PETDESETLETNI JUBILEJ KNJIŽNICE IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA Uvodno razmišljanje ob 50. jubileju knjižnice Danes je prazničen dan. Na predvečer Prešernovega rojstnega dne je bila pred petdesetimi leti ponovno obujena knjiž nica v Škofji Loki. Moje razmišljanje naj bo vezilo k temu slovesnemu jubi leju! Zgodovina pisave je zgodovina člove ka. Spoznanje, da je potrebno nekaj oz načiti, trajno vtisniti, ohraniti, je rodilo pisavo. Pisava je najbrž najvažnejše od kritje v zgodovini človeštva. Predajanje informacij ne more več biti vezano samo na ustno izročilo, človek je vseskozi ho tel, želel in iskal način, kako bi to ohra nil in prenesel drugemu kot sporočilo. Tako sledimo najstarejše zapise v 3200-3100 pr. Kr. v Egiptu (paleta kralja Narmerja) in v prastarih mezopotamskih mestih kot npr. Uruk (Sumerci, Akadci, predniki Asircev in Babiloncev), kjer so našli veliko glinastih ploščic, pisanih v pisavi, iz katere se je kasneje razvil kli- nopis. Na tisoče glinastih ploščic je bilo spravljenih v posebnem, zanje določe nem prostoru. Torej je že takrat človek zapisano skrbno zbiral in hranil. Kolikš no vrednost je pripisoval zapisanemu, jasno kaže primer Aleksandrijske knjiž nice Muzeion iz 3. stol. pr. Kr., ki je pred požarom štela okrog 700.000 zvitkov. V teh zgodnjih obdobjih so knjižnice prav zaprav dvorne zakladnice, ki čuvajo naj večje dragocenosti. Zamisel prve javnosti namenjene knjiž nice srečamo pri Rimljanih. Oče zamisli je Julius Cezar. Nosila je naziv Aula Li- bertatis, kar pomeni Veža svobode. Raz košno opremljena je stala poleg Foruma. Če jim še sledimo skozi čas, srečamo še samostanske knjižnice, ki so ohra njale duhovno kulturo v dragocenih ro kopisnih zapisih skozi vso zgodovino. Dvorne knjižnice so okras bogatih in privilegiranih. Univerzitetne knjižnice pa so že nosilke znanja in učenosti, na menjenega širšemu krogu izobražencev. Kasneje srečujemo že nacionalne, štu dijske knjižnice. Nacionalna prebujenost sredi prejšnjega stoletja pa vzpodbudi rast narodnih čitalnic. Knjižnica postaja vse bolj odprta, namenjena širšemu kro gu bralcev, postaja javna. Kaj pojem knjižnica pove človeku in kaj nam danes pomeni knjižnica? Danes stroka definira knjižnico kot kulturno izobraževalno ustanovo, ki ima nalogo zbirati, hraniti, strokovno obde lati in dajati v uporabo bralcem knjigo in drugo knjižnično gradivo (poleg knji ge še periodika, AVG, muzikalije, karto grafsko in slikovno gradivo, drobne ti ske, mikrofilme, filmske trakove, raču nalniške diskete idr.). To je pač suho parna strokovna definicija, za katero pa se skriva razsežna in bogata vsebina. Vatikanski knjižničar, Slovenec po ro du, g. Ivan Rebernik govori o knjižnici z veliko vznesenostjo. Trdi, da je knjiž nica stičišče vseh kultur in civilizacij. Prav zato je v njej doma največ demo kracije, saj na knjižnih policah enako vredno ležijo druga poleg druge knjige - plod najrazličnejših človekovih raz glabljanj, razmišljanj, nazorov, spoznanj in dejanj. Na voljo so prav vsem ljudem, ne glede na njihovo nacionalno, idejno. 177 socialno, versko ali rasno pripadnost. Torej iz tega sledi, da so knjižnice last vsega človeštva. Irec Bernard Shaw, angleški pisatelj, imenuje knjižnico spo min človeštva. In res - res je še bolj univerzalno zaje to vse znanje, vedenje, vsi najžlahtnejši sadovi človekovih prizadevanj in raz mišljanj, videnj in vizij: od poezije, dra matike, filozofije tja do najzahtevnejših znanstvenih razprav?! V katero ustanovo še bolj sproščeno radi zahajajo ljudje vseh starosti, spo lov, poklicev, različni po izobrazbi in usmerjenosti, različnih značajev in inte resov?! Zakaj? Knjižnica je namreč prostor, kjer vsak najde nekaj zase, tu se srečujemo z misli mi in izsledki ljudi, ki so živeli pred tisočletji, pred stoletji, ali ljudi, ki žive danes in nam prav zdajle sporočajo ak tualna dogajanja ali nas seznanjajo z naj sodobnejšimi dognanji. V sodobni knjižnici smo lahko vsak trenutek povezani z znanjem celega sve ta, saj nam to omogoča računalniška teh nologija. Vse to bogati našega duha, tu dobimo odgovore na najrazličnejša vprašanja, tu vedno iščemo resnico, tu si obliku jemo in gradimo našo zavest in značaj, tu izpopolnjujemo naš jezik, vzgajamo čut za lepoto. Obogateni z znanjem in duhovnimi vrednotami bomo znali pre oblikovati in dograjevati svet, dati živ ljenju novo kvaliteto, ustvariti nekaj no vega za človeštvo. Tako bomo postali in ostali kamenček v mozaiku človeške zgodovine in civilizacije. *# * Konec leta, natančneje 2. decembra 1995, poteče petdeset let. odkar je bila na predvečer obletnice rojstnega dne pesnika Franceta Prešerna prvič odprta nova škofjeloška Ljudska knjižnica. V časovnem razponu petdeset let ne po meni veliko, pa vendar je jubilej za usta novo častitljiv in tudi slovesen praznik. Ko človek doživi Abrahama, se zave, da je stopil v že zrela leta s precejšnjimi življenjskimi izkušnjami, zato se rad ozre na prehojeno pot in naredi inventuro. To velja tudi za našo knjižnico. Knjižnico Ivana Tavčarja. Datum 2. december 1945 pravzaprav pomeni samo začetek znova oživljene knjižničarske dejavnosti na Škofjeloškem. Knjižničarstvo kot ena od vej kulturne dejavnosti, ki jih je takratna oblast skušala razvijati v družbenem živ ljenju, ni bilo za te kraje nič novega. Knjižnice so bile na tem ozemlju doma že prejšnja desetletja, pa ne le desetletja, temveč stoletja. O tem pričajo zanimive ohranjene zbirke knjig, ki so bile last gradov (v Zgodovinskem arhivu knjižna zbirka iz svetoduškega ali Ajmanovega gradu, \Volkenspergova knjižnica iz Pu- štalskega gradu, ki jo hrani Loški muzej, gotovo je tudi Loški grad imel svojo zbirko knjig, za katero pa ni podatkov, ampak le domnevamo) in samostanov (knjižnica v Kapucinskem samostanu in knjižnica, ki so jo imele najprej sestre klarise. pozneje pa sestre uršulinke v uršulinskem samostanu). Večje zbirke knjig so imela tudi župnišča; sestavljale so jih knjige, ki so bile last cerkve, pa tudi knjige, ki so jih posamezni župniki volili v zapuščinah. Čas narodne prebujenosti po marčni revoluciji leta 1848 pa je za slovenstvo vnete Ločane spodbudil, da so 10. sep tembra 1862 ustanovili Narodno čital nico. To so pravzaprav začetki javnega knjižničarstva, ko knjige niso več privi legij in bogastvo izbranih, imenitnikov, temveč postajajo last neke družbe, ki se želi izobraziti in dokazati svojo nacio nalnost z jezikom. Namenjene so jav nosti. Delovanje čitalnice zasledujemo vse do leta 1922. Ob svoji 60. obletnici je bila ena od osmih preostalih od nek danjih 63 čitalnic na Slovenskem. Leta 178 Odprtje novih prostorov knjižnice v Šolski ulici (leta 1978) 1924 so se člani čitalnice prostovoljno razšli, knjižnico in inventar pa predali Sokolskemu društvu. V času pred prvo svetovno vojno lahko spremljamo še ne katera bralna društva kot na primer leta 1891 ustanovljeno Slovensko bralno društvo, pa leta 1894 ustanovljeno Ka toliško društvo rokodelskih pomočni kov, ki se leta 1903 preimenuje v Kato liško izobraževalno društvo. V zadnjih dveh desetletjih pred drugo svetovno vojno delujeta v Škofji Loki dve knjiž nici, ena pri Sokolskem društvu, ki je bilo liberalno usmerjeno, druga pa pri Prosvetnem društvu, ki je bilo usmerjeno klerikalno. Močne so tedaj še učiteljska knjižnica na meščanski in osnovni šoli ter knjižnici uršulink in kapucinskega samostana. Leta 1932 je bil v Škofji Loki usta novljen Krožek prijateljev Francije in ta je imel tudi svojo knjižnico, pretežno v francoskem jeziku. Druga svetovna vojna je žal večino tega bogastva (verjetno več kot 8000 knjig) uničila. Knjige je okupator požgal ali pa so jih odpeljali v papirnice. Močno bralno kulturo in ljubiteljstvo do knjig dokazuje število naročnikov na knjige Mohorjeve družbe. Od leta 1894, ko je število naročnikov v dekaniji 1927, do leta 1985, ko je to število 1216, je opaziti večja nihanja navzdol le v času prve svetovne vojne. Takoj po drugi svetovni vojni so se zbrali kulturi in knjižnici naklonjeni Lo- čani in njihova prva misel je bila name njena vnovični oživitvi knjižnice. Zbrali so 689 knjig in začeli delati. Praznujemo torej povojnih 50 let, v katerih je knjiž nica nedvomno dosegla velik in bogat razvoj. Za prvo desetletje (1945-1955) je zna čilno, da je delo potekalo na ljubiteljski ravni. Knjižnica deluje v okviru kultur nega društva SKUD »Tone Sifrer«. V tem obdobju doživi svoj vrhunec med leti 1951 in 1953, ko izposoja preseže 18.000 179 knjig. V tem času se mora trikrat seliti, ker knjižni fond hitro narašča. Leta 1954 dobi svoje prostore v namensko zgrajeni stavbi. Domu Zveze borcev. V začetku drugega desetletja (1955- 1965) nastanejo kadrovske in finančne težave, kar se kaže tudi pri rezultatih izposoje. Leta 1962 postane samostojen zavod z nazivom Ljudska knjižnica. V istem letuje imenovana za matično knjiž nico. Po nastopu profesionalnega knjiž ničarja, profesorja Janka Kreka v drugi polovici obdobja razvije bogato strokov no delo (preureditev knjižnega fonda po sistemu UDK in prostem pristopu leta 1960-61) in čitalniško dejavnost. Uvaja nove oblike kulturne ponudbe. V tretjem desetletju (1965-75) se je knjižnica utrdila kadrovsko, strokovno in organizacijsko, razvila je knjižnično mrežo in matično dejavnost. Leta 1972 jo Skupščina občine preimenuje v Knjiž nico Ivana Tavčarja Skotja Loka. Odpre poseben pionirski oddelek. V prvi polo vici desetletja močno razvije izposojo s potujočimi kovčki, v drugi polovici pa že postavlja knjižno zalogo v stalna iz- posojevališča; 1970 v Žireh, 1971 v Go renji vasi, 1973 v Železnikih in 1975 na Trati. Izposoja presega že število 60.000 knJjg- Četrto desetletje (1975-85) pomeni za knjižnico pravi preporod, saj se leta 1978 preseli v prenovljene prostore Ljubljanske banke, Šolska 6, kjer domuje še zdaj. Dejavnost naravnost zadiha in se močno razširi. Obisk in izposoja se povečata okrog 609?\ izposoja preseže 100.000 enot. Knjižnica razvija nove ob like dela z bralci, pripravlja literarne ve čere, pravljične ure, glasbene večere, pre davanja z diapozitivi in podobno. Leta 1981 je sredi najplodnejšega dela umrl bibliotekar profesor Janko Krek, dolgo letni ravnatelj knjižnice. Z njim je stroka izgubila uglednega strokovnjaka, knjiž nica odličnega vodjo in organizatorja ter animatorja kulture v Škofji Loki. 180 V tem obdobju knjižnica izjemno na preduje, zlasti v približevanju uporab nikom - bralcem. Leta 1982 postane rav natelj knjižnice profesor Ludvik Kaluža. Veliko skrb namenja izpolnjevanju stan dardov in normativov pri nabavi gradiva in izposoji. Razvija različne oblike dela z bralci, močno utrdi in razširi knjiž nično mrežo, uvede računalniško tehno logijo, začne z iskanjem možnosti za gradnjo nove knjižnice. Poglabljanje v stroko ga povezuje s strokovnimi zdru ženji knjižničarjev, tudi na Ministrstvu za kulturo cenijo njegovo strokovnost, zato postane član več ekspertnih skupin. V drugi polovici obdobja se pojavljajo težnje po stabilizaciji, ves trud knjižnice in občinske kulturne skupnosti je usmer jen v doseganje standardov pri nakupih literature (1 nova knjiga na 10 prebi valcev v občini). Tedaj doseže nabava 4.000 knjig letno. Celotna knjižna zaloga v mreži doseže ob koncu obdobja 73.000 enot, izposoja pa 150.000 enot. Leta 1984 knjižnica odpre novo izposojevali šče v Gorenji vasi. Nove prostore sta s svojimi sredstvi omogočila RUŽV in KS. V oktobru tega leta vzpostavimo zame tek vzajemne knjižnice v tovarni Termo- pol v Sovodnju. Peto desetletje (1985-1995) kaže za nimiv razvoj knjižnice. Konstantno se pojavlja težava s pomanjkanjem sredstev za nabavo literature, spremenjenega standarda 200 novih knjig na 1.000 pre bivalcev ne moremo dosegati. Nabava literature se giblje v tem obdobju od 3.100 do 5.500 knjižničnih enot letno, v jubilejnem letu pa vse kaže, da se bomo morda prvič močno približali standardu I in vpisali približno 7.000 enot knjiž ničnega gradiva. Posebno skrb namenjamo nabavi slo- venike in skrbno dopolnjujemo strokov ne zbirke. Z letom 1989 začnemo nabavljati AV gradivo (kasete, video- kasete, CD). Močno se poveča število naslovov periodike (130 naslovov). Iz posoja dosega v začetku tega obdobja 150.000 enot, proti koncu obdobja, to je I. 1994 pa naraste na 265.000 enot. Šte vilo bralcev raste od 54.000 do 100.000 letno. Izposoja in obisk dosežeta kul- minacijo v letih 1992 in 1993. Izposoja naraste v letu 1992 za 25%, naslednje leto še za 16%, obisk se poveča leta 1992 za 28%, leta 1993 pa še za 17%. Danes knjižnica razpolaga s približno 111.000 enotami knjižničnega gradiva v mreži, vključuje okroglo 9000 bralcev in po oceni bo v letu 1995 izposodila 270.000 enot. V marcu 1985 preselimo izposojeva lišče v Železnikih iz Prosvetnega doma na Češnjico. Potekajo pogovori o obno vitvi izposojevališča na Trati, ki smo ga morali leta 1982 zaradi stiske s prosto rom v OŠ Trata zapreti. Leta 1986 nam uspe preseliti mladinski oddelek v prvo nadstropje in odpreti no vo izposojevališče na Trati. Kot matična knjižnica nudi strokovno pomoč pri ure ditvi dela Kapucinske knjižnice za do stop javnosti (1986/87), pomoč knjižnici Srednje lesarske šole v Škofji Loki, po moč pri preureditvi specialne knjižnice v tovarni Jelovica (1990). Leta 1993 nam uspe preseliti knjižnico v Železnikih v nove in večje prostore, že naslednje leto 1994, pa še knjižnico v Žireh in sicer v prostore nekdanjega Zdravstvenega doma. Pri obeh preselit vah in preurejanju so nam pomagala pod jetja s sponzorskimi sredstvi. Knjižnica v obdobju 1988-1989 izpe lje raziskovalno nalogo o stanju vseh knjižnic v občini. Leta 1989 je za knjižnico prelomno, saj dobi prve računalnike. Preidemo na računalniški vpis knjig in izdelavo in- ventarne knjige in katalogov v programu STEVE, v marcu 1994 pa osvojimo nov program za obdelavo knjižničnega gra diva in sicer sistem MOLJ. ki omogoča inventarni in kataložni vpis gradiva, iz posoja še vedno poteka v programu VIR, 181 ki ga je knjižnica vpeljala marca 1992. Dogajanje zadnjih nekaj mesecev kaže, da dejansko že prehajamo na sistem CO- BISS, ki bo povezoval vse splošnoizo- braževalne knjižnice v Sloveniji v eno ten knjižnično informacijski sistem. Po večale so se možnosti iskanja po zbirkah drugih knjižnic, kar omogoča povezava z omrežjem ARNES. Povezani pa bomo tudi s sistemom INTERNET. V zadnjem desetletju je knjižnica pre rasla iz krajevne splošne knjižnice v pra vi informacijski center, govorimo lahko že o izobraževalni, kulturni in informa cijski ustanovi z bogato razvejanimi ob likami kulturne ponudbe. Če bi imela na razpolago veliko večje prostore, bi lahko vse dejavnosti še boljše razvila in pre- zentirala. V letu 1990 je potekel rok po gojne matičnosti. Zaradi vse hujše pro storske stiske knjižnica ne izpolnjuje prostorskega normativa. Zato zadnjih pet let skupaj z ustanoviteljem. Občino Skof- ja Loka, iščemo možnosti za novo grad njo knjižničnih prostorov. Novogradnja knjižnice je že več let prioritetna. Upa mo, da bomo s skupnimi napori dočakali tudi dan, ko bo knjižnica našla svoj dom in v njem res polno razvila vse oblike svoje dejavnosti. Po 12 letih nas je z oktobrom 1994 zapustil ravnatelj Ludvik Kaluža. Kot profesor slavist je skrbel za bogatenje knjižničnega fonda, posebno slovenike, skrbno bdel nad knjižnično mrežo in pre selil vsa izposojevališča ter mladinski oddelek. Njegova zasluga je uvajanje računalniške tehnologije v knjižnično delo. Njegovo delo pa je pustilo trajen pečat tudi v stroki in strokovnih zdru ženjih. Velike napore je vložil v priprave za gradnjo nove knjižnice, izdelal pro gramske in prostorske zasnove, ki bodo strokovna izhodišča za novogradnjo. Delavci knjižnice bomo še dolgo pogre šali njegovo pošteno in odkrito človeško držo in družbo. Ko skozi časovna obdobja sledimo te meljnemu poslanstvu knjižnice, lahko ugotovimo, da je v prejšnjem stoletju budila in bodrila narodno pripadnost in zavest, ohranjala ljubezen do sloven skega jezika, izobraževala ljudi. Vse te naloge je skozi desetletja ohranjala in izpolnjevala, kolikor so ji to dopuščale politične in družbene razmere, pa seveda sredstva. Po drugi svetovni vojni naj bi knjiga pomagala izrinjati nepismenost, ohranja la in oblikovala jezik, širila znanje, utrje vala nacionalno zavest Tedaj je veljalo geslo: knjigo v vsako vas! Za to obdobje je značilen amaterizem, v Sloveniji je le nekaj profesionalnih knjižnic. Od 60-ih let dalje pa se začne pojavljati težnja po profesionalnosti. Knjižničar stvo dobi zakon in svojo šolo. Oboje rodi sadove: profesionalnost v stroko prinese kvaliteto. Knjižnica postaja po memben subjekt v procesu izobraževanja. V začetku 70-ih let je vzpostavljen kon cept enotne knjižnične mreže, v 80-ih pa vstopa v našo stroko računalništvo. Knjižnice postajajo najširša informacij ska središča, ki se lahko povezujejo s svetom. Danes knjižnico enakovredno vzpo- rejamo s šolo; lahko trdimo, da je knjiž nica danes že način življenja, postaja nepogrešljiv segment družbenega živ ljenja in utripa nekega kraja. Če so bralci včasih obiskovali knjižnico enkrat ali dvakrat tedensko, lahko za današnjega bralca trdimo, da živi s knjižnico vsako dnevno. Zato mu mora biti namenjeno čimveč časa. Irena Sapač, ravnateljica Univerzitetne knjižnice v Mariboru, je nedavno lepo definirala sodobno knjiž nico: to je ustanova brez sten, saj uporab niku ni več potrebno priti v prostore knjižnice, ker se lahko poveže z njo od doma ali iz službe preko računalnika (CD-ROM). Vrhunska računalniška teh nologija to že omogoča. 182 Petdesetletnico knjižnice smo prazno vali s slovesnostjo, ki smo jo priredili v hotelu Transturist, v petek, dne 1. de cembra 1995, na predvečer ustanovitve knjižnice, ki je bila prvič odprta 2. de cembra 1945. leta. Slovesnost je pote kala v svečanem vzdušju ob navzočnosti Igorja Prodnika, predstavnika Ministr stva za kulturo RS, predstavnice Repub liške matične službe Silve Novljanove, predstavnikov gorenjskih knjižnic, škof jeloškega župana Igorja Drakslerja, frei- sinškega nadžupana Dietra Thalham- merja, Rudolfa Goergeja in drugih gostov iz Freisinga ter številnih Škofjeločanov in ljubiteljev knjižnice. Jubilej smo počastili s slovesnim nago vorom, ki sem ga pripravila kot rav nateljica knjižnice, z branjem odlomka iz Brižinskih spomenikov, ki so povezani z zgodovino Škofje Loke. z recitacijo odlomka iz Škofjeloškega pasijona - prvega slovenskega dramskega teksta in z besedo domačega klasika dr. Ivana Tav čarja. Ob tej priložnosti smo se spomnili vseh prizadevnih knjižničarjev, ki so s svojim delom pripomogli k uspehu knjižnice in najzvestejših bralcev. Podelili smo jim zahvale in priznanja. Na svečanosti smo javno predstavili jubilejni zbornik z naslovom Knjižnice na Škofjeloškem, ki sem ga podpisana uredila. Prispevki devetnajstih avtorjev so ubrani na teme knjiga, knjižnice, knjižničarji. Knjiga ima 274 strani in 31 slik oziroma grafičnih prilog. Naslov nico je opremila z inicialo akad. slikarka Maja Šubic, knjiga sama je bila obli kovana in pripravljena za tisk v Studiu Grad, tiskala jo je Tiskarna Slovenija v 500 izvodih. Tekste je lektoriral Ludvik Kaluža. Škofjeloško ozemlje ima bogato zgo dovino, več kot 800 let je bilo last frei- sinških škofov. Zato smo navezali stike z mestom Freisingom in povabili smo tamkajšnjega kulturnega delavca, go spoda Rudolfa Goergeja, da nam pred stavi znamenito in bogato škofovsko knjižnico v Freisingu. Odzval se je na šemu vabilu in nam poslal zanimiv in obsežen prispevek, ki ga objavljamo v originalu in s slovenskim povzetkom. Razmišljanje o knjižnici avtorice Silve Novljanove, svetovalke za splošnoizob- raževalne knjižnice pri Republiški ma tični službi, nas uvede k osrednjim pri spevkom. Ker je Knjižnica Ivana Tavčarja jubi lant, so osrednji prispevki namenjeni se veda prav njej. Prispevka sta Javne knjiž nice v Skorji Loki od Narodne čitalnice do Knjižnice Ivana Tavčarja avtorja Mat jaža Eržena, ter Programske in prostor ske zasnove preureditve Knjižnice Ivana Tavčarja, avtorja Ludvika Kaluže. Prvi prikazuje razvoj javne knjižnice skozi neko zgodovinsko obdobje, drugi pa ob likuje strokovne in programske temelje za novogradnjo knjižnice v sedanjem obdobju. Prispevka o matičnosti in o potujoči knjižnici avtorice Ane Florjančič skušata podrobneje predstaviti določene seg mente dejavnosti in funkcij osrednje ma tične knjižnice. Koliko in kateri knjižničarji so skozi povojna desetletja izposojali v naši knjižnici, govori prispevek Tinke Štukl in Karin Pečnikar z naslovom Škofje loški knjižničarji. Posebno zanimivo je pričevanje dr. Branka Berčiča, upokoje nega profesorja bibliotekarstva, o prvih povojnih letih v knjižnici, ko je tudi sam delal v njej kot študent. Kot ilustracijo k zgornjim prispevkom objavljamo nekaj razmišljanj in mnenj, ki so jih na našo željo napisali zvesti bralci. Strokovno delo v knjižnici nam predstavljata pri spevka Snežne Taler o katalogih, ki jih knjižnica ima in o uvajanju računalniške tehnologije v knjižnično delo. Marija Le- bar predstavlja bogato prireditveno de javnost knjižnice, ki dopolnjuje stro kovno delo. Prispevek Vinka Demšarja, 183 ki je bil v zadnjih letih predsednik izvrš nega sveta Občine Škofja Loka, nam osvetljuje dejstva, kako se je občina kot naš ustanovitelj pripravljala na gradnjo nove knjižnice. Zelo zanimiv in tehten je prispevek Janeza Kreka, ki je bil pred nekaj leti svetovalec sedanjega ministra za šolstvo in šport Slavka Gabra, o šolski politiki in javnih knjižnicah. Dana Mo- har, knjižničarka na Osnovni šoli Cvetko Golar na Trati, pregledno predstavlja bo gato dejavnost šolskih knjižnic na tem ozemlju. Posebej so predstavljene strokovne knjižnice. Dr. Metod Benedik opisuje zgodovino Kapucinske knjižnice Kapu cinskega samostana v Škofji Loki. V pri spevku Mire Kalan je predstavljena knjižnica Loškega muzeja. Mag. France Štukl. kot škofjeloški arhivar, išče sle dove starih knjižnic na Loškem ozemlju. Končno še v dveh krajših sestavkih predstavljamo dve specialni knjižnici: Tatjana Murn, profesorica in knjižničar ka v Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, poroča o delu in vlogi njihove knjižnice, Jožica Žepič, sedaj že upokojena knjižničarka in arhivarka v knjižnici tovarne Jelovica pa predstav lja njihovo interno specialno knjižnico, ki smo jo pred nekaj leti pomagali pre urediti. Avtorica zadnjega prispevka sem sama. Pred dobrim letom sem prevzela dolžnosti ravnateljice knjižnice in s tem seveda tudi vse naloge, ki jih je prineslo jubilejno leto. Že takoj, ko smo se odlo čili, da izdamo jubilejni zbornik, smo sklenili, da moramo prevzeti glavnino dela sami delavci knjižnice in predstaviti kaj novega Vse, kar smo odkrili novega ali zanimivega, pa ni zajeto v prispevkih, sem skušala obdelati v prispevku: Se o nekaterih knjižnicah v Škofji Loki, kjer predstavljam pet. z novo knjižnico, prav zaprav šest knjižnic. Sledi povzetek vsebine zbornika v an gleškem jeziku in predstavitev sodelujo čih avtorjev. Na koncu zbornika je ob javljena fotokopija tiskanega kataloga knjig knjižnice Narodne čitalnice v Skof ji Loki z naslovom »Imenik knjig ljudske knjižnice »Nar. Čitalnice« v Škofji Loki« iz leta 1908. Publikacija je redek pri merek tiskanega kataloga knjig. Doslej edini ohranjen primerek je hranila NUK v Ljubljani. Spomladi smo želeli katalog preslikati, da bi ga predstavili na raz stavi, pa so nas obvestili, da velja za izgubljenega. Ob pripravi gradiva za raz stavo pa smo našli lepo ohranjeno foto kopijo, ki nam je omogočila, da katalog ponovno predstavimo bralcem. V okviru praznovanj petdesetletnice smo v knjižnici pripravili dve razstavi: - Knjižnica Ivana Tavčarja skozi pet desetletij. Pripravil jo je Matjaž Eržen ter - Ekslibris in literatura. Slednjo smo pripravili z Društvom exlibris Sloveniae Ljubljana. Zanjo se je posebno zavzel njen dolgoletni član in tajnik dr. Rajko Pavlovec. Obe razstavi sta bili odprti na pred večer slovesnosti ob petdesetem jubile ju, 30. novembra 1995. Na koncu naj predstavim še člane organizacijskega odbora za pripravo ju bilejnega zbornika: dr. Branko Berčič - upokojeni prof. bibliotekar Skofja Loka. dr. Metod Benedik - Kapucinski samo stan Škofja Loka, Vinko Demšar - RS, Upravna enota Škofja Loka, Škofja Loka, Matjaž Eržen - Knjižnica Ivana Tav čarja, Škofja Loka, Ana Florjančič - Knjižnica Ivana Tav čarja, Škofja Loka, Ludvik Kaluža - Tehniška založba Slo venije, Ljubljana Janez Krek - Pedagoška fakulteta. Ljubljana, Mira Kalan - Loški muzej, Škotja Loka, Franc Podnar - Muzejsko društvo, Škofja Loka, 184 Karin Pečnikar - Knjižnica Ivana Tav čarja, Skofja Loka, mag. Franc Štukl - Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota Skofja Loka, Tinka Štukl - Knjižnica Ivana Tavčarja, Skofja Loka, in častni član: Igor Draksler. župan občine Skofja Loka. Viri Janko Krek, Ljudska knjižnica v Skofji Loki v zadnjih letih, LR 9. 222-224, Skofja Loka. 1962. Janko Krek, Ob dvajsetletnici Ljudske knjižnice v Skofji Loki. LR 12, 120-121. Skofja Loka, 1965. Janko Krek, Petindvajset let Ljudske knjiž nice v Skofji Loki. LR 17, 274-277, Skofja Loka, 1970. Ludvik Kaluža. Ob štiridesetletnici Knjiž nice Ivana Tavčarja. LR 32, 314-319, Skofja Loka. 1985. Ludvik Kaluža. Petinštirideset let Knjižnice Ivana Tavčarja v Skofji Loki, LR 37, 321- 326, Škotja Loka 1990. Irena Sapač, Knjižnice so že v 21. stoletju. Delo, 19. 6. 1995. Letna poročila knjižnice od 1985 do 1994. arhiv Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka. Knjižnice na Škofjeloškem -jubilejni Zbor nik ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja Skofja Loka. 1995. Ana Florjančič 185