Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
1
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki
Telephone: CHelse* 3-1242
— Dimi am MMter g«»ta—ber ŽSth. WO at Um Fort Office M New York, N. under Act of Ceofrcaa of Mrtfa Srd. 187».
i
^nnmawi
HA DAB DOBIVATI \\
C "GLAS NARODA"
po poŠti nuutnor ha s
BVOJ dom (imirt mm i >1 mMI to ywttn).	,
:: Citajte, kar Vat mnnni VI, i,
2
No.. 179 — Stev. 179
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 12, 1941 -»PETEK, 12. SEPTEMBRA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XL1X.
MORJA MOREJO BITI ODPRTA
•••
ROOSEVELT
poirnsEDNIK ROOSEVELT JE DAL MORNARICI POVELJE, DA I POTOPI NEMŠKO ALI ITAUAN. BOJNO LADJO, KI BI PRIŠLA V VODE, KATERE SO BILE PROGLAŠENE ZA OBRAMBNI PAS i
Minister Franc Snoj v New Yorku
Predsednik Roosevelt je sinoči v svojem govoru po radio z ozirom na to, da sta bila pretekli teden napadena en ameriški rušilec in potopljen en tovorni parnik, slovesno izjavil, da bodo Združene države za vsako ceno vstrajale pri svoji zahtevi, da smejo ameriške ladje svobodo pluti po vseh morjih iavršujoč svoj trgovski po-
sel.
žav, morajo izvršiti to politiko—takoj."
Nato je predsednik navajal, da je bil pri (belem dnevu napaden ameriški rušilec, na katerem je bila ameriška zastava jasno vidna. "In povem vam resnično dejstvo," je rekel, " da je podmornica oddala prvi strel na ameriški tušilec brez vsake-Predsednik je dal vojni mor-' i?a svarila in s premišljenim
narici povelje, da potopi vsako nemško ali italjansko ladjo, ki bi prišla v vode, katere je treba ščititi za ameriško obrambo. Toda v teh vodah ni treba
Ščititi samo ameriških ladij, temveč tudi angleške in v«e zavezniške.
Predsednk je z resnim glasom zatrdil, da hoče Nemčija dobiti popolno kontrolo in nad-oblast nad vsemi morji sveta in ko enkrat to deseie, se bo hotela polastiti tudi zapadne zemeljske poloble.
"Naj velja, kar hoče," je rekel, "v teh obrambnih vodah bomo držaji odpete - poti postavne trgovine."
In zahtevajoč, da morajo Združen države varovati svobodo morja, je s povdarisom rekel:
" Strelske vojne ne bo, dokler je Nemčija ne išče. Toda ameriške bojne ladje in aero-plani ne bodo več čakali, da podmornice ali bojne ladje oddajo svoj prvi smrtni strel."
"Naj bo to svarilo popolnoma jasno. Od sedaj naprej ako bodo nemške ali italjanske ladje prišle v vode, katere je treba ščititi za ameriško varnost, tedaj bodo prišle na svojo lastno nevarnost.
"Na našo mornariško in zračno pdtrolo — ki sedaj posluje v velikem številu po obsežnem vodovju Atlantika — pade dolžnoist, da vzdrži ameriško politiko »vobode morja —sedaj.
"To pomeni, zelo priprosto in jasno, <la bodo naše patrol-ne ladje in aeroplani ščitili vse trgovske ladje — ne samo a-meriških ladij, temveč ladje pod vsako zastavo — ki so v trigovinskem poslu v obrambnih vodah. 8&tLli jih bodo pred momioami; ščitili jih bodo pred napadalnimi ladjami.
"Povelja, ki sem jih izdal kot »vrhovni poveljnik armade
namenom potopiti gia."
Nato se je obrnil na Hitlerja ter rekel:
"Hitler skuša dobiti postojanke in v novem sve^u z eno zaroto za drugo. Nacijska nevarnost za zapadni svet je že dolgo prenehala biti samo možno«!. Vi, ki želite vladati svetu z mečem, hočete naše otroke in otroke naših otrok vreči v vašo obliko terorizma in sužnosti. Sedaj ste napadli našo varnost. Toda dalje ne
vec

Včeraj je iz Wa-shingtona obstreljevati Panamski- kanal, dospel v New York minister In navesti bi mogel še več slu-'g. Franc Snoj, ki ga je na že-Oijev."	lezniški postaji poleg jugoslo-
Amerlkanci so se vedno bo- vanskega generalnega konzula rili za svobodo morja. Nobena j dr. Stanojeviča pozdravilo tu-siLa nima pravice, da !bi na ve- ■ di nekaj Slovencev,, ki smo ga liko oddaljenost na morjih o- J spremili v hotel New Yorker, grožala prosto trgovino. To j V tem hotelu pa se je g. mini-velja za Vsa morja in tudi za i ster nastanil zaradi tega, ker Atlantik in za Pacifik. Ta iz- j je ž njim prišel tudi minister java je svarilo Japonski, da ne' dr. Kosa novic, ki je hotel za ovira ameriških pošiljate v čez #isa svojega bivanja v New
Pacifik v Vladivostok.
Predsednik pa je priznal, da njegovo povelje mornarici in aeroplanom lahko dovede do »nenapovedane vojne, toda o-pozoril je, da sta' dva predsednika pred njim, namreč Adams .'in Jefferson, zavzela isto stališče ko sta izdala povelje vojni mornarici, eta varujejo ladje po morjih, ne da bi bil kongres napovedal vojno.
Torku stanovati ravno v tem hotelu, ker v njem tudi živi
njegov stric, '»lavni iznajditelj Nikola Tc-sla.
Svoj prostor smo si za kratek pome,nek izbrali veliko obe-dnico hotela. Takoj smo začeli g. Snoja vsi radovedno izpra-ševati o tem in onem, kako je j v naši domovini in kaj je sam pred svojim odhodom iz Jugoslavije doživel. In povedal nam
je marsikaj zanimivega, toda vse je j|ako„ jako žalostno.
Na vprašanje, če je bil ,za( časa bombardiranja v Beogradu, je odgovoril z veliko po-' t rt ostjo: "V Beogradu sem bil dva dni bombardiranja. To je bilo strašno, strašno!''
Nadaljni dogodki, ki jih je g. Snoj doživel od svojega odhoda iz Beograda, pa do časa, ko je prišel v W.ahhingtoft, so naslednji:
Takoj prvi dan bombardiranja Beograda je bil ubit minister dr. Kulovec in g. Snoj je bilo imenovan na njegovo mesto. Iz Beograda je odpotoval z vlado z avtomobilom najprej v»Sarajevo. nato pa z bombnikom, ki je letel 5400 me trov visoko in čez dve fronti, v Ornogoro, iz Nikšiča v Črni sjori pa z navadnim aeropla-
tZdružene države pa hočejo samo varovati svojo deželo in se za vsako ce»Q braniti, toda ne marajo vojne. V svojih besedah predsednik ni pustil ni-kakega dvoma, da bodo Združe ne države stopile v "strelsko vojno", ako agresivna kampanja.tako j ne preneha.
Predsednik pa ni natančno začrtal "obrambnih voda", toda v nje spadajo vode okoli Islandije, Grenlandije, New-founlandije in Labradorja ter ob celi ameriški obali do najjužnejše točke v Argentini v Južni Ameriki. Vojni mater-jal bodo vozili parniki vsem onim državam, ki se bore proti Hitlerju in sicer po morjih okoli Angleških otokov, skozi Rdeč morje v Egipft in po Pacifiku za Rusijo.
Predsednik ni rekel, da bodo .ameriške bojne ladje spremljaje paraSke, ki bodo vozile'vojni materjal, toda tako diplomati kot vsakdo drugi si predsednikove besede tako razlaga. .	.
Predsednik je dalje rekel, da ie vladi Združenih držav dobro znano, kako skušajo nacij-«ki agenti pridobiti vpliv zlasti v južnoameriških državah. Nemci so hoteli ovreči sedanji vladi v Argentini in U.ru<gJvayu.
"Tekom zadnjih tednov," je -nadaljeval predsednik, "so bila najdena skrita letališča1 v
Prodaja Defense Savings Bondsin Stamps
in mornarice Združenih dr- Colomibiji, od koder je mogoče
Bridgetovi odvetniki zahtevajo pojasnila
Sodnik Chjjrles B. Sears je rekel, da zahtevajo odvetniki bivšega CIO voditelja Harry-', ja Bridgesa, naj oblasti preiščejo metode,, po katerih je 'dobila vlada dokazilu i material za aeportaeijsko postopanje proti Bridgeeu.
Sears, ki je bil tekom proce-ca predsedujoči preiskovalni uradnik ju stičnega departmen-ta, je izjjivil, da se mora v tem ', še prej posvetovati z zveznim-pravdnikom.	,
O odločitev glede deporta-cije bo padla še tekom tega meseca.
Bridgesa, ki je avstralski dr-
1 žavljan, hočejo deportirati, ker je bil-tyaje član komuni-
stične stranke.
Gromov v Washington!!
V	Washington je dospel ter se takoj odpravil v rusko po -slaništvo (MihajI Gromov, ruski brigiadni general in*načelnik mske zračne misije, ki je poletela iz Moskve v Akasko, odtam pa na zapadno obal.
V	\JTashLngtonu namerava konferirati z ameriškimi vladnimi uradniki glede ruskih tehničnih pdtrebščin.
Na milijone trgovin od vzhodnega do zapadnega obrežja prodajajo .Defense Bonds in Stamps.
Poročilo o tej prodaji po ce-
li državi je podal zveznemu za-kfiadničarju major Benjamin H. Namm, predsednik Treasury^ Advisory Committee. Odbor, kf vključuje 14 velikih trgovskih organizacij, je zaklaa-niškeiuu uradu obljubil, svoje popolno sodelovanje ter bo Vprizoril teden 14 Retailers for Defense," ko se^rično prodajati bondd in znamke po vseh ameriških državah.
V tednu od 15. septembra
V svojem poročilu zveznemu goče zamenjati za bonde z vi-zakfadničarju Morgentliiauu je šjo vrednostjo. Namm rekel, da 'bo po raznih i trgovinah bonde in znamke
prodajalo poldrugo miljon trgovcev in njihovih pomočnikov. Namm pita v i, da bo pri
Nunien bondov in znamk je:
1. z denarjem, s katerim smo
plačali bonde in znamke, bo
kupljena velika množina opre-
...	...	v me za vojsko: '2. z nakupom
prooaji zaposlenih,mnogo vec ^^ h| zn;ullk bomo 0<lvrJ_
ljudi, kot pa imajo Združene H i7>fla.eij0 jn 3. ,po v0jni bodo
dižave vojakov v armadi, v prihranki v bond i h in znamkah
mornarici in zračni ^iH.	pomagali marsikomu v času,
XT	- ,	ko se bodo povodne razmere u-
isamm pravi, da je to naj- - ,
j. . .i	j	rejevale.
večja produ xa kakega pred- V	... , ,
Z r, 1 . ., - - .1 1 Namm pravi, da trgovine ne meta v Združenih arzavah, kar it ,	- • > 11
vlada.	Prt>aaJale bomlov 1 11
znamk samo v tednu, v kate-
noui čez ■Sredozemsko morje v Jeruzalemu, kjer je bil določen za mibijo v Zdr. drž. Iz Jeruzalema se je odpeljal z aeroplanom .v Kairo, nato pa iz Port Saida s pamikom po Rdečem morju v Cape Town na skrajnem koncu. Južne Afrike. Od tam se je z osfcado misijo vozil [jo Južnem in po Severnem Atlantiku in je parnik po 50 dnevih vožnje dospel v Norfolk,
Va., od tam pa je misija v ponedeljek dospela v Washington.
Na vožnji iz Egipta pa v Ameriko so dvakrat križali ekvator sredi našega poletja in sredi zime južno od ekvatorja.
Ko so bili že teden dni na Rdečem morju, *o izvedeli, da je Hitler pričel vojno z Rusijo in vsi so bili tega veseli, kajti v njih je zagorelo upanje, da bo le s pomočjo Rusije Jugoslavija zopet prišla do svobode in da bo z rusko zmago napočil dan Slovanstva. Kapitan pa je vsak dan dovolil samo 10 minut poročila po radiju in so vsak dan komaj čakali na čaj*, ko' bodo zopet dobili kako novo poročilo o poteku bojev v Rusiji. Mislili so si: če Rusija zdrži saj tri tedne, tedaj je zmaga gotova.
Že prej pa -so v Jeruzalemu prejemali zelo točna poročila iz Bukarešte in Ankare, da se bliža vojiiia z Rusijo. Poročila so naznanjala, da prihajajo nemški vojaki na rusko mejo z vseh strani: skozi Poljsko, Madžarsko, skozi Jugoslavijo na Rumunsko in Bolgarsko. Tedaj so vedeli, da bo prej ali slej prišlo do vojne z Rusijo, toda tako naglo je ni nikdo pričakoval.
Na celi vožnji po morju so morala biti vrata kabin vedno odprta, vsi so morali imeti rešilne pasove vedno opasane in ponoči na pamiku ni bilo nobene luči. Morali so biti vedno pripravljeni, da pride kaka sovražna bojna ladja in parnik torpedira.
Kapitan je vodil parnik tako, da ves čas 50-dnevne vožnje niso videli nobenega otoka, nobene suhe zemlje. Tudi jim ni povedal, kdaj je parnik pre-
vozil ekvator. Navzlic temu pa, da so (bili tako dolgo na morju, niso nikdar čutili niti najmanjšega vetra.
Pa še mnogo drugega zelo zanimivega nam je povedal dr. Snoj.
Ko je 27. marca general Dušan Sknovič strgoglavil Cvet-koviceyo vlado in jo o tem prišla v Ljubljano vest, tedaj se je na (Miklošičevi cesti zbnala velikanska množica z zastavami in *« tem pokazala, da odo-bruje veliki, zgodovinski dogodek, ki se je odigral v Beogradu. Ko pa je nekaj dni zatem vse kazalo, da pride do vojne, tedaj se je v Ljubljani takoj priglasilo 3000 dijakov prostovoljno k vojakom, da gredo v boj proti Nemcu in Lahu. In to je bilo samo v Ljubljani, ne pa v Zagrebu in Beogradu.
Po prihodu v Kairo, kjer živi okoli 4000 Slovencev, jim je prišlo naproti mnogo slovenskih dekfet, ki so jih obsipale s cvetjem.
Nadalje nam je dc. Snoj povedal, da so se vsi Slovenci, ki so bili v italjanski armadi v Afriki in so bili vjeti, prigla-sli za jugoslovansko armado, da se bore ob strani Anglije pfroti Lahom aH Nemcem.
3?ad vse zanimivo pa je tudi to-le:
P
Ko je jugoslovanska armada kapitulirala in je bila ne-Ivarnost, da pade tudi vojna mornarica Itaijinom v roke, je Slovenec, kapitan Kern iz Kranja odpeljal iz Boke Kotorske bojne tadje na Kreto, kjer pa niso bile več ubežne ladje, temveč so od tam skupno z angleškimi bojnimi, ladjami že spremljale konvoj v Alekstu^-drijo. In je bil zopet Slovene*?, kapitan Grošelj, ki je iz Šibe-nika odpeljal vojaške aerppia^ ne v Aleksandrijo.
Naj še pripomnimo, da ima Ini 11 i ster g. Snoj v Ameriki tudi strica in to je Very Rev. P. Benigen Snoj v Lemontu, 111.
Prijeten je bil sestanek z odličnim Slovencem, jugoslovanskim ministrom, toda njegova povest je bila — žalostna.
jih še za počela zvezna In pri tem igrajo velikansko vlogo trgovine. In to je patrio-
cBalje bodo vprizorjene posebne i tična dolžnost vseh trgovcev,
demonstracije, parade, koncerti, prizori z umetnim ognjem 111 mnogo drugih prireditev, ki
Dru^i čilaaii komisije si o- , imajo namen med narodom po gledujejo zrakoplovne tovarne oe-li državi podžgati zanimanje v okolici San iFrancisca.	za nakup bondov in znamk.
pa tudi dolžnost vsakegfa posa-neznika, da kupi bonde in ■"inamke. Namm še posebej po-vdarja, da je mogoče kupiti znamke, ki so izdane v manjši vrednosti, ,pot©m pa jihi je mo-
rem bo otvorje.ua prodinja, tem več ves čas in tako dolgo, dokler bo potreba.
"V nekaterih krajih trgovine že nekaj časa prodajajo bonde in znamke, tako že od 10. julija 'prodaja okoli ±2,000 trgovin v Michigkanu.
DRŽAVNA KONVENCIJA CIOiBO BURNA
Močna unija bo zahtevala izgon komunistov, nacijev in f-^^tov. — Zdi se, jda se bodo ponovili dogodki zadnje konvencije.
Dne 26. septembra se bo za- T7~T 77	:—" --7
čela v mestu Utica, N. Y., dr-111! ^^ T voJno' k€r Požarna konvencija CK>. Ob tej An*hj0 m nJeue zvezni-priliki bo mogočna unija trgovskih uslužbencev predložila resolucijo, naj bodo iz organizacije izgnani vsi komunisti, liaeiji in fašisti.
V Utici se bodo nedvomno ponovili dogodki, ki so se odigrali lani na konvenciji v Ro-chestru, ko so levokrilaški, u-živajoči podporo Johna L. Le-wisa, demonstrativno odšli iz dvorane ter prepustili kontrolo desnokrilašem, ki so se zavzemali za Rooseveltov tretji termin.
Takrat so Lewisovi pristaši srdito nasprotovali predsedniku Roosoveltu, češ, da bo pah-
ce.
Odkar je pa Nemčija napovedala Rusiji vojno, odobravajo pristaši levega krila Roose-veltovo politiko.
Dasiravno sedaj obe skupini pocžpiralta program Rooseve-to-ve administnadije, nočeta ničesar slišati o kakšni skupni fronti.
V resoluciji, ki jo bo predložil delegat Jack Altman, bo rečeno, da priporoča konvencijo naj izdatnejšo pomoč Angliji, Rusiji in Kitajski, da pa s tem še nikakor ne odobrava totalitarne ruske vIsh'p :v početja njenih agentov v tej deželi.

GLAŠ naroi>Am
. (TOICa or TBI EKOEXJK)
*M m
. X ■ ■ ■
Owned pd Published tj Seven]« Publishing Cwpur, (A Corporation), »rilk Bakaec. Pre*tot; J. Xtopatu^ ■ Sec. — Place of business ot tbe tlo« and addre—s ot atove officers: 21« WEST 18th BTBUT, NEW YORK, N. T.
48th Year
"Glas Naroda" ls laraad every day except Saturdays, Snndaya and Holiday a
_ .__.	, __	TV>s	■■	I—
SobacrlptloB Yearly f«.—. Advertisement on Agreement.
En celo leto velja list u Ameriko In Kanado *«.—; sa pol let« aa Aatrt leta »1-60. — Za New York aa celo leto 17.—; aa pol leta $3.60. Ea lnoaemstio aa oelo leto ft—; sa pol leta 13.BO.
-«laa Naroda" lahaja vsaki dan lsvsemKl sobot, nedelj In praznikov.

-GLAB NARODA." ti« W*ST 18tb STREET, NEW YORK,*N. I.
CHelaen t—1242
Friday, September 12, 1941
mm* . a	m-
Ali smd* Slovenci vreden narod biti fnfed Slovani?
V81 ANOVCUB N L. 1891
A. A. BOMBAGK, Barbertcn, O.
M i Slovenci smo eden na j~j elovewke največje borb t? in kla-maiijšLh narodov v družini Sio-Jnja »v (Zgodovini celega sveta, vanstva. "" na
ko inianio strank, kolikor časo piscrv, ko liker orgaiuzacij, ko-
•» uiutim UIU-.JIJU	^utmiu cviogtt
iistva. Sni o tudi nted seboj j po seb i vo pa SJ o v an st v a Ali ho-jbolj razdeljeni nqrod. Toli-j'eenib čakati na izid te meritve} ' illlamo atrank. kolikor ča<eo- »V>eih Kr»lfw> L-»* tako »mwif
SE ENKRAT INFLACIJA
Nekaj uni pred zgodovinski iti preti sodnikovim govorom jc ameriški zvezni zakladničar Morgeiithau razpravljal o važnem problemu, ki ogroža Združene države. Govoril je o inflaciji.	.	\	■ • .
Ameriški javnosti je predočil precej temno sliko* če-<ialje večji razmah vojne industrije Ustvarja pri širokih plasteh -ameriškega naroda višjo nakupno silo; v&led večje nakupne sile se veča povpraševanje po bhign; Večje povpraševanje povzroča draginjo; zaradi draginje zahtevajo delavci večje plače, ki jih jim delodajalci morajo plačati, da se izognejo štrajkom. Višjc/ptace draginjo se povečajo. In tako se vrti vse v teknem krogu, dokler ne nastane splošen polom.
Zvežni zakladničar priporoča povsem enostavna proti-sred>tva: znižanje nakupne sile potoni obdačenja odvisnih dohodkov; kontrolo nad cenami; sproščenje ogromne zaloge živil, ki jih je zadnja leta nagrmadila vlada, ter skrajno varčevanje pri vsem, kar ni v zvezi z narodnim obrambnim programom.	'	...
Te zahteve državnega zakladnlčarja bi bilo nesmiselno izpodbijati, kajti njegova razmotrivanja so logično Utemelje-n>a ter slehernemu umljiva. In baš zato, ker( so Morgenthauovi predlogi tako preprosti, nastane vprašanje, če jih je mogoče izvesti.	v-
Nečesa ni omenil MVfrgenthaU, kar je nadvse važno in odločujoče. To je želja po dobičku.
Proizvajalec, pa naj bo farmer ali tovarnar, bo vedno j-kušal svoje blago čim draže prodati, posebno če je povpraševanje po -blagu veliko.
Delavec »bo zahteval večjo plačo, če bi sprevidel, da po-t'ebujejo delodajalci njegove moči in 2zvezbario»ti.
Človek j ki več zasluži, bo hrepenel po boljšem življenju ter se bo z vsemi štirimi boril proti skrčenju zaslužka.
Zvezni zakladničar ni prav nič pretiraval, ko je rekel, da v tekmovanju med cenami in plačami ni nobenega zmagovalca ter da inflacija nikomur ne koristi. To ve prav dobro uelavec, vesta pa tudi farme* in tovarnar. Težava je pa, ker v,-ak posineznik v teh treh skupinah zahteva, naj dr-uga dva začneta stabilizirali cene oziroma plače.	.
Na to je kaj lahko odgovoriti, naj vlada 'prevzame kontrolo ter naj po svoji določi cene in plače. Pri tem s£ pa ne feme pzabiti, da potrebuje vlada ®a take odredbe postav, postave pa dela kongres, čigar člani morajo skrbeti za dobrobit t-vojih volilcev.	f
Če so na primer volilci fanner j i, je povsem umljivo, da njihovi zastopniki v kongresu ne bodo glasovali za predlog, čigar namen je stabilizirati cene poljslnh pridelkov.
Pot, ki jo je ubral zvezni zakladničar za odstranjen je m? varnost i inflacije, je jasna. Velikih naporov bo treba, da bo. ves narod krenil na to pot. Upati je, da se bodo kmalu I#oja.vila T?rya znamenja teh naporov. ___
RUSI SE VEDNO NAPREDUJEJO
Riwka armada neprestano uspešno prodira dalje proti za padu in je že prekoračila Dvino, je zavzela Starino ter odbila nemški napad severno od Novela.
Na 400 milj dolgi fronti so potisnili Nemce 12 milj nazaj.
Rdeča armada še vedno najbolj napada okoli Smolenska, kjer, kot pravi poročilo iz zavzete Jelnije, napredujejo Rusi vsak dan okoli 10 milj. Nemci se neprestano umikajo in ne morejo utrditi nove bojne črte.
Močna niska armada pod poveljstvom generala Jereuienfcu, ki je prekoračila reko "N", je takoj prvi dan prodrla 6 milj ualeč, naslednji dan pa še 10 milj in podi. pred seboj veliko nemško armado. General Jeremehko je tudi poveljeval pri obrambni Smolenska.
Vse te vojne operacije pa so pod vrhovnim poveljstvom maršala Timošenka. ki se nahaja na fronti. Pod vrhovnim po-\ eljstvom maršala Timošenka' vodita ofenzivo pri Smolensku generala Konev in Dodonov.	;
Poročilo iz Moskve pravi, da se Leningrad in Odesa trdno držita. Po ruskem poročilu je pri Odesi že bila uničena polovica ruinunske armade.
Nemški težki topovi obstreljujejo Leningrad in poročilo iz Berlina pravi, da mesto na več krajih gori.	• :
Zadnje radijsko poročilo pravi, da je feldmaršal Ley, ki poveljuje nemški armadi, ki 'oblega Leningrad, izdal ukaz, da mora biti Leningra za vsako ceno zavzet v dveh dneh.
iiktJr društeV in: smelo bi zapisal, ko ikor dnižin. Ali bi tie mogli biti v enem ožirh edini? TV) Je, da smo Slovani, lioč mo biti in ostati le Slovani, člani velike i-lovanske družine. Ali sme jaržni, severni, vzdiodni ali zatpadni Slovani, na tem ni ležeče, to šo !e nekaka vabila,' ifa s ovanski narod drži v večjih skupinah in daje povod, da se nas vzdrži uezdruzene.
fRd itto le v združenju vseh Slovanov nam je zagotovljen nan slovenski jezik, slovenska kultura in obstoj sploh. Dokaz tcrpfi -je lahko najti ker p6gle-damo- v starokrajske časopise,
■■■■■I
Beli Ljubljani. Ali »o se tudi !*'oveuska narečJa znašla v Beogradu* Dvomim. •
Ka.i pa naj storimo, 'da*'"postanemo otrok- vreden slo van
>a 'bomo našli, da so se že po-ivila snbska lifirečfa v naši
iii-šah bratc»v katj tako -peči Ali se v na«ili žiltili ne pretaka slovanska kri? hočemo biti 3e nadTafte t^iU' za »rlnoni n ke nurfle sil., tcl'naj naš iz-« rabi 'po konlaneitf ikonfllktu znpetne ^yo.fe lastne koristi in1 namene?* Ta	že sedaj na j
delu v te uamcue-in mi jo ne' vidimk).	' '
Slovenci v 54druženTli državah in druprjtl JJftrtes je časi da nekaj gorimo, da potem kon-čanem boju Slovanstva nam ne bajfr mo;rli pi wlbacivati drugi slovanski narodi, da smo Slo-veiici najbolj speči narod v družini Šlo vans t v a. ki ni niti z mezincem mignil za rešitev in žmajro proti berlinski najnevarnejša pošasti, pneii Hitlerizmu in. njegoviiitu narodnemu socializmu.
j Pollaki, Čelii- m nekaj drugih narodnosti, nahajaj oči h <e v Sovjetski uniji, organizirajo svoje arnlado. kakor tudi j>o
_uup.sk A
KUHARICA.
Nr.jxiove^ša zbirka navodil za kuhinjo ?t» dom. Cena 50c.
f U «
NirirfU« pri; t , , ^ (
KNJIGARNI , S LOVENIC
.. ^publ^HING^
COMPANY "
li w
r« 4»!
Peter
Odgovor na vprašanje.
Iz Cfliicaga nii piše neznana rojakinja T "1"-.
"Berem in berem tvojo kolono, pa sama ne vem, kaj je zadnje<ease^* teboj. Saj si <h>i-gh le*» obj^ljal tak#, da g6
ki preganja ^afoirtV tliirofeo; potrtost, nialddušnost in druge take nadloge, s katerimi je človek menda že dedno obiem-j* njen.	v
'Kaj veslega nani napiši, kajti če «mo bili 4tdajrpčtrebni razvedrila, m dobre volje in
ri&m vzbujfile' veselje in smeh, | smeha, smp ga potrebni ^daj 1'' zdaj parfettetfjfemu všake kvatre,	— — _ ' ^ a
kafkšho nai>ilfeš, ki edr-iža i	: A	n A[i"
samo seAoo prejšnje-pre^e. s.o- 1 av6a,irM' da ^ rojakinja AK ti jMrfl vr«o ve- lf18®a odkritosrčno in /v naj'
fike libateie! Ali naj čakamo,jdrža^h'da tak+° da nam mati Slovanov«, ki se^J°	in res,tve>vc-
^ „ -4 2.-W •	i.ie domovine ob strani velikega
nahaja v najtežjih in namevar-'cv	„ ..	■
.. rv;i r, -,	, . - . R ova,na — Rusije
n jših časih v z.srodovini, "pride in potsteije posteljo, na kateri >bomo bolje ležali in spali? Ali ji hočemo mi prilagati v tej tožki uri k a njen in naš obstoj živi Jen ja ?
Mi Slovenci, ki -?no pred stoletji (ne ij>o moji volji) zapustili svojo slovansko mater, tcT ji b?!i vet3no nasprotni, ji meta i blato V ctbraz. jo sr^nbtili in zaničevali, vse to po navodilih iz Berlina, Diunaja in na vse zadnje tudi jz Beotrrad«.
Mi naj sedaj tako bredbrižno čakamo, kakson bo Izid fe ne-
F ar mer ji prosijo ponovno za pomoč
pridelkov uničen.
Di-žavnia delavska posredovalnica je ponosno, naprosila prebivalstvo severnega deia new-j'orske države, naj pomaga pri pospravljanju letine.
Zaradi poinanjkjanja delavcev so nekatere farme baje v obupnem položaju. Če se ne bo najkrajšem času priglasilo dovolj delavcev^ bo dobršen del
Večinoma vsi farmski delavci so že spomladi dobili delo V najrazličnejših vojnih, industrijah, kjer fceveda dosti boljše zasluzijo kot bi pa zaslužili na farmah.
V nevarnosti je pridelek koruze, jabolk, fižola in tomja-tov.	'	• -, -
IMATE 2E TA PRI-ROČNI ATLAS?
V trb Kri I if nib «a*% Je rtaktmu «iUtelja dnevnih «mti potreben U priročni ATLAS, ki (a pošljemo našim naročnika« p* najnižji
renJ. — Naročit« ga to danes t
Velikost 9K x 14)4 later
4? reilklh strani;
32 barranlb zemljerldoT tnjlh d rta* in & zemljevidoT Zdr. držav in zastav vodllntb držav; -
45 svetovnih slik popolnoma o-zna^enlb;
Zanimivi svetovni dogodki.
Najnovejši semljevld kaie celi sret in tadl:
R AZ DEL ITE V POLJSKE mri)
NEMCI JO IN RDSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE	.... PRIKLJUČITEV CEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA
Cena
35
centov
Pošljite ivoto v zaamkab po S
oz. po 2 con ta.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMUETQ), KI SAM SEBE POPRAVLJA * kUPON, id ga dobite * atlasom in ko ga J»polnlt#r in pošljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljtf-rlde a - novimi mejami vojskujočih ne držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. - i
NaroČita Atlas prf:
"GLAS NARODA"
III WEST -ltthr STREET NEW X O R K . N. T.
Celi Svet jili danes s poštuje. Amerika. Rusija in Anglija Jim žp sedaj priznavajo njilioVo neodvisno državo.
(Kaj pa nii Sloveuri, nli smo res tako naivni, da pričakujemo, da nam brfdc. po konvani vojni kar na -zlateni krožniku prinesli svobodno in demokratično {Slovenijo, ne da bi žrtvovali za njo?
O Juge« lavi ji. da bi po* tala taka, kot je bala, smelo trdim ž< sedaj: to lahko iztorii^emo n glave. Bodočnost bo pokazala
Slovenci v Ameriki in drugod! Da-nes narrt ostanejo samo dve vprašanja:
1.	Ako zmaga Hitlerizem in njegov naredni socializem, te daJ ie pečatena usoda vseh južnih Slovanrnr in v nekaj desetletjih bčnlo ipoznani le še v zgodovini.
2.	Ako zmaga mogočni S!o'-van' Sovjetska Rusija, o čemer I koraj ni dHoma, tedaj imamo pričakovati, da se nas vzeane"v po>?te^' in to v kolikor smo tudi mi pripcnK>gli do zmage, pa bodisi vojaško ali ntoralno.
T>ri>ge zapadne velesile ne bo(3o iinel evelrko besede v Ev-itopi, pač pa mOčan vpliv in go fpedarstvo v ostalih delih s-ve-ta. Tedaj, kaj je naša narod na dolžnost ? Pomoč in sodelovanje Rm-iji. ki bojuje boJ vseh Slovanov.
Kakšno pomoč? O vojaški pomooi od nas ameriških Slo vencev ni govora, kajti voja ško smo cibvezni našim Zdru ženim d ržavam. Sploh pa vojaške niti finančne pomoči So-vjeti ne potrebujejo. Tedaj nam preostaja 1p moralna pomoč. To je poslati zf.fravniške potrebščine, zdravnico orodJe. Kot poročila povedo, je to najpotrebnejše ruskim zdravnikom. .
Ali pa fl&i ne m>c^li mi S^o-ve'nei in naše orgariizsacije preskrbeti pnr antbulanc ruski armadi, kot so na primer Ame-rikamci posla 11 v špansko loja-listieni armadi v Času španske j državljanske vojne? In kaj še
bolj tudi par slov. zdravnikov ž njimi ? Tudi par zdravniških streznite bi se dalo preskii-beti.
Te anfaularice bi bile seveda danes tukaj, jutri drugje zadaj ža fronto toda ibi bile v veliko moralno pemoč sfovansko čuteči amiaidn. To zdravniško o-sebje naj bi mi tukarj plačevali me|-eono. To je n jihovim družinam. Prispevki, upani^ da bi se dobiE od našiih rojakov sirom Amterike, ki čutijo, da so Slovani, to je defeler traja vojna in se naši zdra/vniki vrnejo. Poleg tega bi nam t£ zdravniki
daM tudi popoln'6nui '-tesničeu vpogled o razvoju sovjetskega Ijudsfcva v njihovi: državi.
Pred nek a i tedni so osnovali v Xevs' Ycrkii in Washirtgto'nu cwganizacijo za zdraviliško pomoč Sovjetski Ruj-iji. Anleri-can Conami t tee for Mjedical Ai;d* to Rusija. OtH>or te organizaci-ie je obiskal imske^a poslanika Ounianskega. ki je slednji r. vestem sprejel in «e jim tfn-
selosti, ali še U j^ posušila dobro voljo vzbujajoča žila'
'JStara »n pribita resnica j«», da~fe smeh ~ nitjBofje"1 zcTra"' iTo*
boljšem namenu.
Pisanje smešnic ni bilji ni-kdar pretežka naloga. C'e so bile dobre aH šlabe, ■ so »e\-eda brafei razsodili. O; nekaterih «_— * vem, da so bile dobre^ pa naj j je* bila splošna sodba taka ali
-i taka.
' Na svetu v splošiiem ter v
diTč, ra'J< tega narod dvomi. ' ' Poleg tega bi se ta denar za t>oinoč Rusom potrošil tukaj v Združenih d i Kavah za -zdrav-
hvatfl, <*e5, da zdravfiitSVcSi■ -pO- • nlško oro<lje, Wildstvn bi še 'pa 111 oc t o organizacije ho visoko (pokazalo prav i ("m nakazn:^.-. eChjenj^ ih hvaležho t-prejeta odi Ali smo Slovani* v dejanju, rusTcega naroda in Vlade ter bo'ali samo na jeziku? — Na dan
nedvomno pripomogla olajšanju trpljenja borečenVu sc'ljud-stvn. Zaijpnik te organizacije je Mir. Bdwanl C. On Her. Chairman of Preparatory Committee ff*r MVdical A id to Rm«-«ia, r>5 West 45th St. New York Cit>-. Za tem odlborom je veliko •wlra^ikcrv, časnikarjev, duhovnikov, profesorjev in !J!;m gib posaaneznikov.	'
Torej Amerikanei se zanima, jo za pomeč Rusiji. Vlada Zdr. držav je za pomoč isti. . Sam naš mogočni pred ednik P. D. Roosevelt zahteva neomejeno pomoč mogočnemu Slovanu, ki fcije danes 1>oj, ne samo za* Slovane, letnveč za celi civilizirani svet- vštevši ffaše Združene države. . *
A!!i bi mi Slovenci v Združenih državah ne mogli stopiti tako na delo? Ako ne skupno z zgorej omenjeno organizacijo, pa san>i na svojo roko, kar bi bilo še večjega pomena.
Oprostite mi rzrrc.a. Pc* mojem nrn en ju snvo Slovency v svetovnem političnem czi;« vedno na zadnji premi. Z drugo besedo rečeno, najprej kupimo pohištvo, potem pa okrog pohištva pričnemo zidati hišo.
Se enkrat pov*?arjam. da -slo-vert-ka rešitev ie edino le v zmagi Rusije in nikjer drugje.
Ali bi odbor slovenske sekcije JiPlO ne mogel nr kaj storiti v tem ožim • dan, kdor
Slovan!
»Trv. mislim, da ako se prične akcijo za zdravniško pomoč Tiiskinf b'jevnikom. bi prostovoljni prispevki prihajali, jako
Slovan!
SLAVLJENJE V B'KLTOU
V si edb večer je bilo »nnogo povabljencev n a Birthday Party, ki se je vršil v počast znanemu rojaku Mr. Franku Jegliču pri Mr. m Mrs. L. M. Legiša na "127 Montrose'Ave.,) Brooklyn, N. V. Navzoči s6 bi-' li poleg štovljenea Franceta, Mr. in ' Mrs. L. -M. Legiša, Mrs. Anna Berian, Mrs. .Vina-lia Krn je v, Mr. in Mrs. An-tliOny Svet, ter seveda žena slavTjenca Mrs. Mary Meglich. Nadalje je bil tn<J! naVZoč znani rojak Mr. John 1/ebeničnik, kateri ima lepo urejeiio farmo v New. Berlinu, v državi N. Y.
da- nisem bil nikdar v zadregi za, snov.
In pisal sem jih Ijudeiii v razvedrilo in zabavo.
Tudi zdaj včasi- poskusim, pa ne gre in ne gre.
Prodno pride iz srca uu papir, se vse -nekam tako čudno zmaliči, da nima svojega prvotnega smisla in podobe.
Naposled sem še prepričal, aa bi bili vsi taki po«kusi brezplodni »in zainan. Iztikaf -seiii za vzroki-in jih nekaj izsledil-Poglaviten vzrok so.menda da-, liašilje razmere. Ždaj preživlja človeštvo hude in rešne čase, kakoršnih ni • menda se ni kdar bilo.	'•'■<■
Z bliskovito naglico vršeči se dogotlki mečejo na slehernega temno senco, ki se nato izraža v njegovi duševnoeitt.-
Pogreb se vije bre® kritja in konca. (Malo čudno bi pogledali pogrebei, če bi iznenad stopil med nje klovn, in začel u-g-vnjivti svoje norčijeT
Vse je objel in prevzel tu turobni pogrebni sprevod.
njem je tudi nekdo, ki je
Cez nekaj č^tša pa 'sta dospela i
tudi znana Mr. in Mrs Anton pred	petindvajsetiuii
■Preinru 1Z South BrOok>>-nn. .1eti §topU med vas kot VCh'ol Lll
Mr. Premru je %in našega do- prešeren fant t^r- iz poredno"-brega znanega rosika Mr Jbh-l ^ Aagaji^i, prekipeva j oče-
na Preiiiru iz FKst NOi^alka, Conn.; Mrs. Prem'u pa je hčerka dofcro znanega rojaka Mr. Ogrinca,. ki ima tudi.svoje lično posestvo v \orwalk, Coiiil
Zabaiia je bila izvrstna in le žai da je čas tako hitro potekel ter da se je bilo treba tako hitro ločiti, ker drugi dan je bilo treba na! delo. Postrežba je bila najboljn, Lojze Le-gi-ša j^ imel pripravljen kar c^l sodček hladnega piva, ker je bil ta večer posebno za ta letfti čas prav aselo vroč se je pivo tembolje prileglo. Gostje so zapeli slavijencu na čast več
pesmi t^r mu želeli, da bi se bolj redno, negc 'pri-spevki za^T njihovem krogu veselil .še kako drutgo pomoč, ker tukaj fmuogo leta v zdravju in zado-bi se dalo narodu in rodo'ju- voljstvu.

J
Lepa knjiga Je kulturna poslanka; odpriaso Ji vrata v naše domove,
- odprhno Ji srce . .s (Finžgar)
m
z i vi
VIRI


Spisal IVAN MATIČJC
Ivpjiga je svojevrsten pojav v slovenski kyjifevnaeti, Imi-ti v nji je v trinajstih dolgib poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda .od davnih početkov v starem sioranstva ■ do danaSaje^ga doe.. Knjiga Je verno ar^Io nagega fivljenja in trpljenja, in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih veČJfcot mu more nuditi katerokoli naše zgodovinsko delo. v ~ .
im ZWU0 otrebil^ierM
OCE —
ja je pastjal in gledal bujno njeno
amst »- • ■ j ...
SIN-
je zorel aied trlkim klasjem
VNUK —
rji* dvignil proti be*^ novega
ar
13 POGLAVIJ — 4J3 STRANI
V PLATNU VEZANO,
Cena
s2i
Poituhia plačana

Avtor Ikufrgc je IVAN MATlČlC, ki .je spisal aploSao zuauo. knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
IGARNA«
211
-rr"


NEW ¥08«, K. X.
ga vesielja in znorne mladosti prevzel nehvaležno vlogo Pav-lilie.
Uaneb ni več mlad^ iii tudi vesel ni več, da>i uiu je'bila več kot četrt stoletja življen-ska naloga druge ved riti in razvesljcv?*ti.
N"e iznenad a, pač pa |>olago-ma mte je smeh zamrl v srcii, in se jjiu zdi, d;t 'bi padlo med l>ogrebce kakor kvanta, če bi s]>et okušal spregovoriti ; po svoji nekdanji stari navadi.
Toda čuj! Vse te trpke misli ne morejo zatreti veselejše s-trune,- ki se podzavestno- oglaša v meni.
Ne samo v meni, pač pa tudi y tebi in v yseh, ki so še vedno ljudje.	\
Čutim, kako narašča ponižno brnenje in išče sozvokaV
Previdnosti je treba, kajti! v teh.prečudnih časih si tudi žv'e-ri v človečki podobi skušajo l^isvojiti človeško dostojanstvo^
Ali bo še kdaj tako kot je bilo nekoč?
Ne samo človeške postave o pravičnosti, pač pa tudi naravni zakoni nam jamčijo daJbo, da mora biti drugače.
Človek je po iiuturi svobodno bitje, ne pa za štrzhja ustvarjeni - -	-
Mogoče ni več daleč dan, ko
bo spominjalo Človeštvo sedanje dobe kot dobe hudih, ležkih sanj.
Luč prihaja staremu svetu.
Topot ne z vzhoda, pač "pa z zapada. - - T. v '
V tej luči se bo-vse čudežno prerodilo. in človeštvo se l>6 otrešlo moreče more. " ' > ' •55daj smemo le upati. In že

T"

P
b * 8 yyipp^ -r Weir *oi«
Friday, Sepbember 1&. L9-41,


JITIKDVDJIN L
RAUBCKY:
11
* <4 *
il ' \ \
Natančna ali precizna ura
STIMSON IN MARSHAL NA ZAPADN1 OBALI
Kt'pric'akovaiio sem dobil ne- >iamo tem, ko je bila v žepu^ kakih 1000 dinarjev, pa le ne ki denar in sem si 'mislil.: noj Aauvreč z najmanjšim pregibom
kuj bi zdaj kupil zanjf Prekrasen občutek! A kaj'ha t bi človek kupil * Tetlajci je is -tolpa	m u Malioma
mi je šinilo v glavo, kuj da naj-Uo! i potrebajeut r nro\ Seveda m-m itnel ei»o. ven-lar sem jo
kut .kakega psičku, saj.j- zdaj vohljala krog kak-1 sekunde in <■ ni utegnila ločit; od nje, zdaj .'•*• vi n molčečim i-»srik'o:ii od-liiltia naprej v bodočnost, tako -'m «em imel zado-ti tlela z o-{•-»z:ujanjeiir: "Fej, ulo!" in pt» "»Stoj! Ta-ta-ta!'* Kar venomer senl moral pj*.*;': na njo. In \ v udar me je prisilila, da !»:; jaz- ■ njen gospodar, p'T v z 1» >rav suže..j v^rh ur na ? !olpih • javnih stebrih j.n za-|M-stni>kih ur — saj «em vsem teiif več verjel kot njej i ri c-x m jo venomer naravnaval po njih. •Toj. kako povsem je pokvarHrt moj značaj. Vsi kazalci so kazali name, povsod sem se čutil nadzorovanega in sem, bil ves plašen. jSleherna ura mi je nekako ukazovala. Seveda tega nisem mogel več prenašati. To je bilo na rob v {
A kje naj bi si kupil novo uro.' Svet prav po krivici ne zaupa urarjem. Treba jim je vit-jeti in zaupati in ure moraš kupiti na priporočilo. Teda.;ci me je zbodel v oči lepak z napisani "Tre Andina — so pred vsemi urami naprej!" Tega pač ni-, som mocret razumeti, da "so naprej/' pn še prod vsemi drugimi, saj kako prednjaeenje ni nobeno priporočilo za ure. Brez dvoma .se je semkroj priki^adla kaka zamisel o "napredku'-* aH konjskih dii^kah. V tJuliu sem skušal besedilo lepaka predru-gnčiti. Kako bi bilo takole:. "Ure Andina — korakajo s časom vštric." To bi ne bilo tako napak: cdo misel o napredku je tu vsebovana. Pii me ni nihče i>o tem vprašal in zato so mi bili ti izdelki ?uidljivi. Tedaj sem se spomnil, da sem se bil pred meseci seznanil v kavarni z-nekim mladim war jem ki mri je zatrjfva?, ida je na **ve-fu mnogo. vw takifi ljudi, ki so Tiori na ure in ti jrh uie za nos vodijo, kot bi si človek mislil; da prihajajo dan na dan vedno eni in isti k urarjem, plaho držeč svoje Časom*1 re v rekah i u izfp^jHiijoc. koliko da je lirn. Ta m'ladi urar je imel fire v vseh žepih suknjiča in telovnika, pa ne. da bi jih bil prodajal ampak tako, ž&radi Varnosti. Torej sb je jbU tudi on, ki je bil imir, halc^el "časovhe vročice". Nekoč mi je pokazal uro, ki je sarnio ^eH^e navijala.
tield-a. Kolikšna marljivost je bila tu v,slabo brezdelja soudeležena! K temu človeku prideš — sem si dejal — ta ti bo pomagal kot d<oiruič človek.
(Trgovina z-uramii je bila prijetna in udobna. Usedel sem
mora! strogo voditi na verižicii *e v kot na stclček — ko v kak-
šnem baru, ko «rka& "čas" -— in em se že veselil, tla boni mogel lepo lagodno kupovati rn iiribirati. Lastnik urarske trge v i m, gospod si v Mi las, mi je dal na mizo vsakovrstne une.
""Povejte m«, prosim,*' sem ga vpra*ri], "ali ni vaš gospod l in večkrat v tej in tej kavarni."
"Jaz nimam nobenega sina" je rekel preprosto in skoraj žalostno. No, torej sem *bil spet enkrat naiplahtan. Pa kaj, saj nisent nw>gel vstati In reči:
"Tako?? Torej, Če ne sina nima t r, potem ne moretn. pr» vas nič kupiti." Tu zmeraj ve£ ut' je T)o1;iga! predme.
!Pa kaj se jaz razumen* na ure T Jaz .jih presojam kakor nvtonvdbfo — namreč- po hladilniku, to se pravi po plošči s kazalci. Tek pred menoj so bile vse grde. "Ob eni od teli iir hoš u utrl ." nc. pa bi rad rmr) vsaj ob lepi uri; s kolesjem* ud 18 rubinov in s klasičnimi številkami najoJcKci.
U'ar je opazil moje oklevanje in si ga je «1 ruga če ra^!'a-
"Tukaj.inuiiii pa uekaj.prav poTlhncgn." je rekel. 4 "čudovito ženpvsko precizi.^ ko uro za 300 dinarjev,, na le zato, ker je že ir ^na. Sai sem jo bil prav za prav zase kunjal."
Aha "priložnost" — priložnost narejava tatove, Ijubcztn-ske pare in kupovale. Ura je bila iz snežncbeleiga srebra, kazalci pa iz modrega jekla ino-»."tjoiidbi^ia je bila torej zdaj moja prihodnost. Pravilno me je presojal stari mož brez cina, zakaj za "priliko" sem plaiiil kakor morski vcJk na bencinsko kani-stro. Ta ura je bila bolj debela in bolj težka kot moja stara ura — v njej se je
*re
"Oh, prosim vas," je d"ejal, 41 ta gre prarv tako debro; saj je cena k'-zato taka, ker ie bila že ticšena ..."	•. . v
Prav vesel sem. plačal svojih 301/ dinarjev in t-em «/pet' imel tisti .dbčutek, kakinuejga injatn zmeraj, kadar se mi posreči;-da kaj poceni kupim; Nekako v zadri gi se začudim; da mi jfc tisti č+ovek za nekaj- trapastih bankovcev kar ,pieprosto izročil nektnj dragownega, lepega,
nekaj, s -uinler-se je inteligenca delavnice in človeštva dolgo in najporno ukvarjata — da, ccio vrata ml je odprl, ko sem "odhajat. • . • •
tPrevidno sem spravil uro v žep za rcfl>cc in sem \ e z dvema utripajočihMi socema na izbočenih plesih napotil da »jo. Že čez nekilJ korakov cesti sem n>0-gel dognati, <fla sč ine je polastilo novoJbbčuteiije ur. Jaz fci sem bil »e pravkar suiženj sle-

R A Z P R O D AaJ A
ITft
po zmerni cetot
Vojni tajnik Stinu^on in šef a»neriškega generaJnega štaba geuerol Marshall sta se z ae-roplanom piil>eljala v Seattle, Wash., da nadzirata vojaške manevre '"na Zapadu.
»i. _
... .
Jugoslova v NewYorku
Dne
Bilo je že pretekli teden po-ročano, icJa je 8 di"žav ameriške trtrije proglasilo (i. september za Jugoslovanski dan, in sicer na kletni roVtni dan jn^o-ilovaiiskega kralja Pitrh II.
Ne bom se dotikal cerkvenih llernepM )*■ itepenega' n»3initne-jSyet-amosti. ki st> .se vršile v ga kazala 'sem se v nekaj se-'New Yoi'ku na ta dan in pa
kimdali pmzel na -tfMpnjo go-: ■spodarja. Vst tiste ure s stolpov, pa Tia elektriko, pa nad trgovinaaiii niso nič več nadzorovale mehi?, pač pa sem jih Jaz
slavncstne pojedine ali banketa v Contmjcdoie hotelu, kjer je bilo zbranih preko 8iK) prijattljev Jifgof>laviije, kdjti tukaj je nekaj več, kar se ne sme prezreti;
k or .Čas ubijati. Še haibofj po-
Jilevnf* so bile nas+ikaiie ure večnost je bila jjii hjili večjidel v obliki po! 5 in .< teiii setii-Oi/zadkovoJjilt. Tudi o urarskih trgovinah he <3oiil' nič-' rc^l: kolikor so se lire tukaj nerče-A*ale iz časa, ni da bi govoril. Toda javne ure, tiste, ki kažejo pravi čas in ki >t» di*uigim 4a zgled! Nobena ni sla prav. Pa Čeprav santo za sekunde — saj vemlar vsi vemo, da so v življenju večkrat tudi ^e^uiKie usodne. T-crej? Zares čas je skočil iz bjnic, in sirfto jaz. ki seim imel preeizii-ko uio v žepu, sem bil obsojen na to, da ga nisem mogel spraviti v pravi tir.
nivia .-iai a uiti - >	j*. 1r ...	7 ^	'	,
proizvaj?'' P«č Važnejši, drago-^^t1 kn ? 1111 ^^akala sa-cenejsJi in boljši čas. O, jako mo ze	» «
natlzoroval. lir tedaj sem brl J Vcar niiora vedeti vsak Slovenec pTurtoran <lcgiiati T?tvari, ki so|iH & 1-kra.fni čas, da Te tudi me — odkrito rečeno — jakoj^sak čuteči Jugoslovan, pa naj vznemirile. V vse ure --se jeM bo navadna para na ne\vyor-vgtnTJdil takšert hestamdn ne-'^i "lici ali pa najbolJ visoki re<t, da ,*e je dozdevalo, ko da'^pbd v Washingtonu nimajo kaj drugem početi, ka-
odda^alni postaji C.B.S. in sem v ptsebneni oKidielku poslušal govore jugoslovanskih pred->tu vili kov iz Londona, kakor tudi govoVe iz Connnnodore hotela.	-
Nič ne rečem, vemlar pa prijatelji Jugoslavije, ki prihajajo: iz boljše družbe, in pa 'vladni zastopniki Jugcsluavije ni^ o povedati več kakor po navadi ob takih prilikah. Želim le, da bi se vfcaj deloma in kolikor mogoče v resni čilo, kar so nam povedati.
\Ted telil čas* m je v dverani oddajal ne pestaje C.B.S. čakalo ptici vodstvom dirigenta Mr. T. IPud.-ta skoraj trideset Slovencev, mislim sanfih Slovencev,
mi, ki so pele v tem prostoru.	'
V obširnem prostoru Je slovenska po-em odmevala tako lepo vih ganljivo, da se ne ču-' dim goiflmdarju in tujerodcem, da so n«e zaprosili, da naj š^ pejejo in pojejo, ne oziraje še, kako glasno
'Ko smo se poslovili od tega prostora, smo zasedli poulično železnico Avenue do 14>jc<S-to, v kateri se je zop:t razširjala slovenska pe«eni brez vsakega zadržka. Msriram reči. ne samo brra zatlržka, videl sem, da tu-jerodci, ne da so samo požirali, pač pa so si naravnost želeli. še in še, sinfonično ubrane melodije naše t-iovenske pesmi.
Na pou-ični železnici, ki pelje
Po 50c zvezek
luriiomiove pripovedke zm elovensbe
mladino	^ -
lirfe itofi" mali Junak. (DoStsjertkij) ftoiil mejulki 'j(ivan Preget]) Mloiofska zgodba (Aloj* Jirasdt^ (jompači in komurašaki (Jul, Zeyer) Go|tpo(I Kridolin Žolna In Djecorrf'
družina <Fr. MIttliisK) Kjizan, >»lirji pes (J. O. Cumood) iu^ se je .M a karu sanjalo tV. Kero-v lepkoj, '	: '	" ""
Va različnih	(Frane FrfsdV)
Vet«1 1'avfl tlaVar (Dr. t PreteU) Pravfc^.'kladiva (Vladimir Levstik)
%%	?0«ar Wilde)'
Verne duše v yicah (Prosper Mirime) Zapiski ir mrtvega doma (A. M. Dostojevski) ; .	. .
Ro 70c zvezek
00	Ohrida in Bitolj* (fran Meiik)
. . - ' - • *i
1	' Po 75c zvezek
•Mfefff (A^ifur Bernede) . .
Onstran pragozda (James Olher Cur-
wood) . ■ .' *** ' -Po Strani klobuk (Damir Feigrl) eoe duše (Iran Cankar,) Diavolo (Marcci Priollet) ežnp ee'sfa (Zane Grey) "'J~~ * Zlati Panter CSineliTr Gluefc) Gusar v, oblakih (Douald Keyb*e) gospodarica sveta (Kari Fidor),. (lektorjev Mei (Rene La Bruyere) Rdeča MecTa (O. R. Frfrfa)	f
*• . > ' «. •: r,-
Po $1 zvezek
gfe|jj*IJ*i pa0jjoni (E, G. Seliper) <-&WW	Kajetan) _ ;
Slvkq (K. S. Thompson) Rudarska balada (Marija MaS^rjeva) Prlpodbf Čebelice Maje (WaJdemir .. Bonsels)
Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kac) iz življenja za flvljenje (Ii - p»n)
mi je bila \*šoč, -Tendar sem" si dal še prigovarjati. Je žr#ta'k?! ta reč K kupovalei cenejših prerimetov, da potrebujejo za svojo popotTio srpčo -še zave^h da je tisti predmet "prav ta-ko t^jlber.*' kakor dragocen In zato ihdeku jejo pri prodajalcu: menda ni tak? reč prav za nič?*' Prosjačijo ga popolne sreče. In zatorej seah tiho vprašal:	_
^ Toda takq dobro koj ura za
KNJIGA:
Rečijpfes if Ali Nations
(V angleškem jeziku)
REčkpTl Vseh ^RObbV
Stane samo J-
00
i h «^*Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"
l Recepti &o napisal y .angleškem jeziku; ponekod Ja ( tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v ga v
1 Ta knjiya-je nekaj posebnega za one, ki še zapimajo # "kuhanje in s^	v njem čimbolj 'iivelbati
{š izpopolniti. -> -	^ ...r
itsxtxz
SOJ
: NaroČite pri;

KNJIGARNI ŠLOVENIC PUBLlŠltlNG CO.
210 West mh Street ; . ; KeW York, 1.1.
^kemiganjeni ramen sem utegni! zaznati, koliko da je ura bila. V meni se j*e ustanovila nekakšna nadzorstvena Mlužba, začutil seiii, kako so zaživeli v meni' vsakovrstni temni Ova'du-ški nagoni. ' :
'.Zdajhc pa bije trinajst!" sem zanirncrrff predse, "kakšna ne^ranma podrivjanost časa je to! To venktar ne more tako ostati, to je treba ria veliki ?5von obesiti!"- '	-
Celo nat>oved'^ai-a po lelefo-iiu se ini je zdda suiritjiva.
ISkiafrka, fc mqjo' samozavestjo je narasT-alo tudi nezaupanje v mbni. ki se je kmalu razbohotilo v strahovito zdvajanje v takšno, kakor ini je nekoč dejal ntfki nejeveriiez: "Jaz nič no.verjamem —rr«e tega.ne verjamem, kar .vidim.'!
Toda njej, svo.ii uri ^m ver-j^jr Gospodarila Viiii/ je z Vso saniopašnosUo neizprosnega u-kazovalca in s tisočerimi okroglimi z oble i je obgrizovala Wio-jd feo:	_ ;
u,lje kaj ima ekvek od tega, da je ys^ riata^n^J^.ikiWsčji upiral; "kar je hatančuo( le to je nekaj In — aii je splob viediio biti natančen . . . .
A"ša.i Je to žateglo! PH njej ni nič Zaleglo. NenmoViio ' je mlefa pralen zrak iA je rž t^iga uareJala. ^apoved. Kako)* lesni erv je tiktakala v pokrovu itio-je rakvo. A pri toni je pionoči
in postrani na mahagonijevem Vtolu in seje nlogia oglašati le Se z en r k ranimi sekundami
V.prašam vas, dragi re jaki enega Hrvata ali Srba ni bi-posdtmo t*4»te. ki nt«-na t« danilo med n^inii, da da.|o <luška nara\*n'ttli kazalec va^eira ra- 'svoji patrijotični duši. drja na WABO, kaj".;e bi' vaš
najbo^i užitek v tej pol uri slovenskega programa? Bil sf-ni s slovenskim pevsk im moš-kniV zboroni iz New Yorka na
eanf stan tc videl. Položil sem jo bil na nočno ciuarico, v nekakšno plitvo skledieo, zaktij odlične ur< smejo ve<lno pokon-cu iti, miiiK) tega pa je bilo prekrasno v čile t i snežnobel o srebro In medro jeklo »v zvezi z mahagonijevo barvo. Ponoči pa sem
V 10 minutah, ki so jim bile odmerjene v tej pol ure, so celemu J-vetu zapeli jugesio-vft»sko hinuio in pa "Slovenec, Srb, Hrvat."
Zu-
Po $1.25 zvezek
s 14. cestc v Ridgewood, se s Zadnji .Mohikancc (J. F. Cooper)
se nenadoHiu zbudi prižigoč hW —:,iii sem jo zasačil. Videti jejka. trgiila dušo in zaliva a oči. bilo. da je natrkaha "kot ka- Tudi jaz sem bil eden -itt&S va-tiop "; ležala je z yrlavo na\-7vdol |mi, ki sem se skoraj bal, da mi
ponavljalo ravno tako, taka da so tujirodei samo stali, in z vprašanjem poslušali nfelodijo naše pesni i. "Kdo so to!"
Zato hvala Mr. I. Hode tu. ki je na prvem prostoru pusti! listek na mfrzi. ko >mo cdliajali, z napisom: "Mi smo Jugoslovani."
Že je poteklo nekaj dni od Po tem dogodku sem srečal; tega dogodka, pa mi vedno &i-še več kakor pa enega, nasihjlijo bolj mučne misli v glavo, Ijttdi in A-^ak mi je rekei: "V jn sicer kaj-smo vendar mi S'o-soboto smo se pa Jokali, ko, venci f Po zadnjih pc ročilihi N f»v slišali ik) rad rjo slovensko nas sovražnik, ki je zasedel na prelil."	, , šo zemljo in naše "domove, muči!
Verjainem vam, rojaki, da bolj kakor pa miša dva rodna vam je peseiru ki je prihajala brata Hrvata in Suha. Ne bcm| iz pi-si zavednih in patrijotič-; dosti premišljeval o tem vzro-uili newyorških (Slovencev, ka-jku,. ker vem, da n*>čni sovraž-' terih nam hvala Bogu ne manj-
(Nadaljevaiije na 4. str.J
Skrivnostni studenec (Pavel teller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in t«fn (F. M. Dostojevski)) TfgrovI zobje (MarrW Static) Krištof Dima« (Jack London) Misterija (GusUve le Rooge) tufifer <Jean.de Ia JBire)^ . Izpod Golice (Slavko Savlnsck)
Po $2 zvezek
Prešeren (France tiidric)
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. Levstik)
bo i-MuVbolicna mrlodija iztrgala dušo iz telesa. Bil sem pa toliko srečnejši ck! vjis, da sem
Nanocrte rpri L c
KNJIGARNA SLOVENlČ PUBLISHING CO.
216 West 18tb Street, . Iftew York„N.yv«_ -
Takšnale je bil^i! Toda zjutraj .na tii dan," še pozno v nčv uži-—^"ko da bi n<e bilo nač." J val sloveri-ko pesem, ki je prr-
Takoj sem sklenil- da se bom o njej informiral. Točno ob desetih sini vstopil v kavarno in sem dobil ondi *sina, ki ga ni bi lo". Pokazal sem nm svo^oj
Ženevčanko. Vtaknil si je po-"bilo po svojih opravkih, in vočalno i-teklo v oleo. in je de- druga polovica z peVovodjem
hajala ravno rz tistih sloven-skili grl, kot ste jo slišali po raitiJo.
'Pg radijskem progranm se je | polovica naših pevcev poizgu-.
jal: "To je modema žepna pre-
Mr. t Hbdetom se je pa napoti-
cizijska ura. Prav izvrstna je Ha na'vzhodno stran New Yor-inla lepo. neicmadeževano ka. Izstavili sm» naj^rvo na
34. cesti ih 3. Avenue, kamor jm navadi zahajava z MV. H<u-
in se mehko
pla^oo š kazalci navUa."	1
* 'Tristo dinaičkov," sem de-ial. .
" »Srečo ste imeli. Tolcfe pazite, če takale reč pade, potom se zmotni valj, in ura je mahoma vredna sanio polovico. Zadnjič —-- kaj m:išlite, kaj se je nekemu niojenfti kupcu primerilo.? Ko je aveČer obesil telovnik na stol, je z žepom udarif ob -tol in ura se je ustavila-Pazite!"
Ih'2xla.\ moram zmerom paziti naiijo, ne za to- kot bilo to pri artbJi stžri uri; ker je sla slabo, anipak zato, ker dobro gre. Ta ura mi vzame ves čas. Kvari moj značaj! Postal sem ne-ahosen človek, ki samb na vise prežini:« Ce bi se je He mogel iz nefeiti! Nemara bi jo prodal? Prav, zato pa «glašaan. tole: "Prilika! Moderna žepna pre-
detcrtL Tukaj je polovico pevcev-i preyednikoan 'Slovana' Mr. ^r. Pirnatomf potegnilo skupaj tri mize, z namenom, da sedemo skupaj po domače, kakor snio Sloverici v splošnem nkvajeni.
Ker pa vem, kako je razpoloženje naših Hudi, sem se po jprvenV pežirku dobre pijače, ki smo tri je privoščili po težki rta-'logi- podal k gospodarju prostora, .in ga zaprosil, ako sme moja dnižba pri požirku pijane malo zppeti. Povedal sem mu, dfl so ti moji prijatelji vsi ra-vežbani pevci in da se ni bati rti česar. Dovolil riii je pa, da lahko na mojo odgovornost, samo da bolj po tihem. .
il>e škoda se mi »di, da Slo-
___________žepna pre-j venci po šimi Ameriki niso
cizijska ura. Poceni na>prodaj!j mogli naravnati svojih raVlnjo
V-krivisi uganjala trapari)e — Poraibite ugodno- priliko!" • aparatov na vse te narodne pes
Slovenski molitveniki:
Poleg poučnih knjig; miizikaiij, igeh peiibi it d. imamo v zalogi doati nabožnih knjig, predvsem
j;	$	v ^ -	s)< JI iVmti
I
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
KVIŠKU SRCE
. x -3% infer — vezava umetno .......
strani
KVIŠKU SRCE — (št. 355) ' 2% x 3% inCev — 224 strani ▼ belem oelolitlu ...... .50c
' % KVIŠKU SRCE — 408) ' I 2»4 i 3% inčev — 2^1 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (št. 408) 2Vt x 4 i nCev — .255 strani vsteTšl Sv. Kriiev Pot
Cena $150 RAJSKI GLASOVI — (št. 416) 2^4 x 4 inčev — 255 strani* ratevSi Sv. Kriiev Pot
Cena $1.59
SKRBI ZA DUŠO
3 x IVz. iaC-cv 012.strani
Cena $1.75
NEBESA NAŠ DOM — (št. 415)
2% x 4% inčev — 384 inčev
Cena 75c
SVETO PISMO
$3r—
sc uaui ^e posrečilo dubitl »e uiolitvenike po relo nizki cepi. Jih . tunll moremo prodajati po gori t j! značeul ceni. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jib naroČite čimprej, da Vam bomo mogli i njimi po-streči.
Angleški molitveniki:
(ZA^MLADINO) .	i
Key ot Beavea	*
fino msMBo .....................,*8
v usnje vexaao ......... .7S
CATHOLIC POCKLT MANUAL
▼ fino usnje vvzano......1.—

S X.

» ^ . ^ ishing Company
216 fa EST 18th STRSE-Y —-- NEW YORK, N^Yti
A


»
-fesi
L A 8 II10BI"-K«wT«l ^
Friday, September 12, 194U
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
—85—
• •
Jeremija se razgleduje
P. BERN AH D AMBROŽlO, OPM.
Nadaljevanje
4. In kaj je še mogoče zvedeti, teli so reči: Mi nismo vajeni, da
Tako torej sem «e razgledoval, tako sem poslušal, tako gfedal, tako celo — usta odprl. In sem spoznaval bolj in bolj, da nisem samo jaz na razgledovanju, Uvidel sem, da je tUdI premtaogim druigim v mislih enaka ipot, kot je bila v meni, preden sem skočil preko državne meje čem v Cleveland: Tudi drugi bi radi med rojake in 6e razgledali. Tudi drugi bi se «i&di (poirazgovorili in si poiskali pojasnil in presodili možnosti in pota in sredstva. Raz ika je le ta. da iifrugi ne vedo da so že m^d rojaki in da jim ni treba šele prestopiti kake meje. Drugi, nekateri, pravim, ne pomislijo, da jim ni treba še'e zagrnejo odpreti oči in ušesa, ampak da jim je mogoče v.-ako uro odpreti tiudi usta in si med seboj povedati, kaj jih teži, in ki svetovati po kakšnih potih je mo
4'Tri noči sen* moJifa k sveti Hevici, naj te, ljulba fact, jiri-vede v samtostan in te tukaj razsvetli in ti pcikaže pot do pravega zveldčanja. Del moj€. želje je n resničen. Ne fbom prenehala moliti, dokler se ne unesniči še ostali deiL"
To rekši je prijela prebJedelo Zofijo za roko in j<> potegnila k molrlniku. Tam je pokleknila in z rahlim pritiskom posilila ujetnido, ki je mislila samno na Ibeg. da je storila takisto. Prvikrat v svojem življenju Zofija ni mogl-a moliti. Planila je kvišku rekoč, da se hoče peljati nazaj in da prosi za voz. Opatica je z blago resroabo odvrnila, d« ji mora najprej moč skupnih nifo itev posijati v zaOcrkinjeno srce. Vse pobožne žene, ki žive v samostanu, klečijo izdaj v .goneči molitvi in molitve vseh merijo v to, da se izprenienita tsrce in misel blodne ne^ srečnice, ki noče videti steze do prave ponižnosti in zveli-čanja. Po t«h besedah se je opatica ptoslovila-
Zofija je bila ujeta. Stekla je k samostanskimi vratom,; vrata t-o bila za kj en j ena. Zaklinjala je vsako nuno, ki jo je srečala, naj ji olJIklene vrata; vsaka se je Izgovorila s prepovedjo. Dala se je ,odvesti k opatici in prosila, terjala, nazadnje eeto divjala, in srce ji je grozilo nad nespoštljivim, tonam, ki ga je uibirala iproti oipatici:
"Potiipi teden dni, ljuba hči, in v skupni molitvi z nami išči praive poti," je odgovorila opatim.	v ... , . ,. ..
V noči po tem strašnem dnevu je Zofija obupala; zdvo- fiZZ^ ^T t ^ mkla je nad svojo pravic, da sklene zakon, ki jHdel toJi- d°	gT^ In *e en"
kim pobožnim ljudem zavržen in grešen. Vsi so trdili, da bi ta zakon onesrečil moža, k j ga ljubi; da bi mai naprtil neznosna bremena ter ga prisilil. Ida opussti -^voj visoki cilj in pokoplje svoje velike načrte. Cesar se rei-mo nkvarja z mislijo, prisiliti nt-pckorneža, da se od»ieče prest oLonasdedstova. Ta bi se potem kesa! in ji do smrti očital, da mu je pokvarila življenje.
Katera žena bi miogla ipcstati srečna vkljub taksni neizmerni krivdi? Tako t-o vsi (govorili, tako so v.si vpraševali, njih glasovi so v zboru udarjali obupanki na uho. Mahjoma se je začutila negotovo. Mahoma je bila vsa majhna in brez volje. Mahoma je bila po'.na nestrpnosti, da bi priznala svojo krivico, se obtožila svojega greha, se odtrgala od zfa, ki ga je ntmaravala in ga ztaijita. Dala je svojem-u sklepu, da je zia-sel in po-tal nepremagljiv; opotekla se je proti vratomj'hotela je pasti pred opatieo na kolena in še noocj obljubiti, da se odreče vsega pozemelj^kega ve**eilja. .
Opatica jo je sprejela 7. razprostrtimi rokami. V starih očeh se ji je bleščalo zmagoslavje. Rekla je: Iz
"Veliko zmago si izvojevafa, hči. . Podpiši to pismo."
Pii imo, ki je ležalo (pripravljeno na mizi, je bilo opatičino sproročiJo prestolonasledniku, da je Zofija sklenila stopiti v samostan in posvetiti .svoje žhiljenje Bogu. Poli tem pismom, ki ga je bila podpisala opatica, so sta?e iberede:
"To je moja želja in votfja, cd katere me ne more nič odvrniti."	i
Zofija je podržal-a list v tresočih se rokah.
"Fdpiši, in vsa mfuka >io za teboj," je rekla. ' Zofija je pogledala opatici v zmagoslavne oči. se vzravnala in raztrgala pismo. .	.	i
Teden dni je ostala v samostanu, oblegana z opatičinimi prošnjami, zakletvami in prikritimi grožnjami. We /prošnje, za'kletve in 'grožn.ie so se odbijale od njene ok%čnosti. Slabost, ki jo je 'bii/a premaigaiu prvo noč, se- ni več vrnila. Sesti dan je .piiosiTa opatieo, naj odpošlje pismo, ki ga je bila napisala prestolonasledniku. Opatica je prebrala pismo. Zofija je pisala, da teje umaknila v samostan, ker hoče storiti skllep. da se diipove svoji srfči; zato "ker noče, ne more in ne sme one-
bi dajali iniciative, vajeni s*no jih samo spnejemati od drugih. Ne teče jim beseda dosti gladko, še mianj pa pero. Tako in podobno so «e izgovarjali. Naj kee vsega tega loti k!do drug, ki ima več izobrazbe, ki je vajen javnih debat in razprav. In tako dalje in tako dalje. Saj natn je znano vse to, saj vemo, kako ljudje radi gredo s pota kakim "sitnostim". Tudi radi o-pravičimto take reči v 4'normal!-nih" časih. Ampak danes? Danes je tako, da vsak žalosten "porrtS irikar" po svoje pripomore k hitrejši sntnti celega naroda. Razumete?
poskusa jasnosti krat rečem: Spoznal sem ,da je nvaio manj ko vsak tudi tu v Ameriki z -nienoi vred na i<az-gledovanju. — Sele iščemo in Upamo, ko je že — tri četrt na d%*anajst. In zato v tistem hipu, ko se rrtnapisal skupni naslov teh člankov, nikakor nisem mislil le na pisalea 'dvanajstih jeremijad v Amerikan-skem S o vencu, amypak senu zopet ozmerjal z imenom Jeremija — ves naš narod.
tKo sem na tisti način odprl usta, kakor tem poveda1!' v zad-njesm članku, sem dobival različne odgovore. Nekateri so samo z rameni zm i gnil i in dejali, da takih reči niso vajeni. Ho-
S tem n? miislim obsojati pomislekov samih. Ne smete me napačno razumeti, -kot so me nfipač.no razumeli na primer tisti, ki so brali pred mesecem dm ali kaj nek mej opis v Ave Marija, poUan so pa prišli s trditvijo, da jaz javno Hitlerja zagovarjam. Well, well!
Ameriški vojni program zahteva zelo veliko število izvežba-nih mehanikov. Za vsakega mladeniča se sedaj nudi naj-je pripeljal Fitai*; Ferdinand; rotili lepša priložnost, da pri tem
sreciti ljubljenega prijatelja; Iker ne gre, da bi se zaradi nje izneveril svoji .veliki nalogi. Opatica je bifa nad pismom navdušena in ga je -s svojo lastno roko vesela vrg a v nabiralnik. Cez dva dni pe je pripeljal Fiiaiie Ferdinand- ™Klf
je Zofijo, naj prekliče usodni *&J«p in naj ne zataji svojega srca. Dolgo se miu je dala pregovarjati, nazadnje je' odnehala.
Bila je srečna, dosegl a je /bila, da ne bo ljubljeni prijatelj nikoli mislil, da hoče iz častihlepja izsiliti zakon z njim. Zdaj je bila ona tista, ki jo je moral sllfi da privoli rv zakon. Ona je bila tista, ki se je dala prositi in zaklinjati, na j mu postane zena. Z vriskajočim srcem se je odpeljala nazaj v Draždane
naj se cdpove Ijulbezni in zakonu. Med njimi so bila velika imena; imena plen^enitašev, ,ki jim je šlo viteštvo nad vse; imena (cerkvenih dostojanstvenikov, ki so po vseh avstrijskih deželah s avili njihovo pdbežnost. D|o njega se niso upali; Zofijo ki je bila šibka in brez zaščite, so hoteli zaskočiti. Imena teh
sovražnikov si je globoko vdolibel v opomin. Groza ga je bilo vrnitve na Dunaj. Kajti no Dunaju — to je čutil — ga je pričakovala vsa sila zbranega odpora. Že so prihajala nestrpna pisma in vpnašanja, kdaj mVli priti na Dunaj. ■ Izbrana četa kneza Montenuova, ki se ga v Bluhribacfau aQi v Konopištn ni upala napasti, ga je pričakovala na Dunaju.
Vrgel se je v delo. Poldrugo kto je bil že "na razpolago cesarskemiu vrhovnen^u povel^tvu;" temfe vojaškemti -činu je hotel zdaj dati sn»isel. Pregledm^al je polke. Ne da bi napovtdal moj prihod, se je vozil v garaizijska m^eta- se pojav jal v vojašnicah, preizkušal zmožnost podkovnih poveljnikov, vestnost časnikov, zanesljivost mdStva. -Kadar je našel med sto vestnamd č^tniki ene^ samlega, ki je zanemaijal aolznosti, je dal zmerom razburjen na M a usta duška svojetiifti sihIu. \ sak polkovnik je grozil svpjim častnikom: -Le počakajte, da pride Este!"	f^«
Na enem teh inšpekcijskih potovanj je prišel v Tropavo. ^tospekcija je bila namenjena (pehotneofu polku šf. 1. O pol šestih zvečer je nenapovedan prijel v tiho, prijazno glavno mestece avstrijske kroaovine Šlezije, kjer ^o ga častniki'že na postaji spozna, i m sporočil .polcovnenm komandantu, da morajo vsi častniki s polkovnikom na čelu ob šestih pričakovati nadvojvodo v hotelu na (mestnem trgu.
....... (Nadaljevanje prihodnjič.)	^ .i
pomaga svoji domovini. Poleg tega pa bo tudi dobival največjo plačo zadnjih let. Podlago za mehanično znanje si mo-■ete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini.) Ta velika knjiga popisuje in v slikah pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnjuje vpora-bo vsakega stroja, orodja in meril. Pouči vas, kako je treba vporabiti načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste šele početnik, ali pa že izučen mehanik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo »vredna. — 1000 slik in rizb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane samo $1-98. —
Poštnino plačamo mi.N«aTočite pri KNJIGARNI GLAS NARODA, 216 W. 18th Street, New York City.
To velevažno tehnično knjigo je spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology, George W. Barnwell. — Ker ne vemo, ako nam bo mogoče vsem naročnikom, ki želijo to knjigo, vstreči, pošljite svoje naročilo še danes. Knjiga je ravno izšla in povpraševanje po njej je ogromno.
Kadar kaj beremo, ne smerno obviseti na samih besedah, treba je priti Ido dna mislim, ide jam, ki se za besedo skrivajo.
Torej še enkrat. Pomislekov ne obsojam. Kritiziram tiste, ki imajo pomisleke, pa so s terrl kar lepo zadovoljni, in ne naredijo nobenega resnega po-sk-uset. da bi se pomis'ekov tudi znelbili. Z drugo besedo, da bi prišli stvari na jasno. So ljudje. ki ti pridejo s prav resni mi in upoštevanja vrednimi po-mislekL ki jih tudi ti pripo-znaš. Ko pa skušaš dati pojasnila, spoznaš, da tvoji poskusi ,stvar pojasniti, niso nič preveč dobrodošli. Spoznaš, da imaš pnetf sebotf človeka,,ki je nekje globoko v srcu naravnost srečen, ida ima tehtne pomisleke. Rešitev pomislekov bi bila zanj nesreča, kako vsaj sam zase občuti. Z£ikaj potem bi bil primoran k aktivnosti. Ne imel »bi več opravičEa za s vojo neaktivnes-t, za to, da kar naprej ob strani stoji.
Tako je bilo tedaj z nekaterimi. V teh nisem našel posebnega zadoščenja, seveda ne. Hva-la Begu, ni pa bilo tako z vsemi. Srečal sem take, ki so bili prav tako na razgledovanju kakor sem .bil jaz, pa t>x> svoja odkritja o priliki razgledovanja drugače izrabili ko oni prvi. Zvedel sem namreč tudi to, da so se vršile nekake konfe renče, ki so uspehe-tistega razgledovanja spravile v nekak sistem. Potem so sistematično pretehtava?e pomi-leke in ugibali — pa tudi uisranrli — kako je treba pomislekom priti do kftia. Napravri so. že pota-ki so edano na mestu. Upati je, da se bo na ta način marsikaj zelo hitro pojasnilo samo rd seJbe in bodo potrebna pojasnila tudi objavljena.
Da, tudi takih ljudi ne manjka v Cleveland^. Gotovo tudi po drugih naselbinah ne. Zai-vedajo se, da preostalih kratkih 15 minut ne more dati zad »ti časa za nerganje, za bojazni in strahove, za/ skrb nad moc rebitno "zamero" na levo in dlesno in druge take in podobne bav-bave. Edina stvar, ki nas utegne še rešiti, je delavnost, je akcija- in spet akcija. Čimveč ffeti vnosti, pa zelo hitre aktivnosti- tofliko več npfi: nja, da fe morda — celo tedaj le morda — odvrne grozna tragedija glede naroda. In to ne |,!e nekega celega naroda, ki je vreden, da si ga svet ohranir arrlpak tragedija našega oelega naroda, ki ni nič drugega ko ti in jaz in mi vH.
^ Vaše investiranje v Defense Savings Bonds*, serija E, se bo zvišalo za in eno tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps t
SLOVENCI, POVABLJENI
STE...
Rojaki, pridite jutri v soboto ob 7. zvečer v cerkveno dvorano na Osmi cel ti, kamor bo tudi prišeil minister dr. Eranjo Snoj. ki nam bo povedal marsikaj zanimivega.
ITI9ZVDTEJIR & UM
NOTE U KLAVIR ALI HAR.
PROSLAVA JUGOSLOVANSKEGA DNE V NAW TORKU.
Nadaljevanje s 3. strani.
nik nima straha po številu našega naroda, pač pa po našem patrijotiznuu, naši kulturi Ijuibeccni do našega materinega jezika.	1
Ker trpimo bolj, kako kateri drugi naših bratov, aid bi ne bilo na mestu, da se malo ozremo nazaj v našo preteklost, ko smo kot pregnanci živeli pod neči-merno pestjo brata Srlba. Brez godrnjanja smo vedno ostajali j v zadnji vrsti: z vo'jo smo, kot' prenjaganci jplačevali dvojne davke, samo da bi postali vreJctt-ni člani jug6sTovanrk^HniSžne.
V tujini, kjer je najbolj važno za povzdig enega ali drugega naroda, smo mi kot člen Jugos'avije vedno stali v prvih vrstah. Naša duševna in materi jalna moč ni bila nikdar izčrpana in še ni danes.
Slovenci smo bili tisti, ki smo rešili ugled Jugoslavije na svetovni razstavi v New Yorku; Slovenci smo ti-ti, kadar se je slo za ugled države, da smo bili vedno na mestu in ravno 6. septem(bra na Jugoslovanski dan. so ravno Slovenci, brez naših *}v*ih bratov, Hrvatov in Srbov rešili ugled Jugoslavije ob priliki 18-letnega.rojstnega dneva kralja Petra IL z zaključkom: piograma s slovensko pesmijo, brez katere bi govori na tem programu bili narodu kakor led na glavo.
Zato bi -svetoval predstojnikom jugoslovanske vlade, da vsaj za en čas obesijo svoje diplomatske "uniforme" v omaro, in da se bolj sprijaznijo z dej tvom. da bo Jugoslavija, prišla nazaj, bolj vzvišena in' večia kakor katerikrat prej.
Ne čudite se pa. ko pride čas, da bomo mi Slovenci, kot kulturni narod, zahtevali, do česar smo upravičeni. Ne zato, ker hočemo biti nad vami, pač pa zato, ker smo narcid, "ki je zmožen .po svoji kulturi in inteH-trenci, z vašo pomočjo zadržati vsak osvajali« namen slovenske zeirf.je dveh krvoločnih sosedov.
Ne reišujte Srbije! Rešujte Jugd lavi jo 1	j,
R. V.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJE.
t AdaaiM—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI »	^
Sest narodnih pesmi » m>
tU zbor .................... ■
Sest narodnih pesmi m m-
lani ibw ................... Jt
ft rane Vt«rtwrtnl—&EST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......
MONIKfl
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA -
po jezerc kolo__
BARČICA
MLADI KAPKTANE
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA _
1.
TAM-NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ.______M
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ________ M
DEKLE NA VRTU
OJ, MARIČKA. PEGLJAJ— M
ŽIDANA MARELA (petka) VESELI BRATCI (HUwk») M
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali oene:
ferdo JoTaMC—fe MLADIH LET,
■Miki AuH ........ ........A
Peter JerH>—OSEM ZBOROV <■»-ikl in Miaai) .... .........
Moški zbori
08KAR DEV:
BarSea; OJ, moj Bocel Sov; Kam ml. taatfe. dnr v »u poj-demo	»H
OSKAR DEV:
.Srečno, ljube« moja; Ko ptiR-ea aa tn«e gre; Sod; MoJ oClca ma konjička dva: Dobi* aem pl-; Bloro; Je »pihnila lite M
Ameriška slovenska Ura, (Rtfanr)	M
Orlovske himne (Vodeftirec)---M
Slovenski akordi, 21 BMtaaifa is
(Kari Adami«)	.IS
ib^rer a ti Aorl <
EMIL ADAMIČ:
Modra derojka (helrkranjska..JM
Veo noč pri potoci ...........Jt
Jnrjeva .......................25
Hodi Micka domo; K*J druce-n - hočem; Zdrarlca .....^OJT^
VASILIJ MIRK In -V. GROBMING: Ve tria; P« gradiš I ..........M
FERDO JUVANEC:
Zjutraj......................Jfi
Sloranafca ....................20
PETER JEREBr PelhrTBiat VA8I-__ IAJ MIRK: Podoknlra........Jt
ZOBKO PRELOVEC: .
Ko so fantje proti ra«l BI----Jt*
Le enkrat Se .................20
BltTt delo ..................Jt$
HR. VOLARIC: Roimarin; •PAvCiC: Potrkan ple«
JOS^
Trije (les)
V pepelnttni noil, kastats xa ari«, tker In orkester. (Skttner)....
Mladini, peami ta kitadia« a klavirjem (E Adamič) ________
Dve pesni, (Prelevec) zbor in aol«
NaSi himni, 4?oflaaoo
tiorakl odmevi, (Laharnar). IL zvezek, miki zbori____
ZA TAMBUfMCE:
NTA GORENJSKEM JE Jj PLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk	........75
.71
M M
M
•^ItTcnikt narodne
raiki zbor (Bajnk) __________
Bom fel na planine«, (Bajnk).
za citre:
Poduk za d tre. — 4 mcU —
(Kotrljskl) _____L—
za klavir:
Bori pridejo. — KoraMen -.-JI Slovenske narodne peaml, Janko
Žirom I k
L zrezek. 123 peaml a« anoAd
aH tenriil zbor ............ l tl
II. arezek. 77 peaml aa mottl Ln
meSanl zbor ................lil
106 narodnih peaml za moftkl Is
meSanl zbor, Emil Adami«----1.—
fantje na vasi. 18 narodnih
a« moSkl »bor, Ciril PnfdJ.
NaroČilo poBJlte na:

Glas Naroda
H
PRI FORDU JE SOLJSE.
Toliko časa seni že v Detroit, pa le nwr.o kdaj vidim kak dopis v tem listu. Naj bo meni dovoljeno rrrerlo omeniti naš delavki poloižaj, to je, kar se tiče p ri Fordu. Delamo še pri-lično dobro, kar pa je vladnih namočil, pa pravijo, da se tetela petek in svetek. Tudi drugače ie vse iboCj prosto postalo, od-niiTjlska delanmica. Sedel avee lahko kadi pipo a!i cigareto, ko gre na delo ali z dela. TWi v tovarni ,pri lunču, če in^aš Čas. Če bi prej kaj takega naredil, bi -se znašel takoj na cesti iza vedno. Tudi plačo bomo ddbili m&u primerno povišano .in-še par dniyjth ugok^-nosti imamo, odkar je nnija- ** Drugače se rojaki zabavajo e balinanjtini ,večkrat imamo tudi tekme z istočno in zapadno strano v tem -športu V nedeljo 14. seipteraibra pa se mislijo udariti naše boljše pofioviee iz vzhodne in zapadne strani.
(PraTvijo, da stranka, ki zrrta-ga, bo doibila 'lepo nagrado. Torej rojaki, ki se zanimate za ba-linjanje. pridite v«i da vidite, kako se boldlo udarile. Saj druge ■zfibave v tem*času tako ni; Za piknik prekal-Tio, za veselice prekmalo.
Tudi Gospodinjski klub Slov. Delavskega doma na 437 Sa
SI« WEST llttfc 8TRKET
Livernoise, je nekaj obljubil, da bo invel nekaj posebnega v kuhinji, kaj bo tisto, bo vedel le oni. ki ho navzoč. Jaz bani, če me ta bela pnej ne pokosi.
A Potoka r •	Detroit, Mich.
Preprečen napad na Trodrijevega morilca
V Mexico City je komaj ušel smrti Jacques Mornard, ki g/a imajo oblasti že več kot leto dni zaprtega, ker je umoril ruskega revolucijonarja Leona Trookega. V ponedTjek so ga odpeljali v Trockijev dom, kjer naj bi še enkrat povedal in po-kjazal, kako je izvršil ujnor.
* Ko je šla komisija mimo sobe, v kateri je bil Trooki dne 20. f.vgusta lanskega leta u-morjen, so za-sKšali sumljiv šum.* Odprii so vrata in opa-.zili v sobi dva Trockijeva shi-žabniUa. z nabitima samokresoma. Dolgo sta se branila, predno ju je bilo mogoče razorožiti. Tekom zaslišanja sta
NEW YOML ti. T.
kov se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je lahko odpotval v neko kopališče v državi New Jersey,
Po pretekrr tnfch tednov "bo Philip Muray baje zopet v svojem nradn. i,J -
*'	V-J >» I.
Zapuščina predsednikove matere
Iz oporoke . predsednikove mater, pokojne Mrs. Sare Delano Roosevelt, je razvidno, da je zapustila večji del svojega premoženja svojemu sinu.
Oporoko je sestavila 20. septembra leta 1928.
V oporoki se je spomnila tudi predsednikove žene 'in njegovih otrok. Pet tiosČ dolarjev je zapustila St. James cerkvi v Hyde Parka, kjer so jo v torek pokopali;
Vihar v severnem delti New Yorka
Po gornjem delu newyorske države je v sredo divjal silni priznala, daj sta nameravtela u-'vihar, ki je zahteval dve člo-
8treliiti Momarda, kakor hitro bi ga pripeljali v eobo.
(Mornfard se .povsem mirno obnašal.
Zdravstveno stanje Philipa Murraya
Dne 13. julija je imel Philip '.Murray, predsednik Oil), močan srčni napad. Prepeljati so ga morali v Mercy bolnišnico v Pittsburgh, Pa„ kjer je ostal do srede. Po rrmenju zdravni-
veški žrtvi ter povzročil za tisoče dolarjev škode. V Oswego in Onondaga okrajih je padala debela toča. ki je sklatila sadje z drevja in polegla cela polja.
V Scottsville je udarila strela v presbiterijianeko cerkev ter napravila za dva tisoč dolarjev škode."
Brzojavna zveaa je bila na več krajih prekinjena. Temperatura je v teku nekaj minut padla skoro za dvajset sto-pinj.
e
4