132 Botanika • Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri)
■ Proteus 79/3, 4 • November, december 2016
Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri), novem endemitu Jugovzhodnih Alp in zakaj ima klasično nahajališče na Črni prsti in ne na Košuti
Igor Dakskobler, Branko Vreš
Za vrste iz rodu ušivcev (Pedicularis) je znano, da se med seboj pogosto križajo. V Sloveniji poznamo 13 vrst, največ med njimi jih uspeva v gorskem svetu, še posebej v Alpah. Le nekateri med njimi pa rastejo na podobnih rastiščih in je medsebojno križanje mogoče. V juliju leta 2015 smo postali pozorni na križanca med julijskim (Pedicu-laris julica) in glavičastim ušivcem (Pedicula-ris rostratocapitata) in na podlagi primerkov iz soseščine Črne prsti opisali nov takson Pedicularis x mayeri. Poimenovali smo ga po znamenitem slovenskem botaniku Ernestu Mayerju (1920-2009), ki mu je bil rod ušiv-cev posebej ljub.
Zgodbo pripovedujem v prvi osebi, končal pa sem jo lahko le s pomočjo soavtor-ja, Branka Vreša. Ze davno (1992) sem v
Proteusu (55, 2) poročal, kako me je iskanje kratkodlakave popkorese (Moehringia villo-
sa) pod Črnim vrhom nad Batavo privedlo do nepričakovanega odkritja novega nahajališča kortuzovke (Cortusa matthioli). 7. julija leta 2015 so bile povod za moj terenski dan po grebenu Tolminsko-Bohinjskih gora med Hohkovblom (Matajurskim vrhom) in Črno prstjo murke. Zelel sem se še enkrat prepričati, ali na tem grebenu, še posebej na alpskih tratah Poljanskega in Konjskega vrha ter Četrta, morda uspeva tudi kakšna iz skupine rdečih murk (Nigritella rubra agg.). Pot sem zgodaj zjutraj začel v Rutarskem gozdu, se povzpel na sedlo med Hohkov-blom in Poljanskim vrhom in v sončnem, a precej vetrovnem vremenu nadaljeval po grebenu proti Črni prsti. Nisem popisoval, v glavnem sem le fotografiral. Med murkami
Nahajališče (rdeči krog) Mayerjevega ušivca (Pedicularis x mayeri) nad sedlom Vrata na pobočju gore Četrt (slikano iz smeri Črne prsti).
Foto: Igor Dakskobler.
Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri) • Botanika 133
sem opažal le črno oziroma Rhellikanovo (Nigritella rhellicani) in njene pogoste križance z navadnim kukovičnikom (Gymna-denia conopsea) — xGymnigritella suaveolens, tudi kakšnega z dehtečim kukovičnikom (G. odoratissima) — xGymnigritella heufleri. Okoli pol enajstih sem se že spuščal s Četrti, ko-paste gore in prvega zahodnega soseda Črne prsti, proti Vratom (1.704 metrov), strmemu prehodu z bohinjske na primorsko stran (ali obratno). Od tu se steza vzpne pod Ježem na Črno prst. Večinoma sem do zdaj hodil po lahkem travnatem brezpotju. Malo nad Vrati (okoli 1.730 metrov nadmorske višine) pa sem stopil na označeno planinsko pot in se zazrl skupino nenavadnih, roza cvetočih ušivcev tik pod nosom. Tod mimo sem v času gorske pomladi in poletja že velikokrat hodil, a moj pogled je bil očitno drugje. Odložil sem nahrbtnik in začel fotografirati, pri čemer mi je veter povzročal precej težav. Dve rastlini sem nabral za herbarij. Nato sem se lotil popisa zelo strmega in deloma kamnitega in skalnatega prisojnega travišča, ki se s Četrti spušča proti Strži-ščam, slikoviti vasi nad Baško dolino.
Popisoval sem sestoj združbe vednozelenega šaša in izrodne zlatice (Ranunculo hybridi--Caricetum sempervirentis). Blizu gruče roza cvetočih ušivcev je bila rozeta glavičastega ušivca (Pedicularis rostratocapitata), julijskega ušivca (Pedicularis julica), ki je bolj značilen za popisano združbo, pa sem tisti dan opazil šele ob poti od Vrat proti Črni prsti. Doma sem po pregledu herbarija, fotografij in literature ugotovil, da je nenavadni roza cvetoči ušivec najbrž križanec med julijskim in gla-vičastim ušivcem. O najdbi sem poročal svojemu dolgoletnemu sodelavcu, botaničnemu učitelju, svetovalcu, pomočniku in prijatelju Branku Vrešu. Prosil sem ga, da ime križanca vnese v našo inštitutsko podatkovno bazo FloVegSi, a še prej preveri, če je morda znano že od prej. Sam sem njegovo nahajališče obiskal še enkrat čez deset dni, dopolnil fi-tocenološki popis in na njem našel tudi julijskega ušivca, križanec pa je takrat že od-cvetel. Po pregledu literature sva z Brankom ugotovila, da je že bil opisan križanec med podaljšanim ušivcem (Pedicularis elongata s. str.) in glavičastim ušivcem, znanstveno ime zanj je Pedicularis x bohatschii.
Julijski ušivec (Pedicularis julica) na sedlu Vrata pod Črno prstjo. Foto: Branko Vreš.
134 Botanika • Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri)
■ Proteus 79/3, 4 • November, december 2016
Julijski ušivec nekateri obravnavajo kot podvrsto podaljšanega ušivca (Pedicularis elon-gata subsp. julica), drugi ga vrednotijo kot samostojno vrsto (P. julica). Vsekakor kombinacija Pedicularis julica E. Mayer x Pedicularis rostratocapitata Crantz še ni imela imena, zato sva se čez zimo lotila opisa novega taksona. Sam sem pripravil osnutek in fito-cenološko oznako rastišča, opis je dopolnil in po botaničnih pravilih dodelal Branko. V njem sva napisala, da so listi listne rozete
novega križanca podobni tistim, ki jih ima julijski ušivec, socvetje je glavičasto in po obliki v začetku cvetenja precej podobno socvetju glavičastega ušivca, vendar precej bolj podaljšano. Podporni listi cvetov so pernato deljeni, zgornji trikrpi in precej kuštravo dlakavi. Čaša je kuštravodlakava, podobna čaši julijskega ušivca. Venec je nekoliko daljši od venca julijskega ušivca, dolg do 20 milimetrov. Zgornja ustna je rumenkasta z roza kljuncem, spodnja ustna pa svetlo roza
Mayerjev ušivec (Pedicularis x mayeri) na klasičnem nahajališču na pobočju gore Cčtrt. Foto: Igor Dakskobler (levo), Branko Vreš (desno).
Cvetovi glavičastega (levo), julijskega (desno) in Mayerjevega ušivca (v sredini). Foto: Branko Vreš.
Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri) • Botanika 135
in resasta, vendar nekoliko manj resasta kot spodnja ustna glavičastega ušivca. Plod je priostrena glavica, približno enako dolga kot čaša. Ime sem izbral sam. Ob ušivcih najprej pomislim na pokojnega profesorja Ernesta Mayerja in njegov opis julijskega ušivca s Črne prsti, čeprav sva se o ušivcih kdaj pogovarjala tudi z drugim pokojnim dragim učiteljem, Tonetom Wra-berjem.
Z Brankom sva se dogovorila, da dokončni opis oddava šele, ko ga bo tudi on priho-
dnje poletje videl v živo. To se je zgodilo 12. julija leta 2016. Dan prej sem bil na terenu na grebenu od Tolminskega Migovca preko Tolminskega Kuka do Mahavščka. Ob spustu po stari vojaški poti s sedla med vzpetinama Kser in Vrh Škrli proti dolini Tolminke sem na kamnitem travišču, na nadmorski višini 1.760 metrov, presenečeno opazil ušivce z roza cvetovi, zelo podobne tistim pod Četrtom pri Črni prsti. Tudi tu sta v bližini rasla tako julijski kot glavičasti ušivec.
Rastišče Mayerjevega ušivca pod goro Vrh Škrli nad dolino Tolminke.
Foto: Igor Dakskobler.
Glavičasti ušivec (Pedicularis rostratocapitata) pod goro Vrh Škrli (levo) oziroma pod goro Četrt (desno). Foto: Igor Dakskobler (levo), Branko Vreš (desno).
136 Botanika • Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri)
■ Proteus 79/3, 4 • November, december 2016
Ko sem primerke in fotografije pokazal Branku, mi je pritrdil in preden je v začetku avgusta odšel na dopust, je dodelal opis in oddala sva ga Rolandu Eberweinu, uredniku revije Wulfenia. Konec julija istega leta sem pod Malim Raskovcem v grebenu med Ro-dico in Matajurskim vrhom opazil še tretje nahajališče. Toda bil sem prepozen, primerki so bili odcveteli in zanesljivost tega nahajališča, ki je na bohinjski (torej gorenjski) strani grebena, bo treba potrditi v naslednji vegetacijski sezoni. Rastišče in rastlinska združba pa sta v vseh treh primerih zelo podobni. A zgodbe še ni konec in spet so posredi murke. 5. julija leta 2012 me je Branko Do-linar, zelo dejaven botanik in priznan strokovnjak za kukavičevke, povabil na izlet na Košutnikov turn v grebenu Košute v osrednjih Karavankah. Pokazal mi je nenavadne murke, ki jih je poznal že naš nestor prof. Vlado Ravnik in jih imenoval »škrlatno-rdeči takson«. Na njihovih nahajališčih sva naredila šest fitocenoloških popisov. Pozneje sem jih vnesel v podatkovno bazo FloVegSi in bolj ali manj na ta izlet pozabil, tudi zato, ker so mi murke dovolj dela in preglavic povzročale že v Julijskih Alpah. Jeseni leta 2016 pa mi Branko piše in me vabi k sodelovanju pri opisu nove murke s Košute, kjer naj bi sodeloval s fitocenološkim opisom rastišč. Najine popise naj bi uredil v fitoce-nološko preglednico. To sem hitro storil in opazil, da imam v enem popisu, naredil sem ga na nadmorski višini okoli 1.900 metrov in v sestoju asociacije Ranunculo-Caricetum sempervirentis, tudi križanca. V bazo sem vnesel kombinacijo Pedicularis rostratocapita-ta x P. spicata, čeprav sem na popisih imel le vrsti P. julica in P. rostratocapitata. Sprva se za to neskladje nisem posebej zmenil, toda stvar se je zapletla, ker se je pokazalo, da bosta pod Košuto najbrž dve novi vrsti murk, ne samo ena. Zdaj nisem več vedel,
Mayerjev ušivec (Pedicularis x mayeri) pod Košutnikovim turnom v grebenu Košute. Foto: Igor Dakskobler.
katera od obeh je bila na katerem od najinih popisov. V moji glavi je od tega sicer lepega izleta po preteku štirih let ostalo bore malo, pomagal sem si lahko le z beležnico in s fotografijami. Takrat sem že imel digitalni fotoaparat in šel sem od slike do slike in kliknil tudi na eno, ki mi je pokazala ušivca z roza cvetovi.
Ni bilo dvoma, bil je Mayerjev, prav tak kot sem ga tri leta pozneje opazil pri Črni prsti. Pod Košutnikovim turnom me je ta ušivec sicer zbegal, zapisal sem si, da je križanec, nabral herbarij in ga fotografiral, a potem nanj povsem pozabil. Prav lahko bi ostal še naprej prezrt, če me ne bi Branko Dolinar pritegnil k opisu nove murke. Kdo ve, zakaj se takrat zanj nisem pozanimal, podobno kot sem se ob najdbi pri Črni prsti. Čudna so pota Gospodova in čudno je včasih naše ravnanje. Branku Dolinarju dolgujem zahvalo in opravičilo. Če bi Mayerjevega ušiv-ca opisali na podlagi primerkov s Košute,
16 « 4fl iS 50 51 S2 5J Si S3 5S i? S6 59 60 i! 5J H 65
kjer sem ga dejansko prvič opazil, nabral in fotografiral, bi bil on soavtor opisa, Košuta oziroma Košutnikov turn pa njegovo klasično nahajališče. Tako pa je za zdaj to edino znano nahajališče zunaj južnih Julijskih Alp, a se je z njim območje razširjenosti novega križanca in endemita precej povečalo. Košutnikov turn in Karavanke sva z Brankom Vrešem pred zadnjim korekturnim pregledom še lahko dopisala v najin članek v Wulfeniji. Ze po oddaji teh korektur pa sem pomislil še na nekaj, na kar bi najbrž moral že veliko prej. Presneto, mi je kapnilo, saj so po prof. Mayerju lahko imenovali že kakšnega ušivca. Pogledal sem v članek, ki sta ga pripravila Tone Wraber in Mitja Zupančič ob profesorjevi osemdesetletnici (2001) in ki med drugim vsebuje tudi seznam ta-ksonov, imenovanih po slavljencu. Med njimi je, z letnico objave 2001 (v istem zvezku Razprav 4. razreda SAZU), tudi vrsta Pe-dicularis ernesti-mayeri Stevanovic, Niketic et D. Lakušic. Srbski botaniki so ga opisali na jugu takratne Jugoslavije, v Prokleti-jah. Domačega imena v angleščini pisanem članku s povzetkom v srbohrvaščini zanj niso napisali, saj za to v znanstveni objavi ni bilo potrebe. V primeru dveh po Ernestu
Zgodba o Mayerjevem ušivcu (Pedicularis x mayeri) • Botanika 137
Razširjenost julijskega
(Pedicularis julica), glavičastega (P. rostratocapitata) in Mayerjevega ušivca (Pedicularis x mayeri) v Sloveniji.
Mayerju imenovanih ušivcev pa ne gre za homonim (enako ime za dva različna takso-na, kjer je veljavno le starejše ime). Različen je njun taksonomski rang (vrsta, hibrid) in predvsem njuno ime ni enako (Pedicularis ernesti-mayeri, Pedicularis x mayeri). Prvemu, ki v Sloveniji ne uspeva, bi lahko v slovenskem jeziku rekli prokletijski ušivec, novemu hibridu pa ostane ime Mayerjev ušivec. Čeprav je le križanec, zasluži zaradi redkosti našo pozornost in tudi varovanje, saj raste vsaj pri Črni prsti in pod Košutni-kovim turnom v bližini pogosto obiskanih planinskih poti. Kdor ga želi fotografirati, se mora na pot podati v prvi polovici julija.
Literatura:
Dakskobler, I., Vreš, B., 2016: Pedicularis julica E. Mayer x Pedicularis rostratocapitata Crantz = Pedicularis x mayeri nothosp. nov., a new spontaneous hybrid in the genus Pedicularis L. Wulfenia (Klagenfurt), 23: 241-252.
Stevanovic, V., Niketic, M., Lakušic, D., 2001: Pedicularis ernesti-mayeri (P. subsect. Comosae, Scrophulariaceae), a new species from Mt Prokletije (Yugoslavia). Razprave 4. razreda SAZU, 42 (2): 209-228.
Wraber, T., Zupančič, M., 2001: Ob osemdesetletnici botanika Ernesta Mayerja. Razprave 4. razreda SAZU, 42 (2): 7-38.