POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V — Štev. 16 CENA 10 DIN Ureja urednišs -dbu« Glavni urednift Štrukelj Kare! — Naslov uredništva o upravi- »Posavski tednik«. Videm-Krškc ! — Čekovni račun pri NB FLRJ Krško štev <.15-7*145 - Tiska Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 400, polletna 339. Četrtletna 190 dinarjev - »Posavski tednik« izhaja enkrat tedenske KRŠKO, dne 24. aprila 1954 Milana uanes p»iVovo mesto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO 05 13. o6letnici ustanovitve O F Minilo je 13 let, odkar se je Zato se bomo na ta dan spo-ustanovila Osvobodilna fronta minjali vseh tistih slavnih slovenskega naroda. Vodstvo podvigov, ki jih je naše delov-OF s Komunistično partijo na no ljudstvo doseglo v času osvo-eeln, je v najusodnejših dneh bodilne vojne, še posebno se naše zgodovine znalo ustvariti bodo spominjali prebivalci na-enotnost naših narodov ter jih ših gorskih vasic, kjer so se popeljati v neizprosno borbo na ravno v tem času pred 13 leti po Evropi, bo ostal ta dan še posebno v spominu. Zavedajo se, da brez organizirane enotne . fronte slovenskega naroda in j neizprosne borbe naših parti-zanskih edinic ne bi bilo njihove vrnitve v njihov rodni kraj. Kakor smo vsako leto ta dan r V le/ hiit je bila pred V. leti ustanovljena OP. Bvtienje in smrt proti krutemu sovražniku. Naloga je bila težka. Dvigniti je bilo treba naše zasužnjeno slovensko ljudstvo v oborožen upor proti največjemu zatiralcu slovenskega naroda, ki je do zob oborožen zasedel našo deželo z namenom, da se polasti naše prelepe zemlje, nas pa spremeni v sužnje nemških in italijanskih grofov. začele zbirati prve. partizanske čete. Tega dneva se bodo spominjali vsi naši delovni kolektivi z zavestjo, da se je s tem dnem začela krojiti nova doba delavskega razreda, ko delavec-pro-letaree prevzema v svoje roke oblast na Slovenskem, Našim tisočim izseljencem, ki sprejemali naloge za naše nadaljnje delo, tako bomo tudi v Veličastne manifestacije v Splitu in Beogradu — Jugoslovansko ljudstvo enodušno pozdravlja ankarske razgovore med naj višjimi predstavniki Jugoslavije in Turčije ter njih sklepe Predsednik FLRJ maršal Tito ni tako zaostrena. Mi pa nima- o čemer so se tri vlade v glav-se je včeraj vrnil v Beograd po mo razloga, še manj pa takšno nem že doslej sporazumele, enotedenskem obisku prijatelj- zaupanje, da ne bi storili vsega, Balkanska zveza bo nov korak skl Turčiji. Kakor so visokega da bi v bodoče preprečili sle- naprej v prizadevanjih balkan-jugoslovanskega gosta spremlja-! herni morebitni poizkus glede skih držav za mir in varnost na li navdušeni pozdravi in pri- agresije s katere koli strani pro- tem delu sveta. Tega se zave-srčna voščila v njegovo osebno! ti našim državam. Razume se, dajo prav dobro tudi tiste sile, dobro in dobro jugoslovanskih da so nam v Turčiji rekli, da je ki si žele, da bi Balkan ostal še narodov povsod, kjer koli se je imel zamisel balkanskega spora- nadalje »sod smodnika«, pri-pojavil s svojim spremstvom na! zuma in te, da tako rečem, pravljenega zato, da bi ga v turških tieh, tako se je njegova! zveze že veliki Ataturk. Tem svoji imperialistični vnemi po vrnitev z bojno ladjo »Galeb« ; laže se je bilo zdaj dogovoriti tujem ob primerni priložnosti spremenila na domači zemlji v! spontano manifestacijo jugoslo-; vansko-turškega prijateljstva in vdanosti do državnega vodstva. z maršalom Titom na čelu. Deset tisoči Dalmatincev so pozdravili svojega predsednika, ko je v sredo* zjutraj ob osmih pristala ladja »Galeb« v spremstvu štirih rušilcev ob splitski obali. Manifestacije so se nadaljevale tudi na vseh postajah, skozi katere je vozil vlak maršala Tita, Železniške postaje so bile okrašene s cvetjem, zastavami in zelenjem. Zbrane množice so pozdravljale svojega najvišjega predstavnika ter z uspehom zaključena pogajanja v Turčiji. Svoj višek pa so manifestacije dosegle v glavnem mesta FLRJ Beogradu, kjer je sprejela maršala Tita 200.000-giava množica. Tu so bili naj-; Predsednik Tito govori ttetoTOi”uudje nove *TitoVeso-' 13?*! predstavniki Ljudske skup-; „jtm^ ker zvesto posnemajo; zažgali Tako si lahko razlsga-cSčne JugosUvlje v borbo te ideje in nadaljujejo Atatur-j mo tudi »proteste« v Rimu, jih je okupator razgnal širom! Tito! na vseh področjih našega gospodarstva, v nove zmage za čimprejšnjo zgraditev socializma. Naj živi 27. april! Naj živi naš voditelj maršal kovo delo.« V zelenin in mlatiti |c tržišče svečano proslavilo svoi dragi otičlnski praznih „„ „...________________ _________ «.»»? -a.«»s«. ■s*"" nih organizacij in krajevnih oblasti. Na svečano okrašenem Trgu Bratstva in enotnosti pred Vprašanje čim tesnejšega železniško postajo so se do 17. medsebojnega sodelovanja med ure, ko je prispel vlak na beo- tremi balkanskimi državami je grajsko postajo, Zgrinjale mno- postalo v celoti vzeto nacionalno žice delavcev, nameščencev, šol- vprašanje. Sedaj ne gre več za ske mladine in študentov. Že ob to, katera od vlad bo sklenila j štirih je bilo le težko najti še široko zvezo, v kateri bodo po- j kaj prostora. drobneje določene obveznosti j In ko se je predsednik Tito v njenih članic v primeru napada, svetlosivi maršalski uniformi od zunaj; to je vprašanje naro-i prikazal pred postajo, so se iz dov vseh treh držav. Turško ..... , .deset tisoč grl oglasili klici: ljudstvo je tako politiko vlade {t'ninaiJ i kor tudi pisanje in govorjenje 1 o »imperialističnem bloku v službi Zahoda«, ki prihaja iz kominformist ičnih dežel. Za tri balkanske dežele pomeni mivo obdobje še tesnejšega, prijateljskega in vsestranskega sodelovanja. Priprave za 1. maj. Po vsem okraju se pripravlja- Dne 21. aprila t. 1. so v ob- spodarskem in političnem položni Tržišče proslavljali svoj žaju ter o najvažnejših dogodkih, drugi občinski praznik Na ve-, ki so za naš nadaljnji razvoj čer pred praznikom so na izredno važni ter pozval ljud-mnogih krajih zakurili kresove,! stvo, da kakor v času osvobo-v Malkovou pa so poleg tega dilne borbe tudi danes sledi borbi za Izgradnjo socializma ter boljšo bodočnost delovnemu ljudstvu, ter da bo to najboljša oddolžitev borcem, ki so prav za to dali svoja življenja. Po govoru tov Leniča se je vršil v bogat program. Izvajali so ga v zgodnjih ‘jutranjih urah začeli prvi vrsti pionirji osnovnih sol zbirati državljani občine ter se Telče, Tržišče ter nižje gimna- imeli pred spomenikom padlim borcem in žrtev komemoracijo. Pred spomenikom je spregovoril tov. Lojze Udovč, predsednik občinskega odbora Socialistične zveze. Naslednji dan so se že zvalovile proti tribuni, kjer je in ljubezen do maršala Tita,; pozdravu predsednika mest- tvorca ankarskega pakta in tudi: nega odbora Jojkiča spregovoril spodbudnika za razširitev pakta; plačani dopust. S tem so omo- \ gočili rudarjem, da se praznika polnoštevilno udeleži jo ter prij Predstavnik’ i ma^Tite. "Kole" govoril" o v" ba!ka~nsko PoWiko"na-! organizirala Svoboda Na pred- občin Boštanja, Krmelja in Mo-j ^vanto v Turčijo fe*™**. ™toki°mert^ ^ihih T-di kr°eso£ k7°8?' "t '1 d 1 "h ri *Ne^j ”mo tam dPsti poud J zdravUotudf naše ljudstL z £voboto i g bo ob 10 uri Vsa ta številna udeležba pn- rUi_ in sicer> kaUšne nar£venaj manifestacijami, .ki jih je prire- vorb mdnikaJ?nv ča, da se ljudje tudi iz sosed- bodo naši odnosi v prihodnje, diio Maršalu na njegovi poti od 7”, Pili njih krajev še dobro spominjajo ; In prišli smo do skupnega gle- Splita do Beograda, kako so bile vasi v občini Tr j dišča, da ni razlogov med naši- žišče med narodnoosvobodilno' mi naTod> in našimi deželami, grškega tiska kažejo, da tudi janje. borbo redno varno zavetišče PaJudi nc pri ostalih ljudeh na tam načelno sprejemajo bodočo svetu, ki žele mir, da se to pri- balkansko zvezo. Vse delovanje ler. Sledile bodo recitacije, sode-j loval bo tudi pevski zbor in Uradne izjave, pa tudi pisanje’ godba. Nato pa bo ljudsko ra- ncmikali n-oti železniški po- zije iz Tržišča. Na obrazih pred- __^cullu _ .... staji, kjer je bila “ob 8. url pred stavnikov oblasti in množičnih i P ’f om 180 Prebivalci jateljstvo in takšno sodelovanje treh balkanskih držav se je ze Tudl tu bo novoustanovljena spominsko ploščo padlim želez- organizacij ter ostalih gledal- teh krajev vedno nudili parti- na vseh področjih ne bi spre- doslej odvijalo v tej smeri. Zato Svoboda skupno z Okrajnim sin- ničarjem svečana komemoracija, cev je bilo ob vsaki točki vi-. zanom vse. kar so oni sami menilo v zvezo. bo sklep o prehodu na zvezo, ki dikalnim svetom organizirala na Pred ploščo je v svojem go- deti polno zadovoljstvo, pa tudi imeli, m celo še več. Nastane vprašanje: čemu ta ga bodo — v to smo lahko pre-; predvečer 1. maja proslavo. So- voru šef postaje tov. Jože občudovanje Težko je odgovo- j Popoldne se je razvnelo kljub zveza, zakaj ustanavljanje zve- pričani — sprejeli trije zunanji delovala bo godba, pevski zbor, Klanjšek spomnil prisotne na riti na vprašanje, kaj Je mio; mrazu ljudsko veselje na pro- j ze zdaj, ko pravijo, da napetost ministri na skupnem zasedanju šolska mladina in drugi. Po oko- težke dm naše zgodovine, ko se najlepše na . Ene™“ ;f i steJn 10 se e vršilo pozno v na svetu popušča? Nevarnost je še letos, le bolj formalne liara- liških hribih bodo kot drugod je slovenski narod uprl nad- ugajal Jožek iz Telč in njegova , noč nekoliko minila in najvišja faza ve. Utrdil bo namreč samo to. goreli kresovi, močnemu okupatorju in v ne- recitacija drugemu nnn V Krškem ne- recitacija arugemu ta ali ona enakem boju za svobodo svoje zborna recitacija, tretjemu za-domovine tudi žrtvoval naj- pete pesmi in zopet prizoi iz boljše sinove. Po komemoraciji se je množica okrog 200 ljudi pomikala prot; Tržišču ki ie bilo vse v zelenju in mlajih Ob 9 uri se je v lepo urejeni sejni sobi vršila slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, ki jo je pričel tov. predsednik občinskega. ljudskega odbora Nace Strmole Občinskemu ljudskemu odboru in po njem. vsem državljanom občine .Tržišče je v imenu OLO in prisotnih zastopnikov okrajnih ustanov iskreno čestital k občinskemu prazniku podpredsednik OLO tov. Lojze Colarič in v imenu okr odbora ZB pa tov Rihtar. Točno ob 10 uri se je v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani šole pričela svečana akademiia ki io je otvoril tov. Loize 'Udovč Nato je imel govor tov Loize Lenič, eden od preživelih prvoborcev iz Mal-kovca. k; je prikazal vso veli pionirskega sestanka, simbolična vaja »Sijaj sijaj sončece«, razgovor na jasi itd itd Najbolj pravilen odgovor na to vprašanje je bil: vsi. ki so nastopali. so na svoj način pri gledalcih vzbudili veliko zanimanje in zadovoljstvo. Po končani akademiji so mladi gasilci iz Tržiča prikazali pred šolo praktično gasilsko suho vato. k! so jc vsi z zanimanjem opazovali, zlasti še mladoletnega toda odločnega komandirja voda Za tem so mladinci predvojaške vzgoje izvršil; fingiran napad na Tržišče. pri tem zažgali nekaj za to nrinravijenih kupov dračja, in že so se kakor blisk pognali v borbo proti nastalemu požaru gasilci", ki so že v nekaj minutah zadušili ogenj S tem je bil , slavnostni del občinskega praz- j Z občinske konference ZK v Krškem M mi stopamo v korak s potrebami in dahom časa, čeprav z nekaterimi pomanjkliivostmi ■c- ne<*e^?., doPoMne se je v dan popolnejše. Zakonu o \ bodo preizkušene Po potrebi; Tako demokratizirano življe- Krskemvrsila. občinska konfe- družbenem‘upravljanju podje-: se bodo izpopolnjevale in pri- nje pa zahteva od slehernega renca ZK kateri le. zal. nri- tij je sledilo logično dopolnilo lagajale vedno novim nastaja- državljana. da pozna naloge — ustanovitev zborov proizva- j jočim pogojem Mi gledamo. družbe v sedanji dobi in da jalcev v okrajnem republiškem preveč statično hočemo imeti | pozna tud; svoje dolžnost5 in in zveznem merilu Na ta na- i nekaj popolnega, radi godrnja- j pravice v okviru splošnih druž- čin je zagotovljena možnost da mo nad večnimi spremembami; benih koristi Da smo v praks: odločajo o uporabi materialnih ; in reorganizacijami, toda kdor j še zelo nerodni, boste lahko po- renca ZK kateri je, žal, prisostvovala le polovica članov. Po izvolitvi raznih komisij je v imenu občinskega komiteja podala tov Zupančičeva obširen zunanje- to. notranjepolitičen referat in izčrpno organizacijsko poročilo. Iz njenega referata posnemamo: Preteklo leto je bilo leto ve- nika končan Udeležba je bila • likih političnih dogodkov, ki so kljub slabemu vremenu zelo globoko odjeknili v našem ce- ......._ _________ ____ . številna. Iz vseh vasi občine, pa lotnem narodu in ljudstvu. De- čino osvobodilnega boja ter de- j tudi iz najbolj oddaljenih Drušč. ! lavci so postali upravnik: vse-lež ki ga je dalo ljudstvo te Telčic itd. so prisostvovali pro- ' ga gospodarstva to ljudje, ki občine za osvoboditev izpod slavi Tudi sosednie občine ni- tudi sami -azpolagaio s trudom okupatorskega jarma, pomen so izostale V rudniku Krmelj svojih rok. Res je. da družbe-občinskega praznika 'in vzrok, so pred štirinajstimi dnevi na no upravljanje ni tako, kot bi1 zakaj se je ravno ta dan izbral seji* delavskega sveta sklenili, moralo biti ker s» delavci šele za najprimernejši itd. Govoril da na ta dan ne bodo delali da privajajo tej svoji odgovorni je tudi o našem notranjem go- pa bodo prejeli vseeno plačo, nalogi, vendar bo iz dneva v povsod da vo- življenjskih dobrin res oni. ki j priznava dialektični materiali- Utrdili v diskusiu Kot so jih ustvarili Gotovo je da tudi uredbe ni- da se stvari vedno razvijajo j dijo n. pr. podjetja v glavnem so popolne saj popolna ne mo- in dopolnjujejo To je nujna le upravn,: odbori kvečjemu re biti nobena" začasna stvar.' pot napredka. Na tej poti igra še delavski sveti, da se pa ce-Te uredbe je zahtevalo življe- ogromno vlogo zavest, razume- letni delavski kolektivi prema-nje in v ostri življenjski praksi vanje in sodelovanje množic Nadaiievanjp na 2 strani) OMttife razstavo sok $n risu akademske#« slikana prof tov Hntfler Miroslava. K* bf> ođ 1. do 5 sna «t. i. i reprezentativni mali dvorani Borna HA v Brežicah KULTURM PREGLED Videmski oder: Nekaj pojasnil k predlogu družbenega piana ,JXa Trški gori* deluje tako, kakor bi bilo želeti. Igralska družina Ljudske j da čuje petje domačih fantov in Želimo, da bi se prav kmalu prosvete Videm je za konec le- ] da se zopet lahko zavrti v kro- izpolnila vroča želja vseh igrai- tošnje igralsko sezone naštudi- gu brhkih domačih deklet. cev, da končno pridemo do do- rala pod vodstvom tovarišev j Posebnj originali so cerkov- stojnega kulturnega doma; Puntarja in Kuneja Bučarjevo; nik Cene, Žumrov Janez in Bo- glavna naloga novoosnovanega spevoigro »Na Trški gori« s so-1 štjanov Miha, ki so dali vsemu DPD Svoboda Videm-Krško. delovanjem znanega okteta: dogajanju poseben poudarek Kajti potem bodo lahko v polni »Kremen« in orkestra pod vod- • in gledalcem nudili dosti sme- meri pokazali naši igralci-ama- stvom mladega in nadarjenega j ha in zabave. terji. saj jih je okoli 70', kaj Miša Ivačiča. Vse predstave, kij Igralci so bili zelo posrečeno znajo ustvariti. Do sedaj jim so jih igrali do sedaj doma, in j izbrani. Kljub že štirikratni po- je to bilo onemogočeno, ker ta vsa gostovanja so bila zelo us-, novitvi igre je bila dvorana dvorana na Vidmu nikakor več pešna in vse vstopnice do zad- j vedno nabito polna Tudi go- ne ustreza svojemu namenu z nje razprodane,_ kar dokazuje; stovanja v Krškem, Leskovcu ozirom na vse večji razvoj Vid- lahko za vzgled marsikatere- Na zborih volivcev vprašn-mu drugemu odru, ki ima vse volivci o nekaterih določl- pogoje za delovanje, a ne! ,:l" J ~* ’ kvalitetno igro že tradicionalne igralske družine Videm. Dogajanje igre nas popelje 50 let nazaj na prelepo Trško goro pri Novem mestu. Pokaže nam življenje med griči, polnimi žlahtne vinske trte m predstavi odločno krčmarico Katro, is- kreno ljubezen Maričke in Loj- j dili nekaj prijetnih uric gledal-zeta, nemirno kri župana Po-1 eem. Mislim, da bi to dejstvo lajnarja, ki se vrne iz Ameri- i lahko upošteval vsak še tako ke presrečen, da zopet lahko oster kritik vdihava Zrak domačih gozdov. Igralska družina Videm in Sevnici zgovorno potrjujejo ma. to dejstvo. Cule so se sicer tu- j Za vsa gostovanja, Id jih s to di posamezne kritične pripom- igro še predvidevajo, želimo, be, ki bi pa bile neutemeljene,; da bi želi iste uspehe kot do kajti vsi igralci so delavci in sedaj. -a- uslužbenci,. ki čez dan težko . ______ delajo, a zimske večere so žrtvovali za to, da so lahko nu- Krško. Višina soudeležbe občin treba tej občini določiti takšen in okrajnega LO se izraža v odstotek participacije od skup-odstotkih od skupnega zneska nih dohodkov, ki se ustvarjajo dohodkov, ki pripadajo celot- na območju te občine in ki pri- nemu okraju. Odstotek partici- padajo po republiškem druž- pacijc je različen za posamezne benem planu celotnemu okra-občine ter je odvisen na eni ju, kolikor je potrebno, da bo strani od skupnega zneska do- predviden znesek proračunskih hodkov, ki se ustvarjajo v po- izdatkov krit z dohodki, t. j. samezni občini (dopolnilne do- odstotek je takšen, da bo znašal hodnine), na drugi strani pa od znesek participacije skupno z predvidene potrebe za kritje ostalimi raznimi (lastnimi) do-proračunskih izdatkov posa- hodki te občine skupno 5 mi-meznega ljudskega odbora, lijonov din. Okvirna višina teh izdatkov je 2. Skupna dohodnina, katera predvidena v družbenem planu se bo odmerjala za 1. 1954. se republike in okraja in je izraz delj na osnovno in dopolnilno med zvezo, republiko, okrajem na-še gospodarske zmogljivosti dohodnino. Osnovna ali tcmelj-in občinami. To , delitev med in razmejitve proračunskih iz- na dohodnina znaša 6 odst. od okrajem in občinami obsega datkov na republiški, okrajni davčne osnove ne glede na vi-okrajni družbeni plan za do- , in občinski proračun. šino te osnove, torej je propor- hodke. kateri po zveznem in re- I P r i m e r : Ce je za eno ob- cionalna. Osnovna dohodnina publiškem družbenem planu čino predviden proračun izdat- PrtoafIa v *• *9^4 v celoti^ re-pripadajo celotnemu okraju kov za 1. 1954 5,000.090 din je Publiki za kritje republiškega ■ i ’ proračuna. Dopolnilna dohod- nina se poleg osnovne odmerja za I. 1954 po progresivni davčni lestvici, katero določi Okrajni LO. Dopolnilna dohodnina je predvidena za I. 1954 v celoti za kritje okrajnega in občinskih lih družbenega plana, ki jm niso jasna. Na nekaj takih vprašanj dajemo naslednja pojasnila: 1. lsei«a P»- Z občinske konference ZK v Krškem lovanje komunistov v posameznih organizacijah in društvih mora biti vse bolj politično kot doslej. Ni namreč dovolj, da se udejstvujemo, važ- (Nadaljevanje s 1. strani) hom časa naprej, in vedno to vzgajajo in kličejo k sodeio- *re&ejša delavska miselnost, gibanja p^ms^i. df^bfh na našemu družbenemu življe-delavci v družbi vedno oni ele- D)U’. a je že po svojem poloza-ment, ki je bil najmanj egoisti- £ “ P° družbeni vlogi ,čen in vedno najbolj pr^rav-1 čena-. da Vpliv Ijcn na žrtve 1 malomeščanstva je dokaj mo- Ko je govorila o dogodkih čan,in «=» dotočen vpliv tudi okrog tržaškega vprašanja, je Pa komuniste. Ko ugotavljamo, dejala, da je bratstvo in edin- daJ*,£utiti vPhv in.usPeh na-stvo zmagalo v NOV, bratstvo ?rednl!?, nc smeP}?. Prczrel! in edinstvo je rešilo Trst, naša 36 velikih pomanjkljivosti m enotnost bo tudi poslej najmoč- i}asik pogreškov. Kaj malo za-nejša postavka naših političnih deljivo sliko nam kažejo po-usnehnv datki o stanju članstva SZDL v ' , . ,x. ' naši občini, kjer je od 3649 vo- Nasa odločnost braniti svoje Hinih upravičencev le 1810 čla-v tem primeru ni veljala samo nov SZDL. Relativno najslabše Af5111; ,Ml smo z odločno gesto stanje v tem pogledu je na »braniti Trst« hoteli povedati Vidmu, na Zdolah in na Gori. vsemu svetu, da smo suverena Na našem področju po mne-drzava m da ne bomo priznali nju občinskega komiteja ne sklepov, ki se bodo delali brez moremo govoriti o nekem or~ nas. Tu m slo samo za Trst, tu ganiziranem vplivu reakcije pa je slo_za pnncip, da nam veli-, tudi klera ne. Moramo pa go-ke države ne morejo vsiljevati voritj o premajhnem vplivu de-svoje vo.je. j lavskega razreda in delav- Ko je prešla tov. Zupančiče, skega centra na vso okolico, va na organizacijsko poročilo, V teku leta so se vse organiza-je dejala: »Mislim, da moremo cije ZK organizacijsko utrdile, | nost članov ZK, reči, da stopamo tudi mi v ko- k čemer je mnogo pripomoglo bolj kot doslej bil v Skopicah, bi bilo želeti še več. p. H. DeZasrsM strel na Senovem se |e sestal rabi podjetje za dvig svojih zmogljivosti (razširitev, novi stroji in podobno). Na ta način bo podjetje dvignilo proizvodnjo ter s tem koristilo gospodarstvu v celoti. Podjetja vračajo kredite v določenih rokih in seveda tndi z določenimi obrestmi. Pripomniti je treba. Novoizvoljeni delavski svet osem članov rudniških delavna Senovem je pretekli teden j cev direktno iz proizvodnje, imel svoje prve zasedanje. Prve, Senovški delovni kolektiv da lahko dobivajo taka posojila seje se je udeležilo nad 85%: gleda z zaupanjem v svoj novi le gospodarska podjetja, ne pa vseh novoizvoljenih članov, kar i delavski svet, za katerega je v j organizacije ali posamezniki. dokazuje, da zanimanje za delavsko samoupravljanje dobiva vse trdnejše temelje med kolektivom, a člani delavskega sveta se zavedajo svoje odgovornosti pred kolektivom pod- tako velikem številu oddal svoj' glas. K. Iz tajništva za gospodarstvo OLO Krško DPM na Senovem je Imelo občni zbor V nedeljo, 11. aprila t. L, se Rep. Zvezo DPM, ki so jo na- no je, da izkoristimo vsako pri- jetia- ložnost, da svoje sodelavce so-1 Zasedanje je otvoril najsta-cialistično vzgajamo in da da- 1 rejši član delavskega sveta; ru- jemo svojim organizacijam in dar Ivan Strnad. Na predlog . — -7 —— »~v -»1 jv vo- dništvom pripadajočo sociali- večine je bil soglasno in ponov-1 'f ^enovem vršil 2. redni vzoči sprejeli s toplim aplav-stično vsebino. j no izvoljen za predsednika de-; , or D,PAf kl se ga je zom. Ena osnovnih skrbi vseh or- lavskega sveta tov. Martin Ta- j ° £ac? f3(\. ti udi Med ganizacij mora biti skrb za car, ki je s tem tudi dobil pri-! "jLT111,®°- ' tudl Predsednik DEKLETA, ICAKŠNE SO ideološki dvig članstva. Osnov- znanje za svoje dosedanje po- odbora, zastopniki ne organizacije naj poskusijo 'irtvovalno delo. | ^ ■ ’n dru" pomagati članstvu na razne na- Zasedanje je v imenu ljud- stv ' , "L? pn®°' čine. z ustanovitvijo raznih ske oblasti pozdravil zvezni; odhnn' 7™» r.TD^re^nicaT.«dkr' krožkov, z diskusijskimi večeri ^^13^4^. teli DPM tov. Mirna rak s potrebami to duhom ča-. pismo CK ZKJ po drugem ple- vpliv. Na sestankih SZDL pa sa, čeprav z nekaterimi po- numu. Vse organizacije so za- tudi ob drugih priložnostih, maji j kij ivostmi. V Celulozi, v vzele pravilen kurz za čiščenje i predvsem na zborih volivcev našem največjem podjetju, so partije do kolebljivcev, mlač-1 komunisti izstopajo in zagovar-bilj pri nedavnih volitvah v nežev in malomeščanov. | jajo napredno mišljenje. Na- organe delavskega upravljanja V naši občini je 264 članov dalje je treba budno sprem-izvoljeni v veliki večini člani ZK, od teh sta 102 delavca, 3 ljati izvajanje družbenega naše organizacije. Tudi v osta- kmetje. 131 nameščencev in 28 upravljanja, opozarjati na lih podjetjih se stanje izboljšu- ostalih Precejšnja slabost se- eventualne napake ves kolek-' je stava naše organizacije je v tiv pa naj preko sindikalne or- Po zaslugi občinskega odbo- tem, da nimamo skoraj nič ganizacije vzgajajo tako, da bora SZDL, v prvi vrsti njenega kmetov. do delavski sveti in upravni predsednika tov7. Mokotarja, se Krške osnovne organizacije odbori res samo izvršni organi, je stanje v SZDL vsaj organi- so premostile svojo organiza-1 Prav posebno skrbno je tre-zacijsko uredilo Zdi se, da je cijsko ožino in pričele s pre-; ba spremljati delo mladine in tudi mladinska organizacija davanjl v okviru SZDL.« j ji nuditi vso pomoč Mladina je našla pot k napredovanju. Ne- Nadalje " kako premalo pa je čutiti zve- govorila o in podobno. Sestanki ZK mo-1 Šterban, ki je podčrtal zlasti j rajo biti pretežno študijski; j potrebo čim večjega zanimanja i .Uvodoma je navzoče pozdra-naj se prenesejo čimbolj v; najširših delovnih množic za Vlla Aleksa, cicibani okvir Socialistične zveze, kajti delavsko samoupravljanje. Ne- Pa JIa iznenadili s šopki poznanja so potrebni vsi držav- davno izvoljeni predsednik Re- mtodnega cvetja, ki so ga pri-ljani. Pri delu za dvig ideolo- publiškega sindikata rudarjev nG.sk na oder. Sledil je skrbno ške ravni morajo pokazati po- Slovenije tov. Alojz Večko pa j Pripravljen kratek program samezni komunisti več intere- je pokaazl na še večje sodelova- ! P:onirtcv, ki so najprej strum- nje in povezanost med organi np . Ovajali. simbolično vajo delavskega samoupravljanja in, ”, e' tovariši«, za tem klavir-sindikalno organizacijo ter ob- s . točka in slednjič prisrčen ljubil, da bodo delavskemu Pnzor }7- _ narodnoosvobodilne svetu tudi v bodoče sindikalni; borbe Tinček in Tonček, organi nudili največjo pomoč, j Vzgojni referat za starše je V zelo živahni razpraxri, ki je šol. uprav. tov. Kristina dokazala, da se rudarji živo za- Radcj.ki je obravnavala aktual. nimajo za celotno problomati- temo o otroški okrutnosti, ko podjetja, so obravnavali ne-1 tem je o delu društva poro-stete važne probleme, ki jih bo Gala . tajnica DPM tov. Ivanka moral delavski svet podjetja Verstovšek. V diskusijo po rc- sa kot doslej. Med drugim so sklenili tudi, da se mora v organizacijah SZDL še posebno kazati delav-kjer naj se čuti njihov VASE NALOGE? Zdaj, ko ste končale tečaj za zdravstveno vzgojo ženske vaške mladine, ali ste se vprašale ta ali se zavedate, kakšne so vaše naloge? Ali vas ta tečaj ni usposobil, da postanete aktivistke RK, da pomagate ustanavljati društva, kjer jih še ni in da pomagate ljudski oblasti pri reševanju vprašanja zdravstva, ki je eno najbolj perečih vprašanj na vasi? Najprej uredite svoje lastne domove in dokažite sosedom, kako lepo in zdravo je živeti po sodobno in higiensko urejenih domovih. Navajajte svoje tovarišice mlade matere k higienskemu načinu življenja, k pravilni negi in vzgoji otrok, pomagajte porodnicam, če nimajo primerne oskrbe, sirotam, bolnikom in starim ljudem, nudite čimprej rešiti. Sklenjeno je, da i® Pregla pred- prvo pomoč ponesrečencem po- se čimprej začne z delom tarif- !edni^ °kr- odbora Zveze DPM magajte zdravstvenim delavcem ne komisije, kj mora urediti, pvJ?iaaa Zupančičeva, ki je vi priS pregtodhV Tjm ,h to nekatera pomanjkljiva vpraša-, tr: ?db' ,Zveze DPM P°~ ; ostalih zdravstvenih akciiah- d»- nja; zlasti vprašanja akordnih j pravila občni zbor in nato da-! jajte pobudo,?«™^ J „UIT postavk. Tudi o potrebi čim: la VSG »nznanje odboru, ki si gi^kto moiišč t"”? ne^’ -------- ■ le vzgojo staršev postavil za „iakm, am^‘ VOd' eno izmed osnovnih oblik dela.! "Jak°v, kot bodoče matere to Ta uspeh se odraža v lepi po-i, uG,Pa se borite tudi proti al-vezavi šole s starši. Vzgoja je' k<*ol,!Zmu! izredno važna družbena dejav-' . B?dltc nosilke napredka v va-nost, je naglasila tov. Zupanči- S1’ IZ°bražu.1t.e sebe in druge, ./Ts,urrl “j .“*>■ to1 j‘a5 sc precejšnja. ( lavnim vplivom in je zato nuj- i , materialom higiensko tehnič- čeva- družina pa je tista, ki vklJučujte se v tečaje, predava- turnost prejšnjega leta potrjuje je da smo naredili v delu na- no, da pomagamo mladinskemu ; ni 7,ag{iti 'in oreprečevanju' P°laga vzgojne temelje. Le žal nja’ društva, širite med ljudi tudi osnovanje Društva prija- ših organizacij velik korak na- vodstvu iskati razne oblike de- obratnih „LrJs prep 3 -1 ----- - ’ ---------- 3 telipv mleHinc « nrri = —____Vi lil, ____________________i ____OOMUUn nCSrCC. večjega zanimanja za opravljanje izpitov za kvalificirane in visokokvalificirane delavce so govorili. Predvsem pa so ob- je tov Zupančičeva | oni del prebivalstva, ki je naj-, ^vna^li vpralnto boljše sto-nedisc.ipl.mi, Ju. ?e bo1-’. izpostavljen vsem nega-, rilnostl, vprašanje varčevanja določevati. v-naprc^ ni m°«-0Ge Novoizvoljeni delavski svet Osnovne organizacije ZK naj to že na svoji seji zajel mnoga po zaključkih IV. plenuma ZKJ važna vprašanja, katera bo mo-in sklepa okrajnega komiteja j raj v svojem delovanju reše- s tem dokazal, da bo da starši vse premalo vedo o 7-dravstvenovzgojno literaturo, vzgoji in da mnogi ne čutijo tako pomagate sebi okolici odgovornosti in skrbi za vzgojo in ljudski oblasti v delu’ za dvto svojih otrok Imamo premalo ln b°ti'še življenje vsega na°-vzgojnih domov za slabo vzgo- roda! jene otroke, zato bi morda poizkusili s tem da bi take otroke dali v vzgojo v zgledne in neoporečne družine. Navzoči zo borcev. Razgibanost in ak- pri nas še precejšnja. Dejala tavnim vplivom in je zato nuj-t prejšnjega leta potrjuje '* J * * 1 osnovanje Društva prijateljev mladine v Krškem in prej s tem, da se naše članstvo \ la. ki jih Zveze žena v Krškem. Prejšnji vse bolj vključuje v vodstva J~' teden se je za področje cele ob- društev in družbenih organi- čine osnovalo delavsko kultur- zacij. no društvo Svoboda: Vse to4- Po poročilu je sledila disku- priča o močnih naprednih si- sija, ki ni bila kdo ve kaj ži- čimprej prično formirati par-! l“‘.- lah, ki porivajo na tem pod- vahna. Govorili so o nezdravih tijske aktive v OLO, Zadružni vatI' tcr ročju razvoj naprej, čeprav razmerah v organizaciji ZK zvezi to Tajništvu za notranje tudi resno prijel za delo. malo bolj počasi, a kot vse ka- Stari grad. kjer bo zadevo raz- zadeve. Pri tem je potrebno Poročilo -o poslovanju pod-' so nato še govorili o'vzgoji šol-i ze, zanesljivo. Med aktivno čistil novoizvoljeni občinski ko- posvetiti vso pozornost pravilni jetja v letu 1953 in zaključni ' ske in .šoli odras'c mladine no-1 društvo na našem področju je mite, o Svobodi, o mladini itd. vsebini dela aktivov v odnosu račun na sta pokazala, da so v sebno pa o vzrotoem vplivu treba šteti tud; Ljudsko pro- Nato je bil izvoljen nov ob- na osnovno organizacijo. letu 1953 na senavškem rudni- kina na otroke sveto na Vidmu in telesno- čiifeki komite, kateremu je Kot. zadnji pa je bil sprejet ku, kljub številnim težavam ki vzgojno društvo Partizan v konferenca dala precejšnje na- sklep, da občinski komite in ... ... Krškem. Obvladovanje noljtič- loge. katere bodo morali v te- vodstva osnovnih organizacij dobro gospodarili, kar ie pri- gani povečini "starši šolarjev, je benika n okolice terTz’ okra iev ne situacije v Vtdmu-Krskem ku leta reševati takoj analizirajo vzroke slabe čskovati tudi od novega deiav- bilo v okviru posameznih sek- Knin in Demiš. Okoli 600 m tako preprosta stvar. Tu se Sklenjeno je bilo da morajo udeležbe na nedeljski konfe- skega sveta. cij društva sprejetih več važ- drncev bo obiskovalo žetozni- dobesedno prepletata dva sve- osnovne organizacije še nada- renči ter te na svojih prvih se- V novoizvoljeni upravni od- nih sklepov/ Ob zaključku carske tečaje tako da bodo kas- tova; - v1’’ mc.ome.-cansk: e.e- ijc krepiti svojo :deino čvrsti- Stankih razčistijo. bor nodietia je izvoljen devet, občnega zbora pa je tov. Šter- neje lahko ostali v službah na ment, ki nikakor ne more z du- no m notranjo disciplino. De- članski odbor, od katerega je banova predlagala resolucijo za tej progi. Okrajni odbor RK Krško Na progi Knin — Zadar pričakujejo 2000 mladincev . „ Letot bo Pomagalo graditi Po izvedbi volitev v nov od- Pfogo knin-Zadar okoli 2000 mla-so se v teku leta jaojavljale, bor, v katerega so bili predla- dincev iz Zadra, Vinkovcev, Si- KMEtUSKJ RAZGLEDI Se o meiioracifah na RršKem polin Novice in dopisi iz našiti krajev O melioracijah na Krškem polju smo že nekajkrat pisali, Obdelali smo gospodarske probleme, ne samo tega področja, ampak celotnega kompleksa in nujnost, ki narekuje ureditev povodja Senuše. Vsakoletna gospodarska škoda prizadene mnogo gospodarstev in končno tudi"— družbo. In če povemo odkrito, je družba že pričela dajati svoj levji delež za ta melioracijska dela, ki so se pričela v lanskem letu, v letošnjem letu pa je bilo predvideno pospešeno nadaljevanje melioracijskih del. Gotovo to niso majhni zneski. Mnogo truda so tu vložili tudi strokovnjaki pri študiju terena, meritvah in iz- kmetij-prav in upajmo, da bodo prosilcem tudi ustregli v okviru njihove delovne vodne skupnosti. Tudi skupina državljanov iz Cerkelj. Crešnjic in Pirešice je imela tozadevni sestanek; tem ta zemljišča v izkoriščanje tl- odločilne važnosti pri stim, ki imajo tudi do nje pra- , ski proizvodnji. To je viien odnos. 2 J~ 1 Čeprav je torej »pritožba« napisana in podpisana, upajmo, da ne bo imela kakšnih posebnih posledic in da se bodo dela za melioracijo v tem področju vseeno nadaljevala v korist mnogim kmečkim gospodarstvom in tudi zemljiščem prizadetih podpisnikov. Druga dva primera, Iti jih bomo navedli, govorita nekaj popolnoma nasprotnega od pravkar opisanega. Skupina državljanov in SZDL iz Podbočja prosi, da se izdelajo načrti za melioracijo zemljišč, ki jih zamočvirjajo oko- delavi načrtov' itd. Tudi družba j liški potoki. Pri njih je del me-vzdržuje strokovni kader, Iti je , lioracij že izvršen in uspehi IO]Svoi= «Bko delo dobro opre- j j * prepričal! se si v tem edini, da je zboljše- na mestu samem, kako velike vanje vodnega režima v zemlji koristi nrinaša melioracija. iz ZABUKOVJA j Kakor po mnogih krajih je tudi v Zabukovju obiskovala ženska mladina tečaj RK v zimskih mesecih. Tečaj je redno obiskovalo 12 mladink Taki tečaji so velike važnosti predvsem za kmečka dekleta, ker; šota dekleta potem v svoji vasi tista, ki nudijo marsikateremu ponesrečencu prvo pomoč ali lili tu čl lUZrftuvviLi acaioucn, __« .f’ namreč ni bilo treba pojasnje- Ba. F.el°, 8 vati prednosti melioracij. Pri-pravljeni so na največje žrtve . in upajo tudi na pomoč družbe. | drugače tega ne bi bne zmoz- V obeh primerih gre za veli- , Tudi pri nas so si dekleta ke površine zemljišč, ki bodo pridobile v teku zime takega po melioracijah sposobne daj a- znanja v tečaju RK, ki ga je ti 100 in več odstotkov višje. požrtvovalno vodila učiteljica, pridelke kot do sedaj. tov. Preskarjeva. To so doka- Kaj bi bilo, če bi se gospo- zala dekleta pri izpitih, ki so darji iz Velikega Podloga malo se vršili dne 11. aprila ti L v pozanimali v Podbočju, ali ro- šoli. Vse so prav dobro odgo-dijo melioracijska dela uspehe j varjale na postavljena jim ali ne? Radi Vam bodo po- vprašanja. Izpitom je priso- ki je gmotno vzdrževalo mlečno kuhinjo. Tako so starši otrok in drugi res lahko uvideli, kako naša ljudska oblast nesebično skrbi za doraščajoči mladi rod in za njegov zdrav razvoj, da bo tudi on neuklonljiv steber sovražnikom, kakor so bili njih očetje. K. L. ŠAH Toda kaj se dogaja? Slučajno sem videl »pritožbo«, ki jo vlaga skupina državljanov, da melioracije v Velikem Podlogu in na vailti gmajni niso potrebne. Kot prvi je podpis ljudskega odbornika tov. Arha iz Velikega Podloga, ki je obenem tudi vaški starešina. Občinski ljudski odbornik in vaški starešina, ki naj se bori za gospodarski in kulturni napredek svoje vasi, je očividno avtor te vloge, ki je kaj sra- Vsaka tatvina pride enkrat na dan Pred leti so bile tatvine koles jih prebarval m s tem smatral, v Krškem preče; pogoste. 1951. ! da je stvar urejena. V času, ko leta je bilo ukradeno tudi kolo i je bij omenjeni zaradi pretepa iz veže okrajnega poslopja od zaprt tov. Gliha iz Kostanjevice. Nekaj časa so lastnik kako? tud: tu, toda brez uspeha. Pred 14 dnevi pa sta se po naključju znašla v Krškem tat in lastnik' kolesa. Tov. Gliha je takoj spoznal, da ie na nekem kolesu sedež ukradenega kolesa. motna in mu daje oceno' slabe organi ljudske oblasti iskali ta- ■ gospodarske razgledanosti. Ali tu, toda brez uspeha, naj torej on odloča, ali se bo tako imenovana vaška gmajna, ki spada v splošno ljudsko premoženje, meliorirala ali ne? Ali občinski ljudski odbor Lesko- - - ,_. , vec, ki je upravni organ teh Prav tako je spoznal tudi Padala, zemljišč, trpi tak odnos do Svoje odkritje je takoj javil NM, družbene imovine? Nujno po- ki je po preiskavi ugotovila da trebno bo urediti te odnose in je ukradel kolo Leopold Petelin prizadetim pojasniti, da je last- z Nemške gore. Prebrisani tat je nik tega družba, ki bo dajala uporabil le nekatere dele koles, V hmeiiisi^u ipfkes'iscasiš® Ikossec Vem, se m da je pri nas več takih primerov, kjer veliki kmetje izkoriščajo male kmete m. kmečke delavce. Delovna sila, ki mu jo dajejo mali kmetje in kmečki delavci, je malo ali pa nič vredna, vožnje in manjše usluge vaškega mogotca pa mnogo. Pojdite v katero koli vas, povsod dobite iste podatke in povsod povedo, da je družba sicer mnogo storila, da bo pa treba urediti tudi te odnose na vasi. Cesto se namreč dogaja, da kmečki delavec ali mali kmet opravlja vsa kmečka dela pri nekem kmetu, pozimi pa nima za svojo družino toliko prehrambenih artiklov, da bi jo preživel. Poglejmo kako je takšen kmečki delavec ali mali kmet tudi oblečen? Revno, skromno, čeprav dela mnogo. Takšne probleme bo treba re- j sevati tudi ■ po političnih orga-j nizatijah, kakor je SZDL. Opisa! bom primer, ki se je zgodil na obronkih prijaznih j Gorjancev, v mali vasici Vini j •urh. Tu med drugim gospodari j tudi Terezija Pešec, ki posedu- i je skupno še 21 ha zemlje, od : te 14 ha obdelovalne. Komisija za kmetijski zemljiški sklad je kolesa ni koristil, zaradi tega se tatvina ni tako hitro odkrila Lastniku kolesa bo sedaj mesečno odplačeval po 5000 din. Zagovarjal pa ase lm iše pred ( burj} M s tople peči in v & sodiščem, kjer bo dobil zariuže- v5asih je b51o videti, kot bi no kazen. OPOZORILO Zaradi Praznika dela v soboto, 1. maja 1954, bo tržni dan in svinjski sejem v Brežicah v petek, dne 30. aprila 1954, in ne v soboto. bočje. In res, brezzemljaši in mali kmetiči na Gorjancih so komaj čakali, da bodo dobili v, najem košček njive za najnujnejše sočivje. Občina je sklenila zemljo v javni licitaciji oddati v najem. Za to delo je poverila sorodnika razlaščenke Alojza Goričar, kmeta iz Podbočja. In res, brezzemljaš; in mali kmetje so prisostvovali dražbi, toda prvemu, drugemu in .. tretjemu, zemljo je dobila hči razlaščen-j ke za majhno vsotico. Čemu tudi ne bi, saj sorodnik vendar gleda na svoje ljudi. Tista zemlja, ki jo je pred odkupom lastnica dajala kmečkim delavcem v najem za veliko število težakov, je prišla spet v roke domačim ljudem Terezija Pešec je svoj čas eno izmed sedaj izdražbenih njiv n. pr. dajala prot.: odškodnini 30 težakov Francu Pavloviču iz Vinega vrha, sedaj .pa je ista njiva bila izdražbena za 1500 din ali za vrednost 8 težakov. Peščeva pa je spet oddala sedaj drugo njivo Valentinu Hribarju za 25 težakov, dobro preračunano, kako stisniti od gorjanskega reveža čim- namreč odpisala nekaj zemljišč j.vec delovne sne. v neobdelovalno površino, tako da je lastnica izgubila 0.7557 ha obdelovalne zemlje. To zemljišče je bilo dodeljeno občinskemu ljudskemu odboru Pod- Kako dolgo bo še trajalo takšno izkoriščanje? Upajmo, da bo tudi revizija postopka po zemljiškem skladu še rekla svoje! Tombola v Bukošku V dolnjem Posavju že ni vasi, kjer ne bi obstajalo prostovoljno gasilsko društvo. Sleherno društvo ima tudi svoj gasilski dom, le v naši vasi nimamo še vse do danes svoje lastne strehe. Novi odbor, ki je bil izvoljen v februarju mesecu, je prevzel težko nalogo, da mora brezpogojno v letošnjem letu postaviti gasilski dom vsaj v surovem stanju. Predvidena stavba bo stala v sredi vasi. Zamišljena je večja stavba, da bo tudi obenem kulturno središče v vasi. V ta namen smo se odločili prirediti dne 2. maja 1954 ob 14 url VEČJO TOMBOLO ter si tako ustvariti nekaj finančnih sredstev, da se bo želja požrtvovalnih gasilcev vendarle enkrat uresničila. Tombola bo imela 200 manjših in 5 večjih dobitkov, in sicer: 1 moško kolo, 2 telici, 3 prašiče, 4 m blaga za moško obleko in 5 m blaga za žensko obleko. Tovariši gasilci kakor tudi ostali sosedje od blizu in. daleč ste prav prisrčno vabljeni, da se tombole v čim večjem številu udeležite. Vršila se bo pri tov. Martinu Cerjaku v Bukošku. Elektrifikacija proge Podrožca—Jesenice Na Jesenicah je bila 20. ti m. konferenca predstavnikov avstrijskih in jugoslovanskih železnic, na kateri so proučevali vprašanje elektrifikacije proge Podrožca-Jesanice. Avstrijci se že pripravljajo, da bodo elektrificirali del proge od Beljaka do jugoslovanske meje. stvoval tudi zastopnik okrajnega RK ter njegov predsednik tov. Amšek. Izpitna komisija je bila z izpiti zelo zadovoljna. Po Izpitih se je pa izkazalo, da so dekleta tud' dobre kuharice, ker so obložile mizo z raz-i nimi kuharskimi dobrotami ter se še enkrat po koncu tečaja in da »zalijejo« izpite, skupaj poveselile ob dobri kapljici, preden začnejo izpolnjevati svojo nalogo. * Dolga in huda zima je minila. Težko in naporno je bilo za našo šolsko mladino v mrzli šolo. se pomikali po snegu sneženi možje. Vendar je bil šolski obisk za naše kraje v taki hudi zimi še kar dober. Učenci so radi prihajali v šolo, ker so vedeli, da jih tudi v šoli čaka topla malica, ki bo ogrela mrzle želodčke. Dobro pripravljena malica jim je prijala. Da so bile otrokom omogočene take malice ter zato boljši uspeh v šoli, se uprava šole v imenu svojih malih zahvaljuje tajništvu za socialno skrbstvo MDF, DRUGA SIMULTANKA NA LESKOVŠKI GIMNAZIJI V petek, 16. aprila, so dijaki nižje gimnazije Leskovec odigrali drugo simultanko s tov. Račičem. Kakor je znano, so zmago prve simultanke dobili. Tokrat jim sreča nf bila naklonjena. Igralo je dvajset šahistov-dijakov. Dobili so 5,5, izgubili pa 14.5 točk. Kljub porazu pa niso užaljeni, temveč se bodo marljivo pripravljali za tretjo odločilno simultanko. A. M. Hcsm, pa za prvi me ? Na Gorjance! Na Opatovi gor} bo odprto gostišče na Polomu, od koder lahko naredite krasen izlet na razne točke skrivnostne Kukove gore. V gostišču, do katerega se lahko pripeljete z avtom iz Kostanjevice, bo poskrbljeno za dobro kapljico — Vinarska zadruga iz Kostanjevice je na dobrem glasu — in prigrizek Na razpolago bodo tildi ležišča Ne izprašujmo se več, pač pa se takoj dogovorimo s svojimi tovariši v delovnih kolektivih in jo mahnimo na praznik delovnega ljudstva na Gorjance Prijave sprejema Planinsko društvo iz Kostanjevice na Krki. Tja prijavite zlasti kolektivne obiske gostišča, četudi boste imeli svoja prevozna sredstva. PD Kostanjevica na Kriki Teaslto 5sB0E&£>as: v gasifisi&iti 'vrsiafti Nedavno smo pisali o žalostni usodi, ki je doletela tov. Cetina, gasilskega častnika in podpredsednika OGZ, dne 20. aprila pa smo zopet spremili na zadnji poti tov. Lojzeta Valentinčiča, sektorskega poveljnika in predsednika društva v Vidmu. Imenovani je bil agilen gasilski tovariš, 35-letni redni aktivni član, gasilski častnik in neustrašen- borec za razvoj naprednega gasilstva. Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni njegovi prijatelji in znanci, lepo čast pa so mu izkazali njegovi gasilski tovariši, ki so ter njegovo delovanje za časa NOB ter po osvoboditvi. V tem je tudi omenil, da je bil njegov smoter vedno razširjati napredno idejo, ter je bil v tem pogledu vzor gasilca kakor tudi družinskega očeta. V imenu OGZ Krško se je od pokojnika poslovil tov. Leo Koman, tajnik OGZ, nadalje se je še v imenu krajevnega odbora RK Videm poslovila tamkajšnja predsednica. S smrtjo tov. Valentinčiča smo gasilci zopet izgubili nenadomestljivega člana, agilnega tovariša, ki je bil vedno pri- ga poslednjič spremljali ob nje- pravljen storiti vse, kar mu je govi krsti. Od pokojnika se je velela dolžnost in lastna gasil- v imenu domačega društva v Vidmu poslovil tov. Miklavčič, ki je v svojem govoru orisal vso njegovo življenjsko pot od rodnega kraja ti j. sončne Primorske do prihoda v Videm, ska zavest. Pomnožimo svoje vrste, vzgajajmo nove sile, kot nas je to učil pokojni Valentinčič, kateremu poslednjikrat naš gasilski »Na pomoč«! OBIŠČITE i. mmmm razstaoo i V L1USLIANI - TRG REVOLUCIJE od 24, aprila do 2. maja 1954 PREKO 600 VZORCEV NARAVNIH VIN — POSKUŠNJA IN OCENJEVANJE. RAZSTAVA JE VAŽNA ZLASTI V ZVEZI Z IZVOZOM NAŠIH VIN. — 30. APRILA 1954 ZBOR VINOGRADNIKOV. POPUST NA ŽELEZNICI Berači Danes beračev rti več, včasih pa jih je kar mrgolelo. Kot otrok sem imel berače rad. Vsakdo od njih se mi je zdel neznansko ubog in potreben pomoči. Pri nas doma so imeli zatočišča. Mati ni zapodila nikogar, in kadar'je kdo izmed njih drugje naletel slabo, se je zglasil pri nas, zadnji hiši v trgu. Na dvorišču so imeli svojo klop, urejeno tako, da so se pri sedenju mogli nasloniti na sosedov plot. Ta klop ni bila nikoli prazna. Če že v ranem jutru tam ni sedel rusasti Janez, je drežjal kdo drugi, h kosilu sta zanesljivo prišia Čadra aii Lokan. k večerji pa Murko iz Mrčnih sel ali kdo drugi. Materina dobrotna roka se ni upehala nikdar, predobro so to vedeli. Le Klun, slepi prosjak, je prišel malokdaj. Toda če bi vendarle prišel, bi mati postregla tudi njemu. Pred njim smo imeli otroci strah, n; se nam smilil kakor drugi. Kadar smo ga srečavali, smo se mu prikradli tik za hrbet in oglušujoče zažvižgali. Tega Klun ni mogel trpeti. Besno je zamahnil z zakrivljeno palico, da je zažvižgalo po zraku. Okovala in ošiljena je bila ta palica, »Cucki, prekleti!« je vpil za nami, se sklonil, pobiral kamenje in ga metaj za nami. Temu smo se zmeraj čudili. Kako vendar pomen, če nas ne vidi?! Začeli smo se zanimati zanj. Povsod smo mu sledili. Ce se je zavlekel v parno, smo kukali skozi špranjo, za njim smo tiščali po samotnih poteh. Nekoč pa smo ga zalezli v »Slavčku«, kamor smo se hodili kopat. Tih, skrit kraj je bil to. Klun pa ga je iztaknil. Slekel se je, sedel v vodo in se okopal. Nestrpno smo prežali na vsak njegov gib. Zazijali smo, V roke je vzel ogledalo in glavnik in si razčesa! lase v prečo, ravno, kakor bi jo potegnil z ravnilom. Tedaj smo spoznali, da se samo pretvarja. Postal nam je še hujša tarča. Odtlej smo se njegovega kamenja ogibali še bolj. Sosedovi Anici je prebil glavo, čeprav mu je njen oče vrnil z obrestmi Kluna pri nas niso marali. To so znali dobro izrabiti ostali berači. »Le kakšne počenja ta mižek! Pa ko bi bil mižeki A takole! Po tem pa nam vsem ne verjamejo ljudje, češ: .Vsj so enaki!'« Prav rad sem imel Janeza, ki je imel sivo brado, cesarsko, smo dejali, in leseno nogo. Staro oficirsko kapo je nosil z zlatimi našitki, visoko kot dimnik. Rad sem imel tudi Lokana, a on ni i bil pravi berač, ampak gostač. Ce pa mu je zmanjkalo tobaka, je nastavljal klobuk. In ljudje \ so mu metali. Janez in Lokan sta si bila na videz dobra. Oba sta bila, ka- . kor sta pravila, v bttki pri Ku- j stoti, ki sta jo opisovala tako j živo, da so nam otrokom rasle j oči. Vendar je bilo to le takrat, če sta bila vsak zase. Kadar sta i bila skupaj, jih nismo mogli pre-prositi, da bi nam govorila o tem. ! Nekega jutra ste sedela no j klopi na dvorišču in čakala na j ! zajtrk. Janezova lajna je stala | i pred njima, kakor bi samo čaka- j ! la otrok, da se zavrti. Megla se je v jutranji sapi razcefrano po-, diia od Brestanice. ! Starčka sta premlevala stvari, ki sta jih povedala že stotero-krat. Roke sta sklenila na palicah in si kimala. Od časa do časa sta pogledovala proti kuhinji, od koder je dišalo po sveže , kuhani kavi. j Jaz «em ju opazoval iz kuhinje. A ni mi dalo miru. Zamikalo me ! je, da bi slišal, kaj govorita. Tiho sem se približal, Lokan pa me ip vendarle opazil. »Ze pokonci?* Prikimal sem. »Rana ura — zlata ura,* je ! zamodroval Janez, verjetno iz i dolgočasja. ■ Nato sta umolknila. V zadregi sem sedel med njima. Naenkrat j nisem vedel, kaj naj počnem med starčkoma. V glavo mi je šinila misel. Obrnil sem se k Janezu. »Povejte mi, prosim vas, tisto o Kustoci.« Nagnil se }e k meni in me pogledal z rdečkastimi, vnetimi očmi. »O Kustoci?« Z očmi sem ga poprosil. »Hm,« $e je odkašljal. »Pri Kustoci? Sest dni smo marširali« »Sedem«, je primaknil Lokan. »Sest,* je pribil Janez. »In mrtvi smo prišli na mesto.« Lokan je pomenljivo pokašljal. Janez je jezno požokal s palico. »Mrtvi, popolnoma mrtvi. In koj tisti dan smo se zgrabili 6 Pijemontezi.« »Ne, drugi dan,« Je bleknil Lokan. »Tisti dan, sem rekel,« je revsknij Janez in. se ozrl vame. Začuden sem ju gledal. »Tisti dan, in koj v jutru. Bila je megla, da bi — —« je hotel nadaljevati. Toda Lokan Je čavsnil vmes: »Kaj še! Sonce je sijalo, da so se svetile strehe zvonikov v Kustoci.« »Molčil Megla je bila, gosta, da smo vanjo zabijali kline in nanje obešali telečnjake.« »Ni in ni bila —* je hlipal Lokan, da ga je dušilo. »Res, strašna megla,« Je strastno trdil Janez. Zgrabil me Je za roko in vlekel k sebi, da bi me ubranil vtisu Lokanovih besed. »Ni bila, fant, ni bila. Sonce kot malokdaj!« mi je zavpil Lokan. »Megla, gosta kakor sir. Ko smo napadli, nismo vedeli, kje so oni, kje naši. Tipali smo se in gledali na kape. Ce je bil Pl-jemontez, si mahnil ali počil, če ne, si iskal drugega.« »Laž, ha~ha! Laž! Zdaleč- smo se merili in smodili« je razburjen zavpil Lokan in si s paheo pomagal na noge. Zrasel pa je tudi Janez. »Figa, pa ne zdaleč! Tako od blizu!« Stegnil je palico in dregnil Lokana pod vrat Takrat je zbesnel tudi Lokan. Opotekel se je nazaj in z vso silo zalučil slokačo v tovariša. »Mi smo se takole, zdaleč, ti krompirjevec, pa v megli ali kakor hočeš?« A Janez mu Je ni odpustil. Zgrabila sta se — od blizu, nabijala, kolikor sta znala in mogla, psovala se in prerivala. Baš sta prevrnila lajno, ko je na dvorišče stopila mati. Prinašala jhna je kavo. Obstala je, kakor bi okamenela, in se bolestno namr-godila: »Torej tako?« Berača sta se spustila. Zasopi-hana in osramočena sta jo osuplo pogledala. A bilo je prepozno. Mah se je obrnila in odnesla kavo. Gledal sem za njo in prav sem ji dal. I Janez je pobral lajno in od-štorkljal z dvorišča. A še mu ni | dalo miru. »Ti si kriv, lažnivec!« ! »Ti. krompirjevec!« mu je : vrnil Lokan. »Megla je bila!« »Sonce, zlato sonce!« »Fuji« Janez je razjarjen pljunil in zavil za vogalom. Pobral se je tudi Lokan. Takrat sem ju poslednjič videl skupaj. Še sta prihajala na našo klop, vendar samo posamič. Če je tam sedel Lokan, se je umaknil Janez. In narobe. Mati je pozabila na njun pretep, kakor prej jima je nosila jedi. Jaz pa sem spoznal njuno ljubosumje. Še sta nam pravila o Kustoci. Toda Janez je marširal tja šest dni, Lokan je ostal pri sedmih, prvi se je boril v megli, drugi v soncu, Janez ob blizu, njegov nasprotnik od daleč, da se je komaj videlo. Tako pripovedovanje me je zabavalo, Mojo otroško domišljijo je zanašalo pred kadečo se Kustoco, med prasketanje karteč in rezgetanje zdivjanih konj. Vedno pa sem pri tem pomislil, kaj bo povedal drugi. To sta iz mojih oči uganila tudi onadva. Enemu kakor drugemu se je v užaljenosti povesil nos in skrivnostno se je sklonil k meni: »Menj verjemi! Janez laže!« A drugi »Meni verjemi! Lokan ni bil pri Kustoci! Lažnivec je!« Odtlej sta mi vzbujala samo i še smeh, in reči moram, da so i v mojih očeh spričo vsega pri-1 dobili celo njuni sovražniki Pi-I jemontezi. Pionirji nam pišejo Dogodki iz narodnoosvobodilne borbe Leta 1941 so prišle nemške če- nemškega jezika. A kmalu smo te v naše kraje in strahovale - -" *“J' *-x:“ ljudi. Tudi v Mraševo so pribr-neli avtomobili in nas odpeljali z naše rodne zemlje. Odpeljali so j : nas v Rajhenburg — sedaj Bre- j slanico. Tam smo ostali tri dni. I Potem so nas odpeljali v Nemci- Perne pripoveduje... Pretekli teden sem v neki Udeleženci gostinskega te čaja v Čatežkih toplicah. Čuvaite se revmatizma — množične bolezni se morali tudi tega naučiti. Večkrat smo bili seljeni. V tujih krajih smo živeli štiri leta in vedno mislili na uro, ko se bo- j mo odpeljali nazaj domov. Prišla . ... t • , hofp] npkai ku_ ir M in radosti. Doma pa so nas ca- kmeta ki je tudi kupoval, jo. Ko smo se peljan proti Nem- kale opustošene m oropane do- ogledoval si je stvari, a pro- či]i, smo gledali nazaj proti do_ macije. Težko smo prebili tiste dajalec mi je rekel: )>Ja veste, movim, da bi jo še enkrat vide- din pa smo Jih - m zda, smo , priigtelj to je pa drago, ker ’ li, ali oči so bile prepolne solza svobodni. in domovina je bila že daleč za j nami. Tam je bilo zelo siromašno j življenje za nas, ko nismo znali S Olga Zorko j je inozemsko, zato je pa do- ! bro.« Kmet ga nevoljno pogie ,, , . . : da in mu odgovori: »No, če je dijakinja, Kostanjevica; tako, da so te stvari tako drage, bom pa poiskal naš domači ščani svoje proizvod, ki je cenejši.« Nato ljudeh, mu prodajalec nekako zanič- V Dobovi^ so, Podprite prizadevanje mladi- j obračamo s prošnjo za pomoč j 'iivo odgovori in zamahne z je ve.ikonočnj ne, da se udeleži velikega mla- j na vsa podjetja in ustanove, ki roko: »Ah dinskega praznika, ki se bo Važno mnenje o takih Poleg tuberkuloze ogroža naše s človeka na človeka. Obolenja delovno ljudstvo drugo zlo — pa sprožijo oziroma mu utirajo yr~” ,v času od l3. do 20. jum-revmatizem. To je socialno eko- pot češči prehladi, vlaga, pre- “ j5? v nomsko zelo pomembna bole- pihi, slaba prehrana, dednost E?en:,u bratstva med Hrvati m zen. Od vseh bolezni raznega in preobremenjenost poedinih b y^ dQ junija revmatičnega značaja. Revma- Vsak človek lahko zboli za' ?• vršil slovensko-hrvat- tizem zmanjša zmožnost za delo: revmatizmom. Potrebno je, da Vep rodni banki v Krškem št 615- ioeov“ie“omWienT“ proda Valeč lovnega ljudstva. zrau. ssk'ss ssru&t stz zs&srs&rčz -r-otofal — LMS ^ ~ aaaatt’s -------------------------------- nje na svežem zraku, redna in ------------------------------- kljub temu da ponedeljek de- kaj boste, naši do- lovni dan. proglasili ne.iako^ za ssvuu? ! in si svoje mislil. Svoje sem si predstavo, ne samo oo h. uri Podjetja in ustanove, ki bo- ( tudi jaz misliI in se spomnil temveč tudi ob 15 uri. Lpri-do sklenila podpreti prizadeva- zqanega pregovora ki pravi, zarjaii so nemški film: »Priče nje mladine, da se udeleži ve- da kdor sebe podcenjuje, je iz bečke šume«. Radoveden likega festivala, naj nakažejo | podla«a tuičevi peti Ne mo- sem samo, če bodo tako vneti zneske na tekoči račun pri Na-! rem razumeti, iz kakšnih raz- na dan 1. maja — prazniku de- edinca, da se čuva tega nevar-nega sovražnika in ga uničuje. Problem naraščanja revmatizma poznajo v svetu vsepovsod. Vedno in vedno več se oglaša zdravstvenega kadra, ki ne prekomema fizkultura, redno umivanje in utiranje telesa s svežo vodo. So pa ljudje, kot smo rekli, Mestni pogrebni zavod Brežice Siti vsaj enkrat mesečno. Ako nenehno opominja na novo ne- j ki nagibajo k obolenju. Taki se poziva vse najemnike grobov na se grobovi ne bodo redno oskrbo- 1 podcenjeval naše proizvode. Štab za zbiranje prispevkov j Prepričan pa sem: da prodaja- j : lec nima niti najmanjšega poj—; ma, kolike truda in napora j ffset. ™ srssjsrss' t« stvo, da dvignejo našo domo- j lanskoletni poraz 6.1, - ° vino iz zaostalosti. Drugo vpra-' je tudi uspejo. Komaj se poklicu?« »Jaz?« je vprašal četnik, ki je poskušal skriti dolge lase pod žan d srm eri j sko čepico. »Ti, ti!« hišo. On je odšel k vam. jaz pa — kaj sem mogel? ... streljam proti svojemu bratu?« »Preiščite to!« je dejal Pavle. »Jaz sem bil včeraj mobiliziran.« j »Jaz grem takoj z vami.« ! »Tudi jaz!« »Tudi jaz!« Med kmeti je za vrš?’ - »Odvedite te brez d-v—'h las . ; in brade drugam!« je ukazal ven. Sprehajal se je po dvorišču, dokler ni stražar pripeljal v njegovo sobo visokega, lepo razvitega fanta v oficirski uniformi, z vzorno počesano svetlo-plavo bradico, ki je na levo nogo močno šepal. Ko je vstopil Pavle, je ta sedel na klopi in gledal skozi okno, kakor dst ga ni opazil. Pavle je sedel k mizi in se za-frt^da! vanj Žive m evrže podobe iz njunega tovarištva in prijateljstva so mu vT•-> rrnd očmi in vzbujale vr^uotvovanje. Zavednost in sovrrZtv> sta se borila proti termi in je dejal: (Dalje prihodnjič) ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K 1. MAJU PRAZNIKU DELA! Ifmatska zodmga 2 c. j. v Kostanjevici DELOVNI KOLEKTIV Kopitarna, Sevnica izdeluje in prodaja kopita vseh vrst ter razno galanterijsko blago, katero nudi po ugodnih cenah. čestita 'delovnemu ljudstvu k 1. majal DELOVNI KOLEKTIV Obenem se priporoča s svojimi pri• znanimi vinskimi kvalitetami! JUGOTANM SEVNICA zalaga s svojimi prvovrstnimi ekstrakti vse usnjame v Jugoslaviji. DELOVNI KOLEKTIV Mizarske zadruge Dobova Kmetijska zadruga NT JAN Z ima na razpolago v svoji trgovini vsakovrstno blago, gnojila, škropiva in drugo. čestita vsem delovnim ljudem k f. MAJU — prazniku dela! Obenem se pa priporoča s svojimi izdelki! FERDO KOČAR KLOBASIČAR, BREŽICE, PREŠERNOVA 9 čestita vsem ljudem k 1. maju! čestita k 1. maju — prazniku dela vsem svojim občanom in drugim prebivalcem krškega okraja! DELOVNI KOLEKTIV Gostilna HA$€EI ALOJZ, Kostanj Lesno Infinstrifskeila obrala Sevnica čestita vsem svojim gostom in ostalim k 1. maju! Občinski ljudski odbor BOSTAMJ ČESTITA VSEM SVOJIM OBČANOM K /. MAJU! sporoča vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem, da imamo na zalogi vse vrste lesa za prodajo ter kupujemo vsakovrstno hlodovino po dnevnih komercialnih cenah! Občinski ljudski odbor ŠENTJANŽ ČESTITA VSEM PREBIVALCEM KRŠKEGA OKRAJA K DELOVNEMU PRAZNIKU — 1. MAJU! DELOVNI KOLEKTIV Splošnega trgovskega podjetja Sevnica ob tej priložnosti priporoča svojo veliko izbiro blaga v poslovalnicah: SEVNICA, ŠMARJE, 'BOŠTANJ, TRŽIŠČE, KRMELJ UPRAVA KMETIJSKEGA POSESTVA ,RDEČA Z1EZDA BIZELJSKO v- '.v UPRAVA DOMA ONEMOGLIH IMPOLCA PRI SEVNICI ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN KOLEKTIVOM KI. MAJU! KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO z vinarskim odsekom se pridružuje čestitkam vseh ostalih! DELOVNI KOLEKTIV Rudnika Krmelj KMEHISia ZADIUGA BISTRICA OB SOTLI se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov za praznik — 1. maj! NUDI SVOJ PREMOG PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH! POSLUŽUJTE SE KRMELJSKEGA PREMOGA! 'S v: ’ • • I | Kmetijska zadruga Kostanjevica s svojimi odseki čestita k 1. MAJU vsem zadružnikom in ostalim! KMETI IŠKA ZADRUGA BOSTA N j čestita vsem zadružnikom k 1. MAJU I Splošno trgovsko podjetje Kostanjevica čestita k 1 MAJU vsem svojim odjemalcem in drugim! Obiščite naše Trgovine! Cene nizke! Postrežba solidna! St UPRAVA Mlinu Bigonce pri Dobovi . 'ij čestita vsem delovnim kolektivom za 1. maj! S POHIŠTVO KURNIK SEVNICA izdeluje vse vrste pohištva. Cene solidne! Izdelava odlična! Zahtevajte povsod izdelke Kurnik. Sevnica 1 Mizarska produktivna zadruga v Sevnici Železniška delavnica Dobova čestita vsem delovnim kolektivom k 1. MAJU! izdeluje stilno, luksuzno in moderno pohištvof Sprejema v delo popolno opremo vil, hotelov, klubov in ostalih društvenih oprem. — Izdelava je prvorazredna! Po želji je na uslugo naš arhitekt z nasveti in skicami! %* Miklavčič Franc, kamnolom, Brestanica čestita vsem delovnim kolektivom k delavskemu prazniku —* 1. MAJU! 3 . (. St 'M ■ I Scncr Edi, Kleparski molster. Breslonlca |(< čestita cenjenim odjemalcem k prazniku — 1. maju — in se l| priporoča za naročila, ki jih izvršuje po zmernih cenah! ^ I KMETIJSKA ZADRUGA I VELIKI KAMEN 'i ;■ -ij se pridružuje čestitkam k 1, maju! MESTKA PEKAMA SREZiCB se pridružuje čestitkam delovnih kolektivov za 1. MAJ ! Občinski ljudski odbor B >e sko čestita vsem volivcem okraja Krško k delavskerhu prazniku — 1 MAJU! it rSfvtš? -VrV- 'i- vščvirrV'7!š'rVv»-,r»'vi'vs vše v«'i*criH'- *)•