Domaca polifika. Obglnski volilni red za Slovenijo zopet spre menjen. ,,Domovina", glasil« poglavarja sloTanskik ailadih liberalcev dr. Žerjara, porofia, da j* bil od »inistrstva v Beogradu odobrt« in z malimi iBJamami spremenjan občinski Tolilni rad _a Slovanijo. 1. Ne zahtera se re# dvaletno, »mpak samo • a • 1 • t »0 bi-aaje v obžini. 2. Volilno pravico dobijo tudi strokovn« delarkt, zaposlen« v industriji, t obrtu ali pa v trgovini. 3. Žensk« na morejo biti i*volj«na. 4. Volilna dolžnost se odprari. — Uradno š» sioer ai potrjena ta sprememba, a Ttrjetno ja, da bo liberal aa-socijalistična rJada s fakimi ia enakimi spremem kami nalašč poslabšala volilni rad na Skodo kmatskaga ljudstva. Kmetsko ž«na ia mladank« so oropana volilna pravieo. Llbcralci in sooijallati oropali kmetska i_ d« lavska žeae aa deželi voliln* pravic«. Po novajših t»steh iz Ljubljane je liberalno-socijalistična vlada, z». katero se z vso rnemo pehajo samostojneži, dala d* Iavka.ni v tovarnah, industriji in trgovinah volilno pravioo za obSinska volitv«, a kmetskim žanam in dakletarn pa aa. Kmetice, ajih hčere, dekl«, Tinidark«, služkinje, najemnice in vs» druge, ki so ob fcasu tojske z neprimernim trudom in žrtvarai Tzdržavala naša gospodarstva ter pridelovala gospodi in delavae« po mestib kruh. te pa sedaj po milosti liberalcey ia socijalisfov ne smejo imeti volilne pravice! Taki so zavpzniki samosto.inežev, liberalci in socijalisti. Slo vcnko na kmetih in vse, ki sts oropant volilne prarioa, ngovarjajte proti tej krivioi! Zadnjl »Knietijski llst« je vzel pod paruti zagcvorn ono revno, pomilovanja in usmiljenja -vredno zapnSftino rajne mafielie A\strije: §tai#ri-ijance in nemfekutai je. Kam bi so bili obrnili, kara pribežali ti r«vcži, ker nobena od sstrank bi jih r\% marala »pre jeti, ko bi ne bi!o Samosfojne, ki se je kftkor mdaSfi porodila, da snreime z odprt:rai rokami tso ant od slm-enskftga naroda. zflničaTano sodrpro, izrržkt Ł0 Teštva - jwd«ž« št*jar*i.i*a»« i_ atM^bciterf«. Tt ^«- ai, ki so pohiteli na Duaaj protestirat k twwoffq "K&rolu proti ustanovitvi Jugoslavije, ki so hoUB izrožiti na vsak način slovenski narod v narodm« trpia Senje od strani Avstrije, ravno tem je traba i^aj pomagati, da ne bodo obupali, ainpak da š« b«io labk« nadalje rovarili proti naši dfžavi pod, kriako _eraš kutarsko-štajerčijanske Samostojne. Samo»tti«a, a ^ašim čJankora 0 zaščiti štajerčijancev ste ža t drugife dokazali, da ste v narodnem oziru nasledniki Omig« v Jugoslaviji. Pa pišete, da ne rabite v *aši stranki nobenili denuncijantov. Ce se komu podtika po nedolžnem tak greh, naj zahteva zadoščenja in se apifaTiči. Kako neki se bodo opravifiili pred samostojDO Harodno rihto: Hojnigg, Schnuderl, Kresnigg, Pascolo,. Wvatschko itd. ? Ako bi se pa lotila narodnostnega yprašanja pri Samostojni kaka nadstrankarska konH sija, ki bi izločila iz Samostojne vse bivša Stajarcijansko-nemškutarske kolovodje, potem bi ostali v Samostojni le še: Mrmolja, Urek in Drotenik, ki jim j* bila in ostane majka Jugoslavija deveta briga. Samostojna je in ostane zavetišce narodnib izmečkov, fei spadajo preko meje, ne pa v Jugoslavijo. Saj menda namerava Samostojna uvesti po vzgledu socijalistov poleg ,,Kmetijskega lista" še nemško glasiio, ki ga bodo razumeli razni novosamostojni apostoli: Pascoli, Kresniggi in Schnuderli. Zivela samostoJHa .,_aro&nost"! 0 dopisih, katere priob6ujej'o v ,,Ka»etiiskem listu" samostojni govorniki iz Stajerske, pribijem resnici na ljubo, da so vsi dopisi v zadnji številki zla gani. Pretepi, pijanost, surovost, noži, gorjaže, gnila jajca in — laž v tiskant besedi, to je orožje Samostojne. S takiaa sa.mostojnira orožjem se drznejo sa mostojni do^isniki polagati našo Kmetsko zvezo v fcrsto — politiene smrti. Samostojni, le počasi, surovo* nasilje in laž nista orožje, s katerim bi, se dalo pobiti mirno in stvarno delo naše stranke in resnica. Nekaj za g. demokrata Gregorjiv Zerjava. Samodržec Gregor Zerjav je skrpucal obfiinski volilni red za Slovenijo. Na podlagi tega demokratičnega občinskega volilnega reda redovniki in redovniee nimajo pravice voliti. Po dosedaj veljavnem občjnskem volilnem redu, ki v oeeh g. Zerjava gotovo ni demokratičen, so imeli samostanski predsfoiniki aktivnovolilno pravico. Merodajno je bilo načelo: kdor nosi občinska bremena, ima tudi gotovo mero občinskils pravic. Zakaj tudi samostani so dosedaj morali no siti obeinska bremena. Ker ne mislimo n g. demokratu Zerjavu, da bi bil on kot veledemokrat tako nedemokratičen, da bi bil vzel redovnikom občinsko volilno pravico, obeinska bremena pa pustil, sledi nujno, da je g. Zerjav osvobodil redovne hiše obcinske obveznosti, ali pa da bo on sam plaGeval za redovnike in redovnice občinske doklade iz lastnega demokra tičnega žepa! Ali ni res tako, g. Zerjav? Pa ne smete misliti, da ,,Gospodar" hujska k uporu proti plačevanju občinskih davkov! Mi smo hoteli sfimo pokazati, kake posledice mora roditi vaše demokratsko tako vladanje. Kako zborujejo Samostojni. Samostojna je Kotela pretečeno nedeljo imeti v Šmartnu na Paki sbod* Naši zaupniki so bili pripravljeni. Prišel je neki Kušer, naravnost iz ljubljanskega zidovja je prilezel. Pot mu je kazal Spricej, po domače Zaje, in \Sh za5el vabiti. Naletel j» slabo. Slišal j« ia kmetskibi ust takih in toliko, da jib bo imel zadosti xa dolgo časa. Za samostojne smeti pri nas ni prostora. Pometemo jih takoj. Podpise iaailjuiejo agJtatorji Samostojae posebao t Mermoljevi okolici. Ia Gačnika, Pesniat, Jarenin« in Polička rasi dobivamo poročila 0 _*tnlju sa¦ostojnftžer pri pobiranju podpisov za kandietatae lista. Celo tako drzni so Marmoljari agitatorji, da prayijo: *• na boš našo listo podpisal, n* boš iawl volila« ppariae. Imamo zbrano gradivo, da bodaas« tent Mtrmoljevira Irajtarjem stopili pošteno na prste. Zaupnikft prosimo, da aam naznanijo rsak slnfiaj in naredejo priča. V ,,Bavodilu", ki ga je izdala Kmetska Zveza, imate aavedent ya« podrobnosti, kak«> vam ja> postopati. Sadaj ja š* ias, da rsak, ki ja bil zapeljaa ali priailjaa, prtkliš« svoj pod])is. MeraiolJaTa ponoena ofaaziTa na St. Ilj t Sl. gor. Glavar samostojnežeT ja aa Blaževo »vt«e» priaesel svoj BŽegea" t St. Ilj. V imenitni kociji so s» pftljali ajegovi ZT«sti: Gungl, Wernig, Lojzek Gor nigg do gospoda Friea Gornika v Zmrzleku, kjer s» ¦• ¦ihr%\\ raliki Raiaiager, Ibarhardt in taki i_ Po -> lišk« rasi, Hotzl iz Selaice ter v«ž drugib. ki bi pripravili Mermolju pot za ofenzivo na St. Ilj. Ta pozdraTljali so došlega genarala, kakor pozdraTlja ljubita t aarodni pesmi svojega Ijubčka: ..Le pridi, moi šoeelj, te rada imam: če prideS la sam, Se gibancetS dam!" In oče Marmolja so do 10. nre ostali pri edi aen« šentiljskem samostojnežu, od tam pa so jo mahaili t Reiningerjaro gostilno na Poličko. Tako je izgledala Mermoljava ofenziva na naš obmejni ftt. Ilj. Ko s« bo zopet vrnil, mu bodo obmejne SJoveake zapele pesem iz Vertojba: ,,Kadar boš nazaj pri8<*l, pridi mi povedat, da ti b««i pomagala punkelftek razvezat! Mermolja. tromlala, lilala!" KekrLiltor sena t Dravski dolini, Ą©jai dobi&kar, hud liberaleo, zdaj zagrizen ,,samosto.ine2", dolgo žasa ni maral izplacati našim kmetom denarja z* leta 1917 in 1918 rekvirirano seno. Kmetska Zreza jo podregala, ,,S1ot. Gospodar" je ožigosal postopanje teh izkoriggevalccT kmeta in sedaj je g. rakvizitor t»koj iiplačal kmetom dolg za seno. Kmctj«, aapravit© tudi drugod tako. Imt rakrizitorja j« v »aSaHi nredaištrti na razpolago. Mesar Habian iz flmarja se ž« l tsf* »vp]«sa suroT«p;a pretepa, ki ga j« aranžiral s poaMftjo samostojaik rokovajačaT proti mirBira poslošalee« aaSega i_o«»ra_WT»la»t» taiaja. IfriTMca fa j« tnk* rgriz - *&A t BMsarsko sroe, da s« a« upa, t«4 pri datvai J«g! aa «asto in r ja-Tnost, ker ga ]» _ sram, da se je obaešal aasproti mirnim Ijuda« ne kot člov«k — ampaii feat gsraji msearr.