrem z očmi—zadosti jo korak, Pač res, jaz prosil nisem,Te nekdaj,
Da vodiš me, Izbral sem samovoljno pot, a zdaj
TI vodi me! Strahu poznalo moje srce ni, Ohol sem bil, a - y.abi prošle dni! Tvoj blagoslov je bil z menoj vseloj
In bode še; čez dol in plan, čez čer in tok dotlej
Ti vodi me, lla zor napoči, dull so v raju prebudi
In z augelji še v veke veseli. '—♦©©♦—
Prazna vera.
Svet napreduje — ta omlačena fraza se oblasti zlqjg'ti sedaj začetkom dvajsetega stoletja po vseh časnikih in knjigah, se čuje iz ust glasov i tih govornikov in "lecturer-Jev'V Nočemo ugovarjati resničnemu napredku, pač pa dostavljamo, da v marsikaterih nazorih je sedanji svet podoben onemu, ki je živel tisočletja pred rojstvom Kristusovim. To velja zlasti glede praznoverja, ki je dandanes mej krščanskimi narodi na večji stopinji, kakor kdaj poprej. Koliko praznih ver je najti te dni, ne le mod neukim, priprostim ljudstvom, ampak tudi med izobraženimi, olikanimi stanovi? V Chicagi, New Yorku in drugih večjih ameriških mestih se živi na tisoče in tisoče ljudi j s "Fortune ifelling"—s prerokovanjem sreče iz kart, človeške dlani in
1.	"Sveto pisanje, katero je poslal naš Gospod Kristus svojemu ljudstvu na zemlji". V tem pismu se pravi: "Gorje človeku, kdor tega ljudstvu ne razodene.... tega ne prepiše in razširja.... Blagor pa onemu, ki to pismo bere in drugit podari, vsi grehi mu bodo 66 čeni in vrata nebeška ,so m prta."	«
2.	"Petnajst skrivnih (?) ■m u k in bolečin Jezusa Kristusa, zraven s šestimi svetimi mašami". "Tista duša, za katero se berp te svete maše, bode brezdvPmbeno rešena iz vic."
3.	"Sanje naše ljube ;6o-spe". Te so prav posebno razširjene med Slovenci. V tem spisu či-tamo: "Kdor te sanje bere in premišljuje ali pri sebi nosi, ta bo.obvarovan vsega hudega; nobena ne^, sreča ga ne bo zadela ne na suhem, ne na morju, nobena krogi j a ga ne bo zadela in on se ne bo ločil iz sveta brez prejemanja presvetega zakramenta."
4.	"Sedem ž.«gnanih molitev"__"Kdor te molitve izmoli,
bo gotovo izveličan."
5.	"Tobijev že gen". — Dolga molitev brez vsacega pomena. Obljubuje vsem, ki jo molijo, da ne bodo umrli neprevidene smrti.
6.	"Sedem svetih ključavnic, katere je našel pobožen pušča vnik za odprtje nebeških vrat,"— Ta molitev varuje pred strelo, točo, ognjem, potresom itd.!
7.	"Prava podoba našega Gospoda Jezusa Kristusa".—Varuje pred vsemi sovražniki.
8.	"Duliovna vojska" — oela molitvena knjižica z nekaterimi dobrimi, pa g,e z večimi praznover-skimi molitvami.
Škoda, katero &arejajo take praznoverske molitve je tem večja, ker je pri mnogih zapisano, da se mo: raj o p etkrat ali <5 e 1 o devetkrat prepisati itt ravnoto-1 i k i m osebam izročiti, i-nače bode prišlo nanje prokletstvo iu velika nesreča!—Marsikateri se preplašijo tega in prepisujejo ne-zmisel.. .., prazna vera pa se širi bolj in bolj.
Upajmo, da ne poj de več tako, vsaj med našim ljubljenim narodom slovenskim!—Komur pa pride kateri navedenih spisov v roke, naj ga vrže, kamor spada, v—peč.
leč znotraj od mej te kolonije vstav ljajo sedaj Buri angleške vlake, trgajo proge in zajemajo vojake, in tjekaj je kamor se morajo pošiljati pomožne čete. Boj.se ne vrši sedaj za premaganje in pomirjenje bur-,, škili držav, ampak da se odvrne burski naval od angleške kolonije, in še bolje, da so prepreči Buroni polastitev britanskega ozemlja."
Dne 14. decembra je general Metliuen zajel burski tabor s precejšno zalogo živeža in strel j i va blizo Lichtenburga v Tran^v^alu. Tri dni pozneje ste dve burski jcb-mandi v bližini Thaba-Nchu v. Orange River'koloniji' želi poj-az od'angleških čet; toda general.fr De Vet, styipno z raz-predsednjtejm S'teyn-om in nekaterimi drugimi tovariši se je posrečilo vteči skozi obkrožujoče angleške vrste. Ta beg se popisuje kot najdrznejši čin oele vojske, in kar je še več, sedaj je bilo že v devetič ko se je De Wetu posrečilo uiti preteči nevarnosti. 17. decembra se je pričel burski naval proti Kap koloniji, ki je povzročil toliko nemirja na Angleškem, in vsled katerega je tudi Sir Alfred Milner poslal vojnem uradu v London prošnjo, da pošlje nove Čete na bojišče. Burski oddelki pod poveljstvorji generalov Botlia, Ilert-zog iu Hasbčoek so zasedali močne lege blizo Philipstowna, Colesberga in Burgher's Dorpa, zapirali vse angleške železniške zveze in pretili še celo Kimberley-u samemu. V istem času so se tudi Buri nepričakovano hudo ojačili v okolicah Jo-liannesburga, Pretorije in Win-burga. Kaj takega je bilo res skoro nekaj čudovitega, ako pomislimo, da Buri niso imeli nikjersvojih stalnih taborišč, na katere bi se mogli naslanjati, nobenih skladišč za potrebščine kamor bi mogli iti po živež in streljivo, nobenih železnic, da bi se mogli hitro pomakniti iz nevarnega kraja; dalje, da je Win-burg 150 milj proč od Pretorije, da je od tukaj pa do Colesberga celih 300 milj in od tod do Kimberlev-a zopet drugih 200 milj. Od kod to
Transvalu, z izgubo 50 vbitih in ranjenih mož in 200 zdravih vojakov zajetih, a so jo za tem Angleži zopet vzeli. Britanske čete pod generalom French-om so bile nekoliko bolj srečne, kajti pognale so v beg 2,500 Burov severo-zaliodno od Kruegersdorpa ter jih precej vbile in ranile.
Očividno dejstvo, dasi pomenljivo je, da po vseh izvenrednih naporih in grozovitih izgubah, angleška vojska še sedaj ni imela nobenega pravega vspeha. Ako se de: set ali dvajset tisoč Burov, živečih v Kap koloniji, pridruži svojim bratom, se bo vojska morala še je-denkrat in z nova, začeti. y
Pri sklepu teh vrst so prinesli časniki novo vest iz južno-afriškega bojišča. Due 5. januarja je zabredla general Charles Knox-ova telesna straža, obstoječa iz 120. mož, blizo Lindley-a med oddelek De Wetovih čet ter bila skoro popolnoma uničena. Angleži so izgubili poročnika Laing-a, še dva druga častnika in petnajst mož mrtvih, ter dva častnika in dvajset vojakov ranjenih.
Oblastva po Kap koloniji pray nič ne vedo, kje se pomikajo burske čete in njih naskoki so ravno tako iznenadni kakor nerazumljivi. V Kaptownu se bo najbrž razglasilo obsedno stanje, ker prihaja nemir že skoro nebrzdljiv. Tamošnja vojaška posadka na trdnjavi je bila močno pomnožena z moštvom in topovi.
Sedanji položaj kitajskega vprašanja.
"Nič ne more biti bolj sfnešno kakor vzvišena resnost, s katero hočejo sedaj vlasti narekovati kitajski vladi popolnoma nemogoče mirovne pogoje, ki so talci, da jih Kitajska noče in tudi ne more vsprejeti. Ako bi ijnela vojaško moč na razpolago, ne '.Vsprejela bi jili niA za jeden dan. Pridobitev take moči*pa fe za Jijpjb le vprašanje časa. Prepoved vsakega uvoza orožja jo piaterijalno ne bo zadrževala, arzenali in tovarne, katere že poseda, so zadostne, da jo popolnoma oborože v prihodnjem deset- ali dvajsetletju.Tudi ako bi-vlada vsprejela mirovne pogoje vlasti j bi ne mogla/izpolniti svhjili obljub.
Vstaja bokserjev je bila nasprotna vsakemu interesu kitajske vlade, katero ista ni mogla niti vdušiti, niti jo obrniti očitno v svojo, korist. Ko se pa bo pričela vladsroborože-vati, tedaj bo tekom nekaj let. že lahko vdušila vsafej tako vstajo ali pa jo brez kazni naščuValanasproti "belim hudičem". V spanjem času ne more niti tega, ni onega. Dočim se je tedaj zdelo, da ščuva vpor-nike, naj požgo poslaniška poslopja, jih je kitajska vlada skrivaj va-rOtala, drugače bi bila gotovo podlegla. Tako mnenje izražajo najboljši misleci in poznavalci kitajskega vprašanja.
Da se kaznuje vlada, zahtevajo vlasti, da se smrtjo kaznujejo ne kateri njeni člani. To je isto, kakor ko bi hoteli zatreti vlado samo, ali bolje, da naj učini ista samomor Mesto nje bi bilo gotovo takoj ne-obhodpo potreba vstanoviti kako drugo vlado, a misliti, da bi bila ista popularna, ali da bi jo kitajsko ljudstvo še sploh hotelo prenaš-ati bi bil že vrhunec absurdnosti* Posledica takemu postopanju bi bijla
«i
nekaj milj proč od Burgher's Dorpa, in majhen poraz B u r o 1 i z o i S t e v n -sburga, skupno z zasedanjem Brifi-etowna po Thorneycroft-ovih jezdecih in beg burske komande proti meji se je zdelo marsikateremu, da je vzelo poguih burskiin prodiral-cem. Za poročili o majhnih porazih Burov, je pa prišla takoj na dan novica, da so oni zajeli cel škadron pehote.
Položaj v Kap koloniji v začetku leta ne daje mnogo poguma. De Wet se giblje še popolnoma prost, Kimberley je osamljen in ničesar se Še ni storilo, da se vstavi burski naval, vrhu tega postajajo Buri na severu se vedno bolj drzni in dostikrat tudi zmagoviti. Dne 29. decembra se jc podala Barom Helvetia, močna angleška trdnjava v
anarhija; da pa naredi konec ta rej ta nov prikaz barskih čet? Lord-an|$4iiji bi Kitajska gotovo pokli-Kitchenerjev prihod v Naauwpoort, rala na pomoč Jajj^g*»ko. Ista je
pripravljena in voljni poseči vmes Njena intervencijami bila za Evropo prava katastrofa in "mieni hudič" bi tedaj gotovo eksistiral v svoji najgroznejši obliki.
Veliko boljše bi bilo za Evropo, ako bi kazala skrajno zmernost v svojih zahtevali. A žalibog, težko je, da b| hotele vlasti poslušati glas zdrave pameti. V jednomer se še vedno misli, da se bodo iz pridobitve Kitaj a še žele velikanske prednosti. Da je taka podmena popolnoma kriva se je že dokazovalo zopet in zopet, a brez vspeha, in sedaj se vlasti, videče v kakšno sršenovo gnjezdo so zabredle, ne morejo častno umakniti. Ako bi bila teorija "odprtih vrat" preje priznana, kar je kitajska vlada v jednomer za,'+/"">1*>, potem bi tudi
ne nastalai nobena vstaja, in ne bilo bi potreba nobenih ekspedicij.
Še veliko bolj kakor kdaj poprej je treba sedaj proučevati kitajsko vprašajije nepristransko, znanstveno. Ekonomi in ne diplomati so jedini zmožni razjasniti položaj s tem, da pokažejo kar so že opeto-vano trdile najvišje avtoritete— namreč, da neizmerne koristi, ki se pričakujejo od Kitaja ne eksistu-jejo. A do sedaj se diplomati niso brigali za sklep ekonomov in so mirno nadaljevali svojo brezmiselno in kriminalno pot.
Posebna pristanišča so popolnoma nepotrebna; ista tvorijo le stalna središča, v katerih se prikaže na dan in vskipi patrijotična navdušenost domačinov, in toka navdušenost jedenkrat izzvana se lahko širi noprestano. Sedanja vstaja je le znak globoke užaljenosti in ob jednem tudi svarilo. Nikake le na pol izpolnjene obljube, tako priljubljene pri diplomatih, ne morejo pomiriti njenega ogorčenja, kojega nevarnosti so nepreračunljive. Ča-stij in povišanj bo gotovo mnogo pridobljenih, a "žolta nevarnost" je s tem še povečana in ne zmanjšani, -
Zakaj bi se naj tedaj to vprašanje ne rešilo znanstveno, v duhu^ne-pristranskega izpraševanja?^ V spela takega izpraševanja je lahko uga-niti. Nakrat se bo pokazal nemoralni in krivični čin, da hočejo najbogatejši narodi izžeti še kar je vrednega iz najrevnejšega. Nekaj špekulantov, pustolovcev bo morda obogatelo, toda evropski narodi bodo veliko revnejši. Z gospodarskega stališča more ta evropska špekulacija roditi le pogubo.
Ta navedeni članek je posnet po spisu Jean de Bloch-a, slavnega tajnega svetnika ruskega carja, bankirja v Varšavi in ,'jednega najimenitnejših zagovornikov mednarodne arbitracije. : On je tudi pisatelj znamenite knjige "La Guerre Future" (Bodoča Vojska), katera je baje navdihnila ruskega carja z mislijo, da je sklical skupaj znano mirovno konferenco v Haagu.
Pretečeni mesec so je sle"dnjič razjasnilo kakšne zahteve stavijo Združene države kitajski vladi Za vsprejem mirovnih pogojev. Naj bo že postopanje drugih vlad kakršno hoče, vlada v Wasliingto$u je po jasnila svoje stališče. Ona želi mir in ne išče nobene vojska s Kita-jemJ Ob jednem z Rusijo je bila mnenjjj,, da se vporniki liajložje in najv^pesnejše kaznujejo od vlade, katero kitajsko ljudstvo pripoznava za svoja -vrhovno olwast in jo spo s tuje koi tako. Za odškodnino pa je predsednik raje zahteval večja zagotovila varnosti ameriškim državljanom, kakor pa svotsp v de-
. T	....... j*
narj u/
Z zahtevami, katere so sprejeli ministri v Pekingu ijieseca novembra kot podlaga mirovnih pogajanj s Kitajčfui, vlasti nisofcile popolnoma zadovoljne. Na oni člen, katerem se j^ zahtevala smrtna obsodba 12. kitajskih 'uradnikov so Rusija in Združene države nepo-voljno odgovorile. Vsi drugi na rodi, izvzen^ši Nemčije, so pozneje izprevideli, da bi bila taka zahteva krivična. Mesto tega se jo naložilo kitajski vladi, da kaznuje z najhujšo kaznijo vse one, ki so storili najbolj kaznljive prestopke za časa vstaje. Zahtevala so se tudi zagotovila, da bodo sokrivci tudi tako kaznovani, kakor tudi dokazi za njih resnično kaznovanje. Iva}- se tiče odškodfiine mora kitajska vljtda pripoznati, da dolguje vsem oškodovancem vsled vstaje ter tudi pla čati vsoto, določeno od posebnega arbitracijskega odbora. Združene države in Rusija so predlagale naj se sodba radi velikosti odškodnine prepusti mednarodni konferenci v Haagu v določitev.
Norveška vlada bo kupila v Združenih državah vse šine,ki jib bo potrebovala v tekoče^ letu za zidavo državnih železnic po Nor-vegiji.
Clyde ladijedelnica na Angleškem je pred kratkem naročila od amerikanskih tovarnarjev 150,000 ton oklopnih plošč za ladije, ter stem prihranila $250,0000.
New York Central želt* niča je naročila za letos 100 novik lokomotiv, ki bodo stale $1,200,000; Illinois Central železnica pa tudi40 novih pri Pittsburg Locomotive Works za več ko $350,000.
Promet n e w-y or š k e denarne menjalnice je znašal"27. decembra 1900 $304,013,299, ki je največja vsota v zgodovini te menjalnice.:; Prejšni največji promet je znašal $353,505,086 dne 20. nov. 1900. I
Neka pittsburska kompa-nija je napravila kontrakt za odvot. 450,000 to nbitum in i j skega premogi v Nantes, na Francosko skozi Bal timore. Da prepeljejo to naročilo, bo treba 9,000 vagonov. Kontrakt je vreden $2,500,000.
Pre. Pod
I.	I
II. Bla, Dui
Na ■ n
Fin od
Pr od
• -K'	. .
V letu končujočem se
80. junijem 1900 je bilo nakovanib
v Združenih državah 82,559,401
penijev, 19,2.10,260 nikljev, 3,730,-
785 daj mo v V ^desetič), 3,634,860
kvarterjev in 4,256,408 pol-dolar-
jev več kakor pa prejšne fiskalnft
leto.
Izvoz strojev za perilnicfl na Kitajsko se nam zdi tako čudno, kakor ko bi pri izvažali premog t Newcastle na Angleško, kjer ga sami kopljejo. A vendar je to rc snično kajti pred nekaj dnevi je od' plula ladija z amerikanskimi peril' nimi stroji proti Šangaju, in jednS druga proti Bangkoku, kjer so bod<i rabili ti stroji v palači siamskega cesarja.
21 2,200 izmed 51 0,000 pa> riških delavcev mora sedaj praznovati, ker nimajo več dela, kot posledica zaprtja svetovne razstave* Tatvine, ropi in umori se množe, da je groza. Vodstvo neke poulične železnice med Parizom in St. Denis je bilo prisiljeno vstaviti poslovanje svoje proge po 7. uri zvečer,ker so lopovi večkrat napadli njene vagone in oropali potnike. Nekdo je predlagal, naj vodstvo začne posloi vati z oklopljenimi vozovi, na katerih naj se nahajajo brzostrelni Hotchiss-kanoni.

* d, id; U
U
Idi
M C
fee
v,
Vlada v Pekingu je vsprejela popravljene pogojp iriiju. Ali jih bode pa tudi izpolnila, tega še nismo do sedaj doživeli.
\
Severova srčna Tonika je napravljena po predpisu nekega zdravnika, in pomaga izvenredno hitro zoper vse srčne bolezni. Gotovo zdravilo zoper povečanje srca, slabosti v vnetju in onemoglosti. Cena $1.00.
Navadno ljudsko prepričanje je, da je bila predsedniška: volitev že končana dne 6. novembra. Res, predsedniška izvolitev odvisi praktično od ljudske volitve, a ista še ni formalno sklepčna. Dne 6.novembra je ljudstvo volilo le voliltiel može po svojih državah, kojih šte;! vilo je jednako številu senatorjev in1 poslancev poslanih v kongres od do-; tične države. Nihče pa seveda ne misli, da bo zgubil McKinley kak glas od onih 292. dobljenih v direktni ljudski volitvi, ali pa da bo: dobil Bryan več kakor prejšnih 155 glasov. Tega torej nihče ne priča- j kuje. A vsled 12. popravka vstave'! Združenih držav se morajo pozneje 1 še enkrat sniti volilni možje vsake, države, izvoljeni dno 6. novembra ter oddati svoje glasove za predsednika po balotu. Seveda je ta volitev i le formalna ker bode* republikanci j oddali glasove McKinleyuin demokrati Bryanu in izid bo neizpreme-njen. Sestanek volilnih mož vsake države določuje ustava na drugi pondeljek meseca januarja, ki pride letos na 14. Izid volitve volilnih mož se naznani kongresu po določilu ustave drugo sredo meseca februarja. Tedaj se snideti obe hiši,-, senatorji in zastopniki v dvorani zastopnikov in izid volitev se prebere. S tem je končana formalnost predsedniških volitev. Zatrjujemo pa še enkrat na korist evropskih slovenskih časnikov, da je izid volitev dne 6. novembra merodajen, in da je volitev volilnih mož drugi pondeljek januarja le formalna.Tp-rej se praktično lahko trdi, da je prihodnji predsednik vselej oni, katerega izvoli ljudstvo dne 6. no» vembra.
i '•a d
4le
<le,
:'«t<
f.
)
rs
iili '>81 ki
io
itn
(SllSy^
Inkorporirana V državi Hlinois dne 13. jan. A. D. 1S38; W /"V
URADNIKI:
Predsednik: Anton Nemajtich, eor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Podpredsednik: John R. Sterbkn?, 2008 Calumet Ave., Calumet, Mich
Tajnik: Mihael Vardjan, 903 XL^cott St.; Joliet, 111. P- Tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111. Pkgajnik: AntonGolohit.su, N. Chicago St. 801--805, Joliet, 111. "tihovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor f	Krakee, 501 3rd St., Anaconda, Mont.
" - Anton Štkfanič, Box 852, Soudan, Minn. ' 1 Jos. Čulik, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo, finančni John Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. odbor- John GrAhek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111.
' Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111. Pravni I Miha-ei, Skebe, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. odbor- \ John Obkustar, 3d St. 1115, La Salle, 111. % ' I Mat. Prijanovič, Box 375, Virginia, Minn. #rizivni \ Maktin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. 'odbor- \ Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111.
' ( John Grdina, 1751 St. CUir St., Cleveland, O.

VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a)ppo svdj?ih zaStOptltkU (delegTatll) in po nikomer drugem. Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jednotinega
tajnika (M. WARDJANA) po svojem 'zastopniku (delegatu) in po nikomer 'drugem. ,>
i Pristopili so:
društvu sv. Frančiška Sal. 29 Joliet, 111. Franc Mihelič 2284 roj 1881, Anton Baudek 2285 raj 1876, Jožef Rogel 2286 roj 1882, Jožef Skof 2287 roj 1874, Mat. £ Bauer 2288 roj 1871, sprejeti 23. dec. 1900.
Spiištvu sv. Štefana 1 Chicago, 111. Franc Avguštin 2298 roj 1876 sprejet 6. jan. >: 1901.	Društvo šteje 74 udov.
*	društvu Matere Božje 33 Pittsburgh Pa. Franc Stegno, «303 roj. 1880, sprejot 7. » jan. 1901.	.	Društvu Šteje 57 udov.
društvu sv. Jožefa 16 Virginia, MinpiFrano Bučar, 2304 roj. 1856, Mat. Turk, V 2305 roj. 1866, sprejeta 7. jan. 1901.	Društvo šteje 97 udov.
*	društvu sv. Alojzija 42 Steelton, Pa. Martin Simfiič, 2294 roj. 1859, Anton Mo-l'l horčič, 2295 roj. 1868, 'John Skof, 2296 roj. 1866, sprejeti 1. jan. 1901.
i '	f	Društvo šteje 47 udov.
društvu V. sv. Florijana 44 So,,Chicago, 111. Franc MetoS, 2207.roj. 1869, sprejet t jan. 1901.	I>ušt-vo šteje 56 udov.
4društvu sv. Družine 5 La Salle. 111. Franc Lukman, 2299j-oj. 1880, John Schebat, r12300 roj. 1875, sprejeta 8. jan.v1901.	,	Druit#o Stojo 82 udov.
1 društvu sv. Jožrifa 2 Joliet, 111. Stefan Loparc, 2301 roj. 1872, Ant. Skubie, 2302 roj. 1876, sprejeti 6. jan. 1901.	Društvo šteje 175 udov
Suspentlovani udje zopet sprejeti.
^ dreštvu sv. Cirila in Metoda 8 Joliet, lil, Janez Lukanič, 2293 roj. 1864, sprejet S 1. jan. 1901.	Društvo šteje 73 udov.
Izločeni so:
društva sv. Držižine 5 La Salle, 111. Jakob Stuk, 8. jan. 1901. Dr. št. udov. -''društva sv. Jafieza Krst. 13 Biwabik, Minn. Samsa Gregor, 963 7. jan. 1901.
DriiŠtvo šteje 37 udov.
a društva Mateve Božje 33 Pittsburg, Pa. Jožef StareaUiič 1765 P,eter Zunič, 1786 Peter Starašinič, 1779 7. jan. 1901.	• Društvo šteje 54 udov.
to takoj poravnajo, drugače se bo z njimi ravnalo po pravilih.
Mathias Malich, tajnik, 121 Vila St., Allegheny, Pa.
Cleveland, Ohio, 8. jan. —Pretočeno leto je bilo rojenih v tukaj-šni župniji sv. Vida 194 otrok; poročenih 78 parov; umrlo jih je 87, od teh 24 odraščenih in 63 otrok.— Za clevelandsko škofijo iščemo s škofovskim dovoljenjem še jednega slovenskega duhovnika. Ako bi bil kak slovenski duhovnik voljan se oglasiti naj se obrne na Rev. Vitus Hribar-ja, ali pa direktno na škofa Rt. Rev. Ign. F. Horstmann-a v Clevelandu.
Iz delavskih krogov.

M. WARD J AN, I. tajnik K. S. JL J.,
903 N. Scott St:; Joliet, 111.
Društvene vesti.
Joliet, 111., 10. jan. — Pri svoji !adnji seji dne 30. decembra 1900 M« izvolilo društvo sv. Cirila in Metoda, št. 8 K. S. K. Jednote bedeče nove uradnike za tekoče '®to: Anton Planino, predsednik; ■rank Kozjek, podpredsednik; Blaž ' Culik, tajnik; Nik. Cimerman, ^P^nikar; Anton Horwat, blagaj-"lk> 'n John Cimerman, delegat, stale uradnike si izvoli društvo :n Prihod j i redni društveni seji.
Martin Muc, prej Sni tajnik.
Tukajšne društvo sv. Jožefa, št.
, S- K. Jednote je imelo v ne-elj° dne 6. jan. svoje redu o me-|c 110 zborov an je; in volitev uradni-°vv za tekoče loto, ker se je vse J'siJo v najboljšem redu. Izvoljeni ljlli sledeči gg.: Anton Golobitsh, '^sednik; Josip Stukel, podpred-i(Juik; Franc Gospodarič, prvi taj-|k'' Anton Oberstar, drugi tajnik; jtofan Ivukar,blagajnik; John Gra-|k> delegat; Anton Fric in John ivšin nadzornika; Marko Zdravju t' Pavel Toraac> Frano Kezerle jfi °!m Mak°vec, zastavonosci; Šte-gf Sltar in Anton Kpmpare, mar-y Tomaž Koludrovič, ravnatelj. ^ dopisi tikajoči se toga društva
J.se za naprej blagovolijo poši-- 1 ua Prvega društvenega tajnika.
«®jj
v:
Prank Gospodarič, 207 Bridge Si.
i^tamet, Mich., 4. jan—Ker sedaj že vse nove uradne «:lt;'ge K- S. K. Jednote v rokah, Btv, naznanjam vsem članom dru-, a sv. Petra št. 80, da lahko platjo svoje mesečne asesmente za J' ' Jednoto od prvega dne ega meseca pa do vsake društvi®	seje. To naznanjam
V bodo znali bratje kdaj je j za plačevanje mesečnih Jedno-, a«esmen,tov Ln da bo vgak
član redno plačeval v določenem času. Kdor ne plača do mesečne seje ga bom prisiljen suspendovati kakor zahtevajo pravila. Opozarjam pa pri tem, da ne more noben ud biti večkrat suspendovan " kakor samo jedenkrat, inpri drugem prestopku je izločen.
Zatorej prosim vse brate društva sv. Petra,, da .se vs,elej blagovolijo ravnati po tem'pr! plačevanju Jednotinega asesmenta. Plača se lahko vsak dan od prvega dne v mesecu do društvenega mesečnega zborovanja pri meni v prodajalnici Gra-hek & Sunich, ali pa na mojetfi domu 431 7tli. Street.
Bratovski pozdrav vsem udom društva sv. Petra in bratom cvetoče K. S. K. Jednote.
Joseph O. Grahek,
tajnik in delegat.
Hibbing, Minn., 7. jan.—Društvo sv. Barbare, št. 40 K. S. K. Jednote je imelo v nedeljo 6. jan. svojo redno mesečno sejo in ob jed-nem tudi volitev novega odbora. Izvoljeni so bili sledeči gg. Lovrenc Kovač,<predsednik; Anton Ivramai, podpredsednik; John Povše, prvi tajnik; Mihael Bižal, drugi tajnik; John Grebene, blagajnik; Anton Kolbe, maršal; Matija Gršič in Fr. Globočnik, pregledovalca knjig; Luka Terhlen in John Bavec, bolniška odbornika; Frank Ravšelj, zastavonoša; Luka Terlilen, delegat.
Ob jed nem naznanjam vsem zunaj Hibbingastanujočim udom društva sv. Barbare, da blagovolijo od sedaj naprej vse društvene dopise pošiljati na me.
John PovŠe, prvi tajnik, *Box 847, Hibbing, Minn.
Allegheny, Pa., 7. jan. — Dru-štvo sv. Roka št. 15 K. S. K- Jednote bo imelo svoje zborovanje tretjo nedeljo tega meseca, t. j. 20. januarja. Društveniki, ki še kaj ■dolgujejo društvu, so naprošeni, da
Kaj bo videlo novo stoletje?
Chicago. 8. jan. — Prihodnji torek bode imela socijalno demokratična stranka pod vodstvom Engene V. Debs-a svojo narodno konvencijo v-tem mestu. Pričakujejo od vseh delov Združenih držav. Chicaški socijalni demokrati se že pripravljajo za dostojen sprejem svojih sodrugov.
Read-ing, Pa.,'8. jan. —Nocoj miruje tukaj cel sistem električnih cestnih železnic United Traction kompanije, mereč skupaj 50 milj po mestu in predmestju, ker je odšlo na štrajk 250 zavira-čev in sprovodniku. Vslužbenci so se prod kratkem združili v unijo in šest izmed njih je bilo. vsled tega odslovljenih. Zahtevali so konferenco s poslovodji in pojasnila o razpustitvi.;«vojili tovarišev. To se jim ni bilo ugodilo in odšli so na štrajk.
As p en, Colo., 5. jan. —Rudarji Star rudnika v Aspen so odšli na štrajk, ker so jim poslovodji hoteli usiliti deseturni delavni sistem.. ' "vf
| I
Indian atp o 1 i s, In d., 0. jan,
—	Predsednik Mitchell je izdal razglas, da se bo počela letna glavna konvencija promogarske unije — United Mine Workers of America
—	v tem ^leaju v pondeljek 21. januarja. •	SwiL
Crystal Falls, Mich., 5.jan. —Bird Iron kompanija,neko illinoi-sko podjetje, bo pričela s poslovanjem Voob rudnika, blizo tega mesta. Kompanija je organizovana popolnoma na povo, in se nadeja obilnih vspehof.
Chicago, 6. jan. —Sodarska unija si je izp^Wvala povišanje plače za 25 čei^tov na dan in še za jedno uro kr?j"M"delaviiik.
Denver, Co 1 o., 0. jan__Pre-
mogarski štrajk po severni Colo-radi in New Mexiki je pričel zavzemati velike dimenzije. Premogarji delajoči v rudnikih Colorado Fuel and iron kompanije v Gallup, N.M. so šli na štrajk, a oni v rudnikih senatorja Clarka so se na delu.New Colorado Coal kompanija je ugodila zahtevam svojih delavcev, a se nočejo vrniti na delo, ker družba ne vpošteva vseh jednako.
Pittsburg, Pa., 8. jan.-Pred-sednik C. M. Schwab je naznanil danes popoldne, da bo Carnegie kompanija sezidala največjo tovarno z,a izdelovanje cevij nasvetu. To bq|del'alo velike preglavice Na-tionaj Tube kompaniji, ali trustu za de vi,ki s svojim kapitalo«^ 7" $80,000,000 koiitroluje sedaj obrt. Več kak<5r jedno leto je že "nameravala .Carn^gifc kompanija, po Schwabovi izjsivi, razširiti svoje izdelke tudi na druge stroke, in prvi korak v izvršitev tega namena bo storjen, ko bo družba pričelj^v bližnji bodočnosti zidati največjo tovarno na svetu za železne cevi v Conneaut Harbor, Ohio;, k i j<i terminal ob Erijskem jezeru darnpgie-Pittsburg, Bessemer & Lake Erie železnice, 153 milj proč od Pitts-burga.
Greenville, Tex., 8. jan.—-Ogenj je danes zgodaj vničil glavno poslopje Greenville Oil and Cotton kompanije. Zguba, vštevši stroje, znaša $75,000. Skoro loo mož je izgubilo delo. Delničarji so sklenili, da tovarno vnovič postavijo. Kompanija je kar preobložena z naročili.
merno znižala stroške življenja v mestih, ki pa sedaj tirjajo tolike vsote.
Nevarnost pretečo zdravju vsled mnogih milijonov ljudij nakopičenih v mestih morajo odstraniti kaka znanstvena sredstva in iznajdbe. Prebivalstvo mest sta ruga sveta je večkrat skoro izumrlo vsled epide-mičnih boleznij, ki bi se dandanes ne mogle več tako širiti. Voda prihodnjih mest bo čista, temperatura zjednačena, hrana bo znanstveno ohranjena in pripravljena in ljudje bodo vedno bolj vbogali dobrohotne zdravstvene postave.
Marsikateri nasveti, da bi se storilo življenje bolj jednoštavno, ki se zde sedaj sanjarski, bodo še nekdaj delali čast onim, ki so jih svetovali. Kondeuzovano mleko je v rabi že več ko pol stoletja in druge jestvine se bodo lahko kmalu prirejale na isti način z majhnim delom v večjih množinah.
Da bi se pa gotovo vse tako zgodilo, kakor se napoveduje, ni nihče za trdno prepričan, ker nihče ne ve, kdaj utegne poseči vmes roka božja.
Ako bi napovedal kak prerok jed-nak napredek v duševnem in mate-rijalnem oziru, v znanostih in iznajdbah tekom novega stoletja kakor ga je doživel 19. vek, bi ga gotovo marsikdo smatral za sanjarja. Misleci, ki nikakor niso pesimisti, so prepričani, da smo v mnogih smereh prišli že, ali skoro do vrhunca.
V mehaničnih iznajdbah je 19. stoletje doseglo čuda, ki nam pokličejo v spomin Alladina in njegovo svetinico. Vendar nam pripovedujejo drzni ■ znanstveniki, da bomo še doživeli prava razodetja skrite moči v solncu, zemlji in zraku, ki se bodo lahko vporabile, v pomoč človeštva. Tesla trdno veruje v možnost solnčnega stroja,on smatra telegrafljo brez žico že kot brezdvomno dokazano, on dela sedaj na teleavtomatonu, ki ne bo druzega kakor mehanizem navdan z razumom, ter naznanja, da je že iznašel električno osilacijo, ki bo dajala stalno luč brez pomoči kake svetilnice, nevgasljivih snovij ali žic«.
Tesla tudi napoveduje industri-jalno revolucijo, ki bo odpravila železo in postavila na njegovo mesto aluminij. On smatni aluminijevo civilizovalno potenco kot stokrat večjo kakor je bila železova, in dostopnost človeštva za njegovo vporabo kot tridesetkrat ve^o. Tekoči zrak, dasi je res čudovita iznajdba, bo po njegovem mnenju v«dno brez vsake kupčijske koristi.
Jedini smoter, v smislu katerega bi naj znanstveniki vedno delovali bi moral biti; da se vedno povečuje človeška energija in s tem zvišuj«' človeška sreča. Materijalni napredek je le sredstvo spcijalnega napredka |in vsako stopinjo prvega spremlji tudi socijalna izprememba. Razjnere "življenja ogromne mase lj;adij, ki bode živela na zemlji če/, sto let, je iz spekulativnib ozirov veliko1 večjega pomena, kakor	^
redkafkultura in visok razvoj posit- , v ' . ' , * ., . , , ......,	. ,	, ' , Zvečanje vladnih izdatkov je v
ki
l! "
Veliki vladni stroški.
Izdatki vlade Združenih držav-za tiskalno leto končujoče se s '30 junijem 1900 so znašali 8487,-713,792. Ti izdatki so rastll v preteklem stoletju takole: $7,411,870 leta 1880; $37,165,990 leta 1850; $1,297,555,224 leta 1865 za časa civilne vojske; $356,195,298 lota 1895.	.
Same ob sebi bi'te številke opozarjale koga na potratnost in nako-pičenje dolga. Toda prebivalstvo Združenih držav se je od 5,808,483 v letu 1800 pomnožilo ua-76,265,-220'v letu 1900 in vladni dohodki od $10,848,749 na $569,240,852. Bogastvo celega naroda se je zvišalo od $7,1'84,780,228 v letu 1850 na $94,000,000,000 v letu 1900, med tem ko je poskočila vrednost naših Vsakoletnih pridelkov v pet-doset.ili letih od $1,029,106,798 na
m«znikov ali jednega plemena. Kak4 šne bodo življenske razmere, ali še-^ posebno, kako daleč se bode moglo ljudstvo ubraniti trpljenju, lakoti, bolezni i. t. d, leta 2001? Da bo napredek v Združenih državah v sedanjem veku stalen, na to lahko ^ računamo. Ta dežela je še prime- [ roma nov$ in njena bogastva le deloma odkrita. Ako bi naraščalo prebivalstvo v istem razmerju kakor je v zadnjih 20. letih, poceni bodo imele zvezne države 400,000,-000 duš. Leta 1801 je štelo prebivalstvo okoli pot milijonov, kar je samo jeden milijon več od tega kar jih šteje današnji Gixater New York in predmestja v Jersey. New York bi moral šteti koncu stoletja 20,000,000 prebivalcev ako ostane njegova rast normalna iu sorazmerna z ono cele dežele po gori navedenem računanju.
Sedaj ima NewY ork okoli 1-18 prebivalstva vse dežele in Chicago še manj ko New York. V drugih sto letih bi morala imeti Chicago 13,-000,000; Philadelphia 10,000,000; Boston, St. Louis, Baltimoie vsak po 3,000,000; Cincinati, Buffalo, Cleveland, New Orleans in Pittsburg vsak po '2,000,000; Detroit, Milwaukee in Minneapolis vsak po 1,500,000. V onein času ne bo prebivalstvo jednega milijona prav nič nenavadnega za kako mesto sredi debele, in ta sklep potrjuje zgodo-vuia gosto naseljenih dežel starega sveta.	.	j.
Velika induiWij aln ii bodo č 11 ost, katero je roka usode namenila Združenim državam bo vsaj za nekaj rodov merila proti rasti naših mest A ne samo to, ampak tudi privlačnosti mestnega življenja bodo privabile k sebi cele mase ljudi, kojih kupčijski interesi pa bodo ostali še vsejedno zunaj na deželi. Hitra pre-vožna sredstva bodo omogočila zem-ljiščneniu posestniku in tovarnarju ua deželi, da bodeta lahko stanovala v mestu cel večji del leta in še vse: jedno mogla paziti na svoj posel iz daljave. In kako po ceni in udobno bo to življenje v prihodnjih naših mestih! Občinska last vseh podjetij, ki služijo v javno udobnost, železnic, čolnov, brzojavov, naprav za kurjavo in svečavo, javnih knjižnic iu morebiti gledališč bode miz
Doktor Žvan.
i po celem svetu. V l(?tu 1812 - onem času ko je Napoleon or-ganizoval svojo velikansko armado zoper Rusijo — so znašali izdatki francoske vlade $225,000,000. V letu 1900 pa je budget zahteval 90,000,000, dasi je francoski .narod živel v miru, imel dosti manjše ozemlja in se tudi ni bil jako pomnožil,"
Izdatki Anglije leta 1600 so bili $6,000,000; lota 1795 že $98,^89,-965'; letfa 1871 $349,742,745; leta 18^)5 že $499,590,000 in leta 1899 ob pričetku burske vojske pa $540,-750,000. Na Nemškem so znašali izdatki leta 1878 samo $135,000,000; leta 1889 že $270,000,000; leta 1899 pa 1370,000,000. V Rusiji so se navadni vladni izdatki pomnožili od $2.15,000,000 v letu 1866 na $700,-000,000 v letu 1898.
Vladni stroški Anglije, Francije, Nemčije in Rusije v zadnjih 30. lotih so rastli hitreje kakor pa izdatki vlade Združenih držav in vendar je zvezna vlada, izvzemši Rusije, porabila več denarja v javni napredek in izboljšavo dežele, kakor pa katerikoli drugi narod na svetu. V vseh teh deželah kažejo dejstva, da prihaja povečanje izdatkov iz povečanja in izboljšanja vladnega uradovanja napram ljudstvu.
Vsi narodi zidajo več javnih cest in železnic, kanalov, izboljšujejo pristanišča in izdajo več denarja za šole in izobraževalne zavode. Ljudstvo zahteva boljšo poštno službo, se poteguje za boljšo - protekcijo svojih kupčijakih ko^isfij in boljšo skrb vojakov, ki so v vodui straži za obran domovine.
Na prifner, Združene države plačujejo vsako letoma 49,000,000 same pokojnine ali penzijona nekdanjim vojakom državljanske vojske. Leta 1860 smo plačali $221,973 za izboljšavo pristanišč in rek, leta 1898 smo porabili v isti namen $20,785,-000 in leta 1999 $16,082,000. Poštni primanjkljaj leta 1898 je znašal $10,504,000 leta 1899, in vendar se je poštni sistem razširil. Vzdrževanje svetilnikov ob morskih lukah je stalo lota 1860 $885,-000, leta 1899 pa $3,118,000. Ruska vlada je pomnožila svoj dolg
Ime je meni doktor Žvan, Prav spretno zdravim noč in dan, Ozdravim šepastim oči ln slepctm zravnam vse kosti.
V	Ljubljani v krčmi Muharja Ozdravil koj sem kuharja, Po buči sem ga s kolom vdrl, Čropinjo mu na mah potrl.
V	Kočevskem mestu njega dni Je možu vrela v glavi kri, Hoteč, naj vcepim mu koze, Preril sera z ražnjem mu srce.
V	Metliki je Medvedov sin Valil se v senu bolečin, Zdravila dam mu cel bokal, Še danes spi in še bo spal,
Tri bombe stotnik je dobi), In te iz prsi sem mu zri!, Preveč je bilo možu to In v miru šel je pod zemljo.
V	Celovcu jo mogočen grof, Na vratu nosi velik krof, Zadrgnem špago mu za vrat, In mož je šel k počitku spat.
V	Gorici bil je Čifut zvit* Izgubil ves je apetit,
Poslal sem ga "per ekstra post", Odvzel sem grozno mu bridkost.
Dvanajst je bilo skorej vže, Ko Jud mi tožil je gorje, Dvanajsta bije vra zdaj, In več ne javka: Česna daj!
Poklical k sebi me je kmet, Ta kmet vže spal deset ni let, Naenkrat sem ga spat poslal, Do zdaj kmetavs še ni ustal.
H grajščaku pridem v Dobezdob, Razburjal .ga je piškav zob, S pištolo sem ga izstrelil, Gospod je koj pomirjen bil.
Zelo me livali ženski spol Za glavo- in trebuhobol. Kaj meni baba to je mar, če več ne rabiš me nikdar!
Največji čudež svojih rok Pokazal sem tam blizu Lok: Nek poba zbode se v noge, Odrežem ročno mu obe.
Če pride k meni kak pacjent, Naj prej napravi testament, Jaz zdravim takove samo, Ki brez dolgov od nas gredo.
Tako jaz zdravim vse povprek Za vsako rano najdeni lek, Da vse odrešim strašnih muk To priča doktorski klobuk.
Dr. Šbrki j.
za več kakor tisoč milijonov dolarjev v letih od 1887 do 1900, in skoro ves ta denar se je porabil za zidavo državnih železnic po državi. Čistih dohodkov teh železnic je bilo lota 1898 $70,000,000; zaradi tega je bil ta dolg le v korist ljudstva in javnega življenja.
Ljudstvo, civilizovanih narodov pričakuje sedaj tisočkrat več od svojih vlad kakor pa so storili njih predniki pred sto leti. In njih pri-čukovanje ni zastonj.
Glas občinstva.
Na dan z resnico!
"Moja soproga jo'bila v resnici ozdravljena s Trinerjevim ameri-kanskim grenkinv viaprn—jedinim zdravilnim vino0 y Amea-iki, katerega izdeluje ,los. Triner 799 So. Ashland Ave., Chicago, III.,—ker se je iznebila hudega kašlja, ki jo je nadlegoval dolgo časa, in zoper katerega ni dolgo vedela nobene pomoči. Zopet more lahko dihati in povrnil se ji je prej šni tek do jedij, katerega jo preje popolnoma izgubila. Radi tega naročam tem potom zopet dvanajst drugih steklenic, in pošljite mi jih kakor hitro morete ker jaz hočem jedino le Tri-nerjevo grenko vino, varujoč se pri tem škodljivih ponaredb. — Frank Holaczka, West, McLennan, Co., Texas." Vprašajte za to čudovito vino pri lekarnarjih ali pa pišite po cenik na gori navedeni naslov. To vino je največji dar človeštvu,v 20. stoletju.

DUILDINC;
i.ritu'^U'
tudi stalno in zidano \z marm«fcrja. Zadnja dva poslopja eta zidanuv slogu grških templjev, jednojSspo-minjana Partenon,drugo pa na Ere-htoj na atenskem Akropolu.
Med severnim zalivom in jezerom je postavilo inesto Buffalo t veli-

fitmn
[K At.BBir.HT 01

Yse te, po:aanitojie.sti. proiavedf.
scenograf jako izrazito. K Hkl«jffl
pa, se prizor,-, jxifVemetn popolnem* in prikaže se sodiCnje delavno' m procvitajoče mesto Johnstown. -JjM Poseben kras pan-ameriške raf stave bo tudi godbin tempelj, za »etnajoč 150 kvadratnih čevljev pr<Ks štora in leieč na severo-zapadnef*] oglu esplanade in dvora vodnjakov', Zidan bo v »logu španske renesano«' Njegove načrte sta izdelala . EseU' wein & Johnson iz Buifalo.
Koneo prihodnjič.
Pan-ameriška razstava
v Buffalo, N. Y. 1. 1901.
Že dolgo let se je pripravljala Amerika, severna in južna, da pokaže svetu, neodvisno od kakega drugega dola sveta, proizvode svojega uma, svoje industrije in svoje moči, Nu čelu toga gibanja bo etalo, kakor vedno kadar se gro za ugled Amerike, Združene države. Sad njihovega truda pa bo letošnja pan-ameriška, ali vso-umeriška razstava v Buifalo, N. Y., ki bo v pravi po-
Lake) s severnim zalivom (North Bay) na lovi, prav ob spodnjem levem robu pa je videti del Albright-ove galerijo umetnostij (Albright Gallery of Art). Zadnje poslopje bo ostalo stalno na svojem mestu. Zidano je iz bolega marmorja, iu jo darilo John Albright-a iz Buffalo ter stane več ko $400,000. Sererno od zalivajo poslopje države New York (New York State Building), ki je
del razstave, zahodno pa se razte-gujejo krasni nasadi, v katerih se kažo vsa popolnost vrtnarske umetnosti, in žensko poslopje (Women's Building). Sedaj stopimo dalje preko triumfalni most (Triumphal Bridge), čegar visoke stolpe je okrasil s krasnimi kipi Kari Pitter, direktor kiparstva, in še nekaj drugih umetnikov. Na obok straneh mostu jo videti zrcalna jezera (Mir-
(Agriculture Building) in na levi poslopje elektrike (Electricity Building). Sedaj dospemo do najvažnejšega dela razstave, masivnega električnega stolpa, ki jo visok 891 čevljev. T« stolp..stoj i med'd rom. Jnodnj s&ur in-Plaza, nS ravnini, obsegajoči skoro dva akra. Tukaj se bo vršila največja točka vse razstave, vsakovrstna električna iluminacija ali razsvetljava. Takoj severno od stolpa se razprostira PJ,aza s krasnimi vdrtimi vrtovi in paviljonom za godbo v sredini, zatem Propileja ali monuinentalni ^S-iKidi na severu, vhod v Stadium na 1 "
'.Hi Cge^ftlCHT I9QO tU i nc rwrnnwivwn y rvoi i iwn
_ BiiS^H^ViEW. PAN -ArtfcRI CA N EXPOSITION. BUFK^LO.M.Y.HAY I TOMOVEMBER 1.1901._
Pogled z višave na pan-anieriško razstavo, ki se feo vršila v Buffalo, N. Y., od i. maja do 1. novembra 1901.
los svojim začetnikom in pospeševalcem. Vršila se bo od 1. maja do I. novembra. Misel na to, v kakšnem razvoju napredka je bila Amerika pred sto leti in v kakšnem je tedaj, bo napravila pomenljiv vtis vse obiskovalce pan-ameriške razstave. Popisati hočemo tukaj ob kratkem njeno lego in razne njene stavbo, ker vemo, da jo bo obiskal tudi marsikateri Slovenec.
Sodeč po pripravah, načrtih in obrisih poslopij pan-ameriške razstave, bi skoro trdili, da bo po lepoti presogala vse prej sne, kar jih je še kdaj vide), svet. Brozdvonino pa bo presegala prejšne v mnogih drugih oiirih, kajti še nikoli preje ni umetnost dosegla tolikih popol-nostij svojih proizvodov. Ako so se pa hotele dosoči take popolnosti, se tudi ni smelo glodati na stroške in izdanih je bilo vsled tega več milijonov dolarjev. Na sliki, predstavljajoči poglad z višave na to razstavo, je lahko videti njen splošen načrt in lice, kakor tudi razvršče-nje raznih poslopij v njih dovršenosti. Pogled je od juga in kaže ravnino li milje dolgo in pol milje široko, obseg razstavinih prostorov je torej 8,50 akrov. Takoj spredaj je del Delaware parka, jednega najlepših prostorov mesta Buffalo. Pogled kaže jezero v parku (Park
je postavilo kimi iitroški krasen most iz težkega kamqha znan kot 'most treh Amerik' (Bridge of the Three Ameri-oas). Ta most tvori glavni južnij vhod na razstavine prostore kai*J videti na pogledu ravno se^ernd' od jezera. Na severnem obrežju je-zera leži rešilna postaja, postavljena na stroške Zvezne vlade, kjer bode deset mož vsaki dan razkazovalo vpombo novih aparatov za rešitev živl^hja ponesrečencev na morju, kakor so v rabi po naših mors obalah. N a južni strani jezera, pa ni mogoče videti na pogleduje sezidalo - mesto Buffalo krair kazino in hišo za čolne in mate ladije, kjer se bo wiil vsakovrsten
ror Lakes), ki tvorijo dol velikega kanala (Grand Canal), obsegajo-^ ■oega večjo skupino poslopij več kakor jedno miljo v daljavo. ,f. Zatem dospemo na esplanado (Es-(1^.11 n ado), ki je skoro 2-5 milje dolga i-' lil 450 čevljev široka. Zahodu ji del esplanade zaklepajo poslopja vrtnarstva, grafjčj^i^i umetnostij in ru darstva (Horticulture, Graphic Arts
metr\čno uvričenje poslopij po skupinah. Začenši na jugu in pomikaje se proti severu, zapazimo dve vrsti oraamentalnih kolon, ki so znane pod imenom 'preddvor' (Forecourt). Vzhodno od tukaj leže državno in tuja poslopja, ki tvorijo imeniten.
Mines Buildings), vzhodni del pa Skupina treh večjih vladnih po »lopij. Vdrti vrtovi, razni umetni vodnjaki in jnnoge skupine kipov obdajajo esplanado ob oboli straneh. Severno od esplanade stoji dvor vodnjakov (Court of Fountains), temu na levi godbeno poslopje (Mu sic Building), na desni pa ljudo-znansko poslopje (Ethnology Building). Dva podrejena dvora se tudi odpirata proti severu na esplanado, oni na desni se imenuje dvor cipres (Court of Cypresses), oni levi pa dvor lilij (Court of Lilios). Dalje, šport "po vodi med trajanjem raz-, severno od ljudoznanskSga poslopj stave.	A 1	1
Opazovalec bo takoj zagledal «i
na desni in obrnouo proti dvoru vodnjakov se razteguje poslopjo izdelkov in proBtili umetnostij (Manufactures and Liberal Arts Building). Idoč zoper proti severu, dospemo na Mali,široko ulioo pol miljedolgo.raz-tegajočo se od vzhodne .do zahodne mejo razstave. Obrnjeno proti Mali na desni je poljedelsko poslopje
Severni zaliv v parku na pan-ameriški razstavi.
Poslopje države New York na pan-ameriški razstavi.
jednem. Igrišče zavzema v razsežnosti kakih deset akrov.
Eloktrična moč za razstavo se bo dobivala naravnost od niagpskih slapov,« ki so, le nekaj mju^t,vožnja - Majjenjf od" razstavnih prostorov.
uffalo je rtrtisto s fw, 000 prebivalo! in se pripravlja na vse načine, da zadostno počasti nad milijone gostov tekom lefo|njega leta.
Jeden v resnici najmičnejših in privlačnejših predmetov v celem 'Midway' bo. gotovo krasen in točen posnetek johnstownske povodnji, novica o kateri je v svojem času pretresla ves civilizovani svet.
čenja tema zagrinjati meBto v svoj0 črno odejo se prikažejo luči v h' Sah. Zvezde začno migljati in vzšl& luna razlijati svojo bledo evitlobo-Plavži in peči za kok pordeče ob nebjo	prizor je nad Vi
"krasan in slikovit, t^oz poulične leznice se vspenja p«' griču navzgor-Luči po hišah zginfevajo in mesti" so vleže k poSiiku trudapolnetf dnevu. Postane j u^i'.o in solnce zopet prikaže faza vbodnih griče^ ter vrže svoje flplg^^arke čez v« prizor. Johnštfni ii se zopet gibi)1 Počasi pa se pri o n nabirati oblaki
P
bu in padati djfcž,' naj prvo
,1 i.
h
m
vhod v° 'A
Jezero v parku na pan-agieriški razstavi.
way'lia za-
vzhodu iu hodu.
Vsakdo, ki namerava obiskati razstavo, naj si zapomni, da se bo tamkaj videlo vse najlepše kar more proizvesti genij 20. stoletja. Po dnevi bodo dajala razna poslopja s svojo izbrano vsebino in druge vnanje privlačnosti dovelj razvedrila. Po noči pa bode vse zatopljeno v žarko tisočih električnih lučij, kar bode storilo še nikdar ne prekošen prizor. Več kakor 200,-000 električnih lučij se bode rabilo pri razsyetljavi.
Razkazovanja se bo vršilo s pomočjo, scenografičnega aparata. Popise očividcev je umetnik vestno vporabil pri slikanju prizorov. Tega razkjfza, ravno tako kakor dejanske povodnji, gledalec nikdar ne bo mogel pozabiti.	, j Vso umetnine tega razksta je izdelal Edward J. Austin iz Newark ki je žel že velike vapehes oikloramičnimi in soonografičnmi proizvodi- '.Isti Austin je tudi slikal "Niagara po zimi," katera slika je vzbudila v Londonu pred par leti toliko občud ovanja.
lagofria, zatem močneje, poslednji! pa kar v curkih, spremljaj z bil skom in gromom. Nakjyit pa se prt* trga z grozno močjo irj treskom v<j lily jez pri South Fork na vzhodu> zadržujoč recico Little Connemaug^ j, in voda dere proti miestu, odnašajo' ^ s seboj vse kar ji je bilo na potu Prebivalstvo je zbegano in mnog potonejo v deročih valovih. Vodf se vstavlja pri kamenitem raosti1 ker jo ondi nabrano lesovje in drugO ne pusti naprej. Tema postan® še gostejša in slednjič zada požar prizoru še groznejšejl?ce.
Albrightova galerija umatnostij na pan-ameriški razstavi,
J^ko zanimiv del razstave bo tudi Midway' s svojimi ražriovV&tfftmi raz kazi. Raztegoval se b (l skorjo sjoou čevljev v daljavo in obsegal blizo>^0 raznovrstnih čudov. Med njimi bode tudi posnetok povodnji v Johnstown in razne »like življenja na Jutrovem, ki bodo razkazane v poslopju 'Krasni Orijent'(Beautiful Orient).
Atletične igre in razni športi se bodo vršile v Stadiju, kjer bo prostora za več ko 12,0.00 gledalcev ob
Scenograf ali |iva podoba se, raz »r~od vsegricap se je " prcjjzvedlo v ti^trpkiin tega bo razkaz povodnji v pomenljiv.
Zagrinjalo so vzdigne prvič nad mestom Johnstown, kakršno je bilo pred vničujočo povodnijo. Mračise že in ljudstvo hiti urno oddela domov po širokih cestah. Večerni osebni vlak pennsjlvanske železnice pri-buči in odrdra mimo. Solnce zgine za zapadnimi griči in kakor hitro pri-
bo ob v«c
že-
r0r
iet| |
3
oel ve«
A
p<r
T Kdor rojakov išče pravice
i kdor
Kupi les ali lumber tam, kjer ga dobiš najccnejse!
MI HOČEMO TYOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo Vselej postregli z naj ni ij inn tr&nimi cenami. Mi imamo u zalogi vsako-vrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopji, mehki In trdi lesr late, cederne stebre, jkske in šinglne vsake vrste.
_utš prostor je na »csplaines ulici Mlzu novega kanala.
Predno kupiS Lumbkh, orIusI se pri mu, In »i na8o zalogo! Mi le bomo zadovoljili lu ti Prtbriiuili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC,
JOLIET, ILLINOIS.
ima opraviti pri sodniji ali ima kako tožbo, naj se obrne do ®ene. Mnogim Slovencem sem že pomagal, da so dosegli svoje ali za poškodovanje dobili 'plačano. Ker B®m angleščini popolnoma vešč1, lahko protolmaeim Vsako tožbo in v to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
mo St. Clair St., Cleveland, O. -_r_-
JOLIET
LIGHT COMPANY
"e priporoča Slovencem v Joliettt za napeljavo Plina po hišah. . . •
Pridite, in oglejte si naše plinorie peči, ki so zelo varne in ni se bati nezgod.
• Ako pričnete s našimi plinovimi fcečnii vam bodo ugajale ter jih I'odete priporočali še drugim.
TAKO GOVORE VSI.
URAD JE NA
pp in Van Buren cestah v Jolietn.
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlanti&kem morju jo
Jolin K/uLkietr,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Zastopam pa te-le znamenite —: črte
&EVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALE TRANS-ANTLANTIQUE, francoska linija, ki vozi na Haver;
RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Antvverpo.n;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION COMPANY, vozečo na Southampton.
Ako hofet-e dobiti moje znance ali prijatelje iz nUire domovine ali se nameravate nami tjo podati, kupite vožni listek lahko pri meni brez vseh daljnih potov. Hitra, poštena in zanesljiva postrežba je vsakemu zagotovljena.
DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kanu,. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi avstrjjuki denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev. Priporočam svojim rojakim tudi lepo
____GOSTILN1CO—
reskrbljeno z vsemi pijačami in smod-kami, kakor tudi svojo brivuico.
John Knkar,
020 N. Chicago St.-, Joliet, 111.
i rt" v, d* ig1
t ti Og' od« iSt« Ig o an« ž»f
Kakor ura za $50.00.
$5
okifcf/imrb dvojnim pokrovwj^ke pozlačena, ampak v resnici
GOLD FILLED
ura ■/. dvema plošči cama zlata z zanes ljivim
amerikanskim gibanjem
-jm -nobena ponaredba-finega kolesovja R. ___ v>* R., garantovano, iz uobrega niklja. tikanje in pokrovi 25 let yar<intotani. Po vjjanjosti in trpežnosti je najboljši zlati uri za $50.00. Pošljem Po C. O. D. za $5.50 in ekspres. stroške ? dovoljenjem Proste Preiskave ter so • al'ko vrne ako ne ugaja. ZASTONJ $1.50 J^dna verižica, ako se pošljo z naročilom Kjer nifikspresnega urada je treba poslati z naročilom in uro pošljemo Po registrovani pošti. Pišite če želite mo-, s«o ali žensko uro. Katalog zastonj.
Penaie's Jewelry Co.,
TR0ST & KRETZ
—^ izdelovalci —
Havana in domačih smodk.
t	Posebnost so naše
■ 'The n, S." 10c. in "Meerschanm" 5c.
Ka drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
Jefferson cesti v Joliet, Ills.
Najuspešnejše zdravilo
—: zoper :—
Poletne bolezni
Kratkočasnice.
Najdenoblago.
Žid dobi ob cesti spečega potnika, poleg katerega leži tudi nekaj v robci zavitega oblačila. Bliže sto-pivši vzame žid robeo z oblačilom ter hitro odide svojim potom. Ko se prebudi, vidi da nima robca z oblačilom. Vstaue in ugleda že precej daleč žida z ukradenim blagom, kako naglo koraka po cesti. Hitro stopi za njim, prime ga in ga odžene pred sodišče. Žid se izgovarja, da je blago našel a ne ukradel. Sodnik reče: "Tukaj stoji potnik, kateremu ste vzeli blago." Žid odgovori: "No kaj hočete še več dokazov? Našel sem tega potnika in blago poleg njega; blago sem pobral, a potnika sem pustil, ker je prete-žak, da bi ga bil nesel."

■ V-..g-
Vstanovljfna januarija leta 1897.
SILVESTER STRAMETZ. vodja.
ANTON o G-RAHEK,
PREDSEDNIK,
1012 North Broadway Street.
JOHN KU^AR, »ffijflMk,
920 North Chicago Stre«.
Preskrbljuje izvrstno muziko za plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode, društva, dirko itd:
Glavni Oiud:	Dregi Urad:
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St.
J'tle/on jo-	JOLIET, ILL.
JOHN GftDIHA,
1751 St. Clair St.,
Cleveland, O. Tel. Eost 1450 W.
Priporočam tukajšnim Slovencem v obilon obisk svojo prodajalnico založeno z mnogovrstno spodnjo in zgornjoobleko. Velika izber raznih srajc, jopic, lilač, nogovic, rokovic, trakov, dežnikov, ženskih in moškili klobukov, masnih knjig, povestlj in še mnogo drugih k tej trgovini spadajočih reči j.
Nizke cene in dobro blago.
Pri meni je lahko vsakdo narod na "Amer Slovenca".
Moder žid.
Žid na Hrvaškem recimo, da mu je bilo ime Itzig Jeiteles, naredil je nekaj, kar ni bilo prav. Sodnik je izrekel tako-le obsodbo: "Itzig Jeiteles je kriv in je obsojen, da si' lahko izbere sam kazejv: ali bode zapft 20 dnij, ali bode plačal 100 gld. globe, ali jih 4.oh» 25 P° 8tari ogerski pravici."— "Katera bi bila najboljša kazen?" premišlja naš Jeiteles, potem pa reče, da hoče od-sedeti 20 dnij. Sodnik precej vtakne Jeitelesa v luknjo, kjer žid pošteno strada. Preide 10 dnij, in Je-itelesu prihaja že dolgčas; zato premišlja, ali ne bi bilo bolje, če bi jib prevzeijž5 po "stari ogerski pravici. Štirinajsti dan se^avi sodniku in ga naprosi, naj mu mu jih da odmeriti 25.
Sodnik privoli, pozove pandurja in mu ?eli, naj jih Jeitelesu odmeri poštenih 25. Pandur je bil .že priučen takemu poslu,-zato je precej do-šel z leskovačo. Toda ne le jedne, ampak še debel sveženj jih je imel
Pa se!
Ko so bili v začetku tega stoletja Francozi v Ljubljani, stal je na dolenjski mitnici francoski vojak na straži. Po dolenjski cesti pride dolenjski kmet s košem na hrbtu. Straža ga uHtavi rekoč: "Qui vive?" Nas Dolenjec se odreže tako robato da tega niti zapisati ne smem. Francoz, ki je kmetove besede morebiti raztolmačil kot "bon ami" ali kaj takega reče na to: "Pase!" (Qui vive?—Kdo je?—Bon ami?—Dober prijatelj.—Pase — Idi!)
Naš Dolenjec pa je besedo razumel po svoje, češ "Pa se! to je: Dajva se. Zato odgovori mirno: 'Kako se bova? Vi imate puško, jaz pa koš!"
Trije modrijani.
Srečajo se trije modrijani in se vprašajo, kdo izmed njih je tako moder, da si zaželi največ. — Prvi reče: "Jaz bi imel rad devet ladij polnih šivank, vsaka šivanka naj bi imela svojega krojača, a vsak krojač po devet vreč cekinov!" Drugi reče: "Jaz bi imel rad polno morje črnila, da bi pisal zgolj števila, dokler se ne bi vso morje izpraznilo, a potem toliko cekinov, kolikor"Jitfkalč napisano številjv'-' Tretji reče: "Jaz fei. pa najrajši imel, da bi potem vidva umrla in vse to zapustila meni!"
Kako je ogenj ven prišel.
"No, Gašper, ali se že kaj ve, kaj kako je včeraj ogenj ven prišel?" — "Ej kajpada se ve; ljudje pravijo, da je streha pregorela in potem je ogenj ven priS'ell"
Prebrisani Kočevar.
ITa prodaj 10 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje lu tržim najboljše »modke.
1012 N. Broadway, Joliet Ills.
Tele?. 2252.
JggP* Primeni si tudi lahko vsakdo naroči mehek ali pa trd premog za zimo.
Doktor Frederick,^
M
Soba 404 llarber Iildg., Phone 2124. Stanovanje, 1222 Hen ton St., Phone 1414. 10 do 12.
' 3: i: „. „. Joliet, .111.
E. KRAFT, Broadway Street.
JOLIET, ILLINOIS. VfV
DPT7" K "DT T A Utt8 »e dobi vodno uveii fnb iLi&JllUJii po uajulžjlh cenah.
Kočevar vidi v Ljubljani na trgu ribe na prodaji ter vpraša prodajalca: "Kakšne zveri so to?" Proda-jaleo, prebrisan Kranjec, odgovori, s seboj, če bi se mu bila katera vlo- da so ribe, katere je moči pojesti
mila. Ko pandur opravlja službeni posel, Jeiteles strašno kriči: "Ach wai! Ach wai!" Ali njegov "Ach wail" mu ni nič koristil, ker je bil pandur vesten človek in je tudi znal pošteno vihteti svoj instrument. Do deset je šlo, do petnajst je tudi prišlo, več jih pa Jeiteles ni vdržal, ampak naprosil si je nekoliko premisleka, potlej pa je rekel, da jih ima dosti in da rajši plača 100 gld. globe.
Sodnik jo bil dober človek pa je precej uslišal ponižno prošnjo Jei-telesovo, kateri je radosno naštel 100 gld. globe in bilje vesel da ima tako dobrega sodnika.
Stilh,
-je-
kolero in
manova zmes zoper diarrhoea. ;,J[sta Je napravljena iz najuplivnejših V « i 'n zilnivil. v ,V frJ • jo lahko.vsakdo, otrooi seveda v ^'»ko manjši meri. Vliti jo treba ne-tega zdravila v kozarec, drugo pa napolniti z vodo in zavžiti.
[ v Stillnianovii Lekarna
t • r"-- Chicago & Clinton Sts., Jol'et. IU-
JOHN J. WELNITZ,
ODVETNIK.
Govori se nemški in poljski.
Joliet, lil,
D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
joliet - - ill.
DR. H. G.
nemški zdravnik.
Office: Cor. Chicago & Clinton Sts. Stanovanje: 315 N. Broadway.
Uradne ure:
Od 10. do 12. dopoludne 4. popoludne.
2. 7.
8. zvečer; številka telefona: 1872.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci; sladkih pijač v steklenicah^
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon 13^3.
8«l,.40«,C«tt,„„BBlldl-«.
CHAS. L PETTIS & GO.
204 Duane St., New York.
_ •"
KUPUJEMO ZA
GOTOV
DBISTAH
vsakovrstne pridelke, kuretino, divjačino, kožuhovino, jajca in surovo maslo.
Pišite po naše sedanje plavalne cene
Menica v krsti.
Bogatin je zapustil premoženje trem dedičem, katerih prvi je bil katolik, drugi protestant, tretji pa žid, proti temu, da mora vsak osebno položiti 100 gld v krsto. To so tudi res storili vsi trije, a kako? Protestant je položil 100 gld. v po-pirnatih desetakih katolik pa v zlatu. In žid? Ta je položil mrtvemu v krste menico za 300 gld. in da bi mu pokojnik ničesar ne ostal dolžan, vzel je žid iz krsto onih 200 gld., katere sta vložila katolik in protestant.
B c r a o a.
Dva berača sta jedla skupaj iz iste sklede; j eden je videl, drugi je bil slep. Dogovorjeno je bilo, da ne smeta naglo grabiti; kdor bi naglo grabil, tega sme drugi z žlico udariti po glavi. Ko tako jesta, udari zdajci slepec tovariša po glavi. "Kaj me biješ!" razjezi Be ta, ko še videti ne moreš,če naglo grabim? A slepec mu i-eče: "Ker jaz hitim, kar morem, pa me ti vendar ne u-dariš, tedaj si lahko mislim, kako grabiš šele ti!"
Kako se napravlja komu veselje.
Sosed vidi soseda, kinousMljono pretepa psa. Nejevoljen stopi k njemu in ga vpraša: "Zakaj vendar tako neusmiljeno pretepaš ubogega psička?" — "Kad bi mu napravil veselje," odgovori sosed. — "To pač ubogemu psu ni v vesolje, ako ga bijete tako neusmiljeno!" — "Res je; da zdaj ne čuti veselja ali čutil ga bo potem, kadar ga zopet izpustim!"
pečene. Nato Kočevar zopet vpraša: "Kako se jih mora peči?" A zviti Kranjec odgovori, da jih mora nekoliko približati ognju, tako rekoč samo pokazati jim ogenj, potem pa pojesti. — Kočevar vtakne ribo v torbo, plačo jo tgr jjgide. — Ponoči pride mimo mlake^jer se lesketa mesec kakor v zrcal*. Meneč, da je ono kar se lesketa v meseci, ogenj potegne Kočevar. ribo iz torbe ter jo drži nad vodo, rekoč: "Fišele, žigšt fajerle?" A riba, ki je bila še malo živa, smukne iz roke ter plu-skne v mlako. Kočevar sedaj tiplje po mlaki, tiplje, tiplje ter ujame naposled žabo, ki začne kričati na vse grlo. Ali naš Kočevar odgovori: 'Mogšt kvičen oder kvačen, mušt doch gfrešen šein!" pa" spravi žabo brez ozira pod krov svojega telesa.
JOHN ItODlC
1145 Lake St., Cleveland, O.
se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t. d.
STUKEL
AND
GRAHEK.
Chicago in Indiana ulice,
JOLIET, ILLINOIS.
V svoji zalogi imamo vsakovrstno
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi perutnino, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk še najino dobro urejeno
gostilnico,
v kateri je dobiti vedno svežih pijač in dobrih smodk.
Slovenska Gostili IpMai
Radi odhoda v staro domovino po primerno ilizki ceni. Prostor je dobro obiskovan; ima dve veliki sobi in poolroom. Kdor jo želi kupiti naj si jo blagovoljno pride ogledat.
♦T0I111 Kuči6 9002 Strand St., S. Chicago, IU.
W, Meyer & Sons,
-"•Treovci —
importovanih vin in likverjev na debelo.
75 & 77 Chicago Ave.,
CHICAGO, ILL.
Telef. 325.
Stenski papir, barva, olje, lak, čopiči i. dr.
se dobe ceneje kakor kje drugje pri
STANTON&0ETTER
405 N. Chicago St. Joliet, III.
Tel. št. 1023.
John Kraker, 1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3368. L.
Priporočam v obilen poset svojo novo gostilno, obilno založeno z dobrimi pijuiiuni, dutim Kuhanim žganjem, troplnovoein.plvoin.viuom in smod-kaml. - Prodajam tudi p re in o it ln vsprejemam vsakovrstna narofiln za prevažanje tovora.
Vprašaj svojega mesarja za klobase, ki jih izdeljujejo
KIEP BROS. & GO.
Zapomni si to, da jih mi izdelju-jemo sami in da sj najboljše.
Mi pripravljamo sami vsakovrstne gnjati in slanino. Najboljši okus za naše blago vam zajamčimo.
KIEP BROS. & CO.,
117 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Wm. P. Marso. Jacob Marso.
BRATA MARSO,
ŽELEZNINA IN KLEPARIJA, napeljava parnih in plinovih cevij.
JfaroSUom se toino ustreza. 516 N. Broadway - Joliet, 111.
Telefon 13S3.
Štefan Hebrovid
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in naj bol j So smodjco.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hrvatom in Slovencem.
lastnik
.Toliri Weigel,
"THE CHICAGO HOUSE" se priporoča v obisk svoje gostilne, v kateri je dobiti vsakovrstuih pijač in tudi smodk. Vsak dan se dobi prigrizek.
Istotako so na razpolago dobra prenočišča na
112 Bluff Str.......Joliet. 111.
ANA VOGRIN,
izučeua babica, ' 1115 N. Chicago St., JOLIET, ILL.
z 4fjvetlotno izkušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valento in dr. Koesbachor-ja, se priporoča tu-kajJnim Slovenkam. '	_
JOHN PLESE
priporoča svojo lepo urejeno gostilno v kateri je dobiti vedno dosti mrzlih pijač in dobrih smodk.
1J04 Collins Street, Joliet, III.
Vprašaj to svojega mesarja za
...	I
. latere jo dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street - Joliet, 111.
Brata Simonich
v lronwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnico, v kateri je dobiti vsa[ki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
Fred Grassle.
pekarija. 300 n. Bluff St. - JOLIET.
Ako hočeš kupiti kak dar svojemu prijatelju ali sorodniku, oglej si našo prodajalnioo. Imamo veliko zalogo zlatnine in s rebru iti e na iz-bero, srebrnih in zlatih ur, žepnih namiznih in stenskih ur, urnih verižic, muzikalnih inštrumentov.Vsa popravila ur in druge zlatnine in srebrnine izdelujemo točno in po nizki oeni.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Agent for Besley's Wau .cean Ale and Porter.
BAR G00I1S.
J. C. SMITH,
BOTTLER.
4U Van Buren St. 'Phone I7H>- ■l0llet' ln-
FrankPapeš
priporoča rojakom Sloven com v obilni obisk svojo novo urejeno gostilno, kjer se dobe vedno sveže pijače in dobre smodke. Ob sobotah je 'Tree lunch" in godba. Točim domača vina iz pristnega grozdja po najnižji ceni.
Calumet. Mich.
7th »t. No. 211
Ako se Bočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KL0BUČAR-JU,
7th Str., No. 119
CALUMET,	MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče, igralno mizo, dobe se dobre smodke, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
Prenočišče in hrana je mem novodoflt.n na razpolago.
KAROL OESTERLE,
ZLATAR, 106 Chicago ulica, Joliet, lil.
S ENO E K |	p*/ j

AND POINTS! IN
H flfl llmtomft KM^BMbI
i^HJfflnMnH^HHi
ANU territory DEVONI).
W. .T. BURNETT. PASSENGER & TICKET AGENT. JOLIET. ILL.
tiiiu. J. OllAHLTON, Qoucral Passe net \ Ticket Agent, CHICAGO. ILL.
£ M >.-! 2
^ .Slid g coži- -
a ^m. 'S £ H
. O cc S W
j - * 3
>S> S8 .
9S a
g H- 3 I *
g UJS a a aoag,s <5 S z 2 -
w	hh	rf
A. GOLOBITSH
799-801*808-805 N. Chicago St.	-I	JOLIET, ILL.
Long Distance Telephone 32J> (nasproti slovensko katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno'voliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih In importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesu, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas". Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
(JOSTILNICA. je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in sinodkami.
Prodaja tudi raznovrstni PREMOG, pošilja DEŠAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurzu; zastopa tudi znamenito prekmursko črto SEVBRO-NEM KEGA LLOYDA, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vSaJčem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
Demantiii električni križ
Mike: "Hello, ali je to številka 222?"
Joe: "Da".
Mike: "Ali si ti, Joe?"
Joe: "Da, Mike, kako se imaš?"
Mike: "Prav dobro. Ali je kaj novega?"
Joe: "Si-li slišal, kaj je rekla Barica svojemu ženinu, ko sta se peljala od poroke?"
Mike: "Ne, kaj pa? Povedi!"
Joe: "I, rekla je: "vsa sem se tresla, ko sem izgovorila besedico: ja". Precej potem pa je pristavila: "Toda drugič bom be bolj korajžna". Ha, ha, ha. Good bye."
Mike: "Ha, ha. Good bye".
Tudi imenovan Volta-križ je bil prod nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, norvoznost, živčno oslabelost, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, obupi jivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazon, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
CD Križ je trebanositi po dnevi in ponoči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu jo $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanojo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel nikoli biti brez demantnoga električnega križa, kerjni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
Pošlji jeden dolar po ekspresni ali poštni denarni nakaznici ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden demantni električni križ ali pa šest za pet dolarjev.	v
Na razpolago imamo na tisoče {priporoči nih pisem.
J. J)ALiI>K iz Stuttgart, Ark. piSe, Trpel sun vo8 let na boletiush ln noben zdravnik nil pa-tentovimo zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj Bem popolnoma ozdravljen, za kar se zahvaljujem vaiemu deniantnem« električnemu križu. J_
PAUL POVIO, iz Milwaukee, Wis, p!Be- Več let me Je mučil revmatizem. Po SesttedenskI rabi raSega električnega križa zatrjujem lahko .pod prisego, da nI bolJSega zdravila zoper vrematlzem
Dolgo {asa sem bolehal na prsih in poskusil sera že več zdravnikov, a ničesar mi niso pomagali. Va5 demuntui električni križ me je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Ereeport, 111.
Bil sem kruljev od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-hov. Ko sem prvič videl Vas oglas, sem si mislil, da je to navadni humbug, a vendar sklenil, dasi hočem kupili Jednega Komaj sem rabil vnS električni križ par dnij mi je že bilo mogoče vstati s postelje in sem sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem so vam najsrčnejše. LEO CHARVART, Eastman, Wis. Naslov:
The Diamond Electric Cross Co.,
Dept. srf.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
pivovarji in izdelovalci pive v stekle r.if
Naročilom za naše . v steklenicah se točno ustreza.
JOLIET, ILLS
NEODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI K01HB1NAC1
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY. Western Office Sunny Brook Distillery Co.,
Madison & Market Streets,	CHICAGO.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVIH IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
»^w v^v	♦	♦	T	9	V	W	V	W	V	T	▼
Nikdo ne pozna več želodečnih bolezni),
ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
GRENKO VINO,
katerega je po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
TDt. Is/L. F. Bozinoih..
• ■ .	. tw^f-p
Ono pozitivno ozdravi vse bolezni Želodca in Črev, ter je najboljša pomoč: zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti jo je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec pred vsakim obedom in prodno se gre k počitku. Ako ponavljaš, to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek tega zdravila.
■ Nobena steklenica ni fcristrni, ako ne nosi podpisa:
I>1«. VI. F. BOZIIVCII,
519 Milwaukee Avenue	--	CHICAGO, ILL.
•-t——-—r-<-r--;..........'"'--~—; .':i"'—■ ............•■•' 1 "■ ■
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce pb Ameriki je.prevzel g,
.A.. ISTEIVE^KTIOH:,
013-915 N. Scott St.,	--	JOLIET, ILL.
Priporo&a. se rojakom v obilno narotlo V mestu in oddaljenih krajih.
IDR. G-. I-V^LIST POHEK .
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cort 10th & Walnut Str. in N. West'Cor, Park & Central Strs., Kansas City, Mo.,
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti i« proslavljeni zdravtjik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežjo in najopasnejše človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in liogatim znanjom in skušnjami jo postal predsednik dveh pajvečjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj še vsakdo, ki boleha, obrne na: I>U. G. IVANA POKEKA.
S trajnim vstjehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučili, glavni in nosni katar, krvne in kožijo Jjolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstno rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo 'zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne moro pomagati,, naj obišče ^li se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. IVANA POHEKA. On je na Sl'OTlXE IN STOTINE'nevarno bolnih oseb ozdravil,
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu'in krvi. Dr. O. Ivan Pohek.se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok.
-:VSI ONI:-
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnelll.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpiiani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:—
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Has. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek flnancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo„ U. S. A. Dragi g. dr. Pohejc:—Z vašim zdravljenjem jo bilo storjenega več stalnega zdravja, nego jo bilo to mogoče kakomu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lepo zahvaljujem.	C. G. FOSTER, sodn'k r Topeka, Kas.
Spoštovani g. dr. Poheh:—Zahvaljujem se vam za BVoJe popolno ozdravljenje. VaSii zdravila so najboljša in vsaoemu trpečemu jih priporočam.	JOS. LIPOVAlC, Kulvilie, Miss.
SpnStovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil1 in sem popolnoma ozdravil. 'Mo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 28 let na, želodcu in črovlh in sem mislil, da nI več pomoči raojo bolezen.	Vaš udanl	JOS. ZGANlO, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatlima. vsled katerega sera trpel celih 20 let. ,	JAKOH KELLER, Helena, Mont.
Pragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in »e Vam lepo zahvalim za vaSe vspeSuo zdravljenje.	STEVE MARAK, Cameron, Tesas.
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da Je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, kar nI na obe oči Cisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vain zavezan za dobro ozdravljenje.
UKN HENDERSON, Kansas City. Spožtovaui gosp. Zdravili :—Vella vam hvala za svoje ozdrav Ijenje z težke bolezni.
THOM. JURKOVIC, Iron Mountain, Mioh
—NASVETE DAJE ZASTONJ__
Ne pozabite priložiti znamko za 2 o za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
Gr. IVAN POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, MO., U. S. A.
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga importovanega vina in žganja na debelo.
; ^tr iV *Sr 'it *3r *tr	"sle" "if Sfe*
itljilittJj dKiijfc*	Cfrjt V^jv^J
JACOB STONICH
89 E. Madison St., Chicago, 111
Slika predstavlja uro za dame z dvojnim pokrovom (Boss Case) in so najboljši pokrovi s zlatom pre-tegnjoni (gold-filled) in jamčim zanje 20 let; kolesovje je' Elgin ali Waltham tei velja samo ^
SIS.
v ^Wfe^^^^BllMyy O Dame, ktere žele:uro kupiti se jim O	6 sedaj pohnja lopa priložnost, ta
V ^feki' Imiiir t cetta je le za nekaj časa.
o	^^IHP^	f Na zatevanje pošljem cenikc pošt-
p	19778	9 nine prosto. Dobra postrežba in
jamstvo za blago, je moje geslo. Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem
JACOB STONIOH,
89 EAST MADISON STREET, ... CHICAGO, ILL.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" s0j naša neprekošena
specijaliteta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO, ILL.
Kdor se lioče prepričati,
katere eigare so v celi Ameriki najboljše, naj si vsaj za poskušnjo takoj naroči AN TON H ORW AT-ove, jedine XJll iJwlce vržinke v teh državah in gotovo si jih bode z zadovoljstvom še več naročil.
BSf" Pošiljam v V i i n k c, kakor tudi vsakovrstne druge smodke na v»e kritje Združenih držav po najnižjih cenah.
Posebno opozarjam svoje sorojake slovenske gostilničarje, da se pogostokrat odzovejo temu povabilu.
Ob jednem se priporočam v obih n obisk svoje GOSTILKJE, kjer postrežem vsakemu z najboljšo pijačo, jedili in PRENOČIŠČEM.
ANTON HORWAT, D «301 St., JOLIET, ILLS.
Telephone 3431,
A. BAUER & CO., CHICAGO, ILL.
Wm. Conlon
Sole owners of the celebrated
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash" in čistega rženega Kentucky žganja.
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
Benedictine Invigorator
also headquarters for Beef Tea, Tom & Terry & Rock & Rye.
Pri naročilih naj se blagovoli omeniti to oznanilo.
Fr cd Sehring--
• Brewing Company
■■raaMfrfiffimr r~ Ita,..... '	c ■ J
ulezano pivi
TEL. 26. I
F.KORBHL ^BROž
prodaj alec viaaWti trte
in žgania	j
Sonoma Co, Oalifornis,.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. nhii-Miii. ..f,
TELEFON! 110 CANAL.	UllluU&U, F |
___.__:_______________1
| The Anheuser-Busch Co
i
i . i i. . ^ Qltm 9hm
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO
+0+00+0+
IZDELOVALCI
vsakovrstnega vina in zganja«
El PORTER, predsednik.	JOSEPH llEAUN, taj. in ^
^^^^^^^COM P A NI
. Pivovarna: Sonti« Bluff Street	JOIJET^LmOir ^