268
Šolske stvari.
Šolska poročila za leto 1874.
Ljubljanska gimnazija.
Poročilo gimnazije Ljubljanske, od konca do kraja Čisto nemško, obsega navadna naznanila, iz katerih med drugim razvidimo, da je konec preteklega šolskega leta v tej gimnaziji bilo 376 učencev, med temi Slovencev 288, Nemcev 87 (če so res vsi po rodu nemci?) in 1 Hrvat. Ker je po takem veliko število Slovencev na tukajšnji gimnaziji, zato se ve da mora učni jezik nemški biti! Po veri je bilo 374 rimskih katoličanov in le 2 evangelca, zato se vč da mora v šolah dandanes „konfessionslosigkeit" vladati!
Novomeška realna in viša gimnazija.
Poročilo Novomeške realne in više gimnazije ima na čelu slovenski članek: „ Tridesetletna vojska v svojih pučkih" od učitelja Fr. Sukleja. Na tej gimnaziji učijo med drugimi še zmirom 4 profesorji frančiškani, 2 oo. frančiškana pa sta suplenta. Učencev je bilo 104, med temi 99 Slovencev in 4 Nemci. Pri taki statistiki se v6 da morajo gimnazije na Kranjskem nemške biti! Ali ni to preočitna propaganda nemčurska, ki pa jo dandanes Biamarkovci „Culturkampf" titulirajo!
Visa realka v Ljubljani.
Poročilo više realke ravno tako kakor poročilo više gimnazije Ljubljanske, od konca do kraja nemško, kaže nam število učencev vseh skupaj 309; v 6. in 7. razredu bilo jih je le po 14. Po narodnosti je štetih Slovencev 145, Nemcevv142 (kdo se ne smeja pri tem številu?!), Hrvatov 6, Cehoslovanov 1, Srb 1, Lahov 13, Francoz 1 in Oger 1. Po veri je bilo 305 rimskih katoličanov.
V c. k. pripravnici ljudskih učiteljev in učiteljic
v Ljubljani,
od katere ni letos prišlo nobeno poročilo na svitlo, je bilo konec leta 33 pripravnikov, 71 pa pripravnic. S tema šolama ste združeni vadnici za dečke in deklice, ki ste po takem c. kr. ljudski šoli. Vadnica za dečke je štela 164 učencev, vadnica za deklice pa le 29 učenk. Učiteljev in učiteljk na teh šolah bilo je 22.
Dekliške šole pri Uršulinkah v Ljubljani.
Iz nemško-slovenskega poročila te šole, v kateri s hvaljenim vspehom podučujejo po šolskih postavah za podučevanje izprašane redovnice in 2 gosp. kateheta, je razvidno ogromno število učenk, katere obiskujejo nunske šole; konec leta jih je bilo v tako imenovani vnanji šoli 816, v notranji pa 170, toraj skupaj 986 učenk.
Mestni ljudski šoli za dečke v Ljubljani.
Poročili teh dveh šol, tudi nemško-slovenski spisani, kažete skupno število vseh učencev 926: v prvi (šentjakobski) bilo jih je namreč 353, v drugi pa 573; po narodnosti je^ prva mestna šola imela 325 Slovencev, 6 Italijanov, 1 Ceha in 1 Egipčana, nemca pa cel6 nobenega; v drugi mestni šoli pa je bilo 543 Slovencev, 22 Nemcev in 8 Italijanov. Z obema mestnima ljudskima šolama ste bili združeni pripravnici za obrtnij-sko šolo; v prvi teh šol je^bilo učencev v obeh oddelkih 136, v drugi pa 128. Ce primerimo število učencev obeh mestnih šol (926) s številom učenk nunske šole (986), se vidi, da jih je v nunski šoli še 60 učenk več.
Realna in viša gimnazija v Varaždinu.
Izvestje  te realne gimnazije,   kateri   na čelu kot ravnatelj stoji  naš  rojak   Fr. Bradaška   in kjer je
tudi nekoliko profesorjev Slovencev, kaže nam 252 dijakov, med katerimi nahajamo 21 Slovencev, 226 Hrvatov, Nemca pa ni na tej gimnaziji nobenega; škoda da ni gosp. Pirker pa gosp. Wretschko ondi ravnatelj, Nemci bi potem tudi imeli najmanj kopo nemških dijakov v tej gimnaziji.
Mariborska viša gimnazija.
Poročilo c. kr. više gimnazije nam je posebno zato zanimivo, ker v njem nahajamo izvrstni slovenski spis prof. Fr. Wiesthalerja podnaslovom: „Jovan Vesel-Koseski in njegova dela". To jako temeljito kritično-estetično razpravo prinesejo „Novice" drugi pot, zato ker je želeti, da se vresniči to, kar na koncu tega spisa gosp. pisatelj slovenski mladini priporoča. — Vrnimo se zdaj k poročilu nazaj. Gimnazija Mariborska je v 8 razredih štela 238 učencev, in sicer Slovencev 145, Nemcev 86(?), Hrvatov 4, Madjarov 8; po veri je 237 rimskih katoličanov bilo in 1 evangelišk; — po takem nam je res treba ,,brezverskih" šol, da se tur-kom, judom in poganom krivica ne godi.