covi komedi j i Mereadet (št. 1193), da jo je »za oder pr i redi l dr . Gavella« (GL), ali pr i Verdi jevi operi Moč usode (št. 2172), da S t r i to fov prevod ni nas ta l po or ig inalnem Piave jevem l ibretu , m a r v e č kot p r i r edba Werf love prede lave (GL). Posebna poman jk l j i vos t r epe r toa rnega popisa v publ ikac i j i Slovenskega gledal iškega muze ja pa je, da se v novejšem času, ko n a v a j a j o le d a t u m pre- miere in zgolj število ponovitev, ne d a razbra t i , koliko sezon se je upr izor i tev obdrža la na o d r u nit i kakšne sp remembe je v tem času doživela. Večkra t se namreč za temi š tevi lkami sk r iva jo obnovitve, ki bi j ih s k o r a j vel ja lo posebej zabeležiti . K l j u b naš te t im poman jk l j i vos t im , ki niso r avno neznatne, pa bo kn j iga vendar le l ahko služila g lavnemu n a m e n u osnovne in fo rmac i j e o r e p e r t o a r j u s lovenskih gledališč. Uredn ikom tud i ne moremo odrekat i skrbnost i in pr iza- devnosti pr i delu, zamer imo pa jim lahko hi t r ico pri p r i p r av i pub l ikac i j e , ka r je ve r j e tno povzroči la jub i l e jna mrz l ica in iz ka te re izv i ra jo gotovo vse naštete n a p a k e . Ce bi si u rednik i vzeli še n e k a j časa in popis ponovno temel j i to pre- verili. bi imeli f a k t o g r a f s k o zanesl j ivo osnovo zgodovine slovenskega gleda- lišča, t ako pa jo s t r okovn j ak l ahko u p o r a b l j a le za izhodiščno i n f o r m a c i j o in mora pogosto n jene p o d a t k e pred u p o r a b o še prever i t i . J o ž e Koruza Fi lozofska faku l te ta , L j u b l j a n a UDK 886.3.03 = 830 (048.1) IVAN C A N K A R V Č E Š K I H P R E V O D I H IN V LUČI ČEŠKE P U B L I C I S T I K E D O K O N C A LETA 1918 O b izbruhu p rve svetovne vo jne je bil, kakor smo videli, Ivan C a n k a r na Češkem že znan tud i v š irokih množicah ne le kot na jbo l j š i slovenski pisatel j , ma rveč tud i kol borec za socialne in na rodne prav ice s lovenskega l juds tva . Leta 1913 so s k o r a j vsi glavni češki dnevnik i poročali o n jegovem p r e d a v a n j u v Mestnem domu v L j u b l j a n i in o n jegovi are taci j i , po zaslugi Slovanskega preh leda pa so lahko zvedeli o C a n k a r j e v e m junaškem nas topu in o n jegovih nazor ih o jugos lovanskem v p r a š a n j u poleg Čehov tud i d rug i s lovanski narodi . Zato je bilo tud i med Čehi p rece j C a n k a r j e v i h pr i j a te l jev , ki so se ob avs t r i j sk i napovedi vo jne Srb i j i up rav ičeno bal i za usodo slovenskega p isa te l ja . O nje- govi popula rnos t i in p r i l jub l j enos t i m e d češkimi bralci p r iča še bo l j kot že omenjen i Vybi ra lov izbor črt ic in povest i Sveto obha j i lo in d ruge zgodbe 22 čr t ic in povesti, ki j ih je 1914 objavi l češki per iodični tisk. Ti prevodi so i zha ja l i tudi jeseni 1914. tore j tud i t ak ra t , ko je C a n k a r že sedel v celici št. 4 na l j u b l j a n s k e m g radu kot ena p rv ih žr tev avs t r i j akan t s t va in ovaduš tva na Slovenskem. O C a n k a r j e v i a re tac i j i so zvedeli P r ažan i 5. s ep tembra iz popo ldanske i zda je neodvisnega dnevn ika Narodn i politika,118 moravsko delavstvo p a istega 118 32/1914, št. 242, str . 4. dne iz brnskega časnika Proletar.11" Naslednji dan in pozneje pa so Cehi lahko bral i o tem tudi v nekater ih drugih časnikih. Novico so objavil i tudi dnevniki Venkov.120 P ravo lidu,121 Samostatnost,1 2 2 na severnem Moravskem pa Os t ravskv denik.123 Zanimivo pa je, da je nista objavi la znana praška dnevnika Narodni listy in Ceské slovo. Vest o Canka r j ev i are taci j i 23. avgusta so češki časniki n a j b r ž prevzeli iz slovenskih dnevnikov — Samostatnost se n a n j e tudi skl icuje — in jo pr ikroj i l i po svoje. V zvezi z are tac i jo omen ja jo nekater i listi tudi C a n k a r j e v o p r edavan j e v Vzajemnosti , socialdemokratsko Pravo lidu pa nava j a kot vzrok are taci je »baje Srbom pr i ja te l j sko dejavnost«. Št i r inajs t dni nato je sporočila Narodni politika,124 da je bil »v preteklih dneh slovenski pisatel j Ivan C a n k a r od vojaškega sodišča izpuščen«. Nato vesti o našem pisatel ju ni več do leta 1916, ko je plzensko gledališče uprizori lo Krulju na Betajnovi . Niso pa prenehal i i zha ja t i prevodi Canka r j ev ih črtic in povesti. V drugi polovici leta 191-t. torej po a ten ta tu v Sara jevu in tudi pozneje po izbruhu svetovne vojne, sta izšla še Vybi ra lova prevoda črtic Za en po l jub (ponatis iz izbora Sveto obha j i lo in druge zgodbe, Večernik P rava lidu, 3/1914, št. 151. 8. VII.) in List je (Metodčj. Kalendar nu rok 1915, Olomouc 1914: Vvšehrad. Ka- lander na rok 1915, Olomouc 1914: Velky moravsky ka lendar na rok 1915, Olomouc 1914) in od neznanih prevaja lcev črtici Spomladi (Nova doba, Plzen, 19/1914, št. 78, I. VII.) in Brez p res t anka (Ostravskv denik, Ost rava , 14/1914, št. 163. 25. VIL) Leta 1915 je izšlo 17 C a n k a r j e v i h proz. D u n a j s k a češka dnevnika Dëlnické listv in Videnskv denik sta priobčila v Vybiralovein prevodu kur enujst črtic in povesti. V prvem so izšle: Grobovi (št. 133, 12. VI.), Gudula (št. 186, 14. VIII) in Krona (št. 233. 9. X.), v d rugem pa: Mrtvi nočejo (št. 71. 28. III.), Na peči (št. 84. 14. IV.), Noč (št. 94. 25. IV.), Menice (št. 128, 6. VI.), Ti sam si kriv (št. 140. 20. VI.), Lis t je (št. 165, 18. VII.), Ju re (št. 252, 31. X.; št. 257, 7. XL; št. 265, 14. XL; št. 269, 21. XI. in št. 275, 28. XI.) in Brez pres tanka (št. 282, 7. XII.). Vybiral je prevedel tudi črtice Skodelica kuve (Kladenskâ Svoboda, Kladno, 2/1915, št. 15, 13. II. in Pochoden Horice, 10/1915, št. 7, 19. 11.), O vojski (Selške listy, Olomouc, 33/1915, št. 16, 6. II.) in Judežev po l jub (Ostruvsky denik. Os t rava , 15/1915, št. 170. 4. IV.), medtem ko je že omenjeni kurcl Vondrašek objavi l v praškem dnevniku Naše (prej Ceské) slovo (2/1915, št. 105, 2. V.) prevod črtice Izpoved. Andr i j a Bortulin je objavi l v majsk i številki odlične praške revije Topičuv sbornik l i terarni a umëlecky (2/1915, št. 8.) prevod črtice Siromak Mati ja , ki sta jo, kakor smo videli, že p re j preložila K. Vondrašek in V. Zibr. Plzenski Cesky denik (4/1915, št. 226, 15. VIII.) pa je objavi l pod š ifro Z-d prevod Antonina Zaludu črtice Razgovor pod lipo, ki jo je I. 1917 do- besedno ponatisnil , ne du bi navedel prevaja lca , v Slanem izha ja joč i tednik Svetlo (40 1917, št. 4, 16. 11.). 119 5 1914, št. 106, str. 4. 120 9 1914, št. 213/4. lX/str . 11. 121 23/1914, št. 245/5. IX./str. 8. 122 18 1914, št. 243/4. IX./str. 3. 123 14 1914. št. 217/7. IX./str. 2. 124 52 1914, št. 286 /17. IX./, str. 7. Nas ledn je leto je predvsem po Vybi ra lov i zaslugi izšlo sedem prevodov C a n k a r j e v i h proz, po Mčrkovi pa eden. V že omenjenih soe ia lnodemokra tsk ih Delnickih listih je Vybi ra l priobčil čr t ice in povesti Izpoved (27/1916, št. 5. 8. I. in št. t i , 15. I.), Pav l l čkova k r o n a (27/1916, št. 46. 26. I I . in št. 52. 4. III.), Sveti Janez v Bi l jkah (27/1916, št. 81. 8. IV., št. 87, 15. IV. in št. 95, 22. IV.) in Budalo Mar t inec (27/1916, št. 250, 7. X.. št. 256. 14. X.). V olomnških a g r a r n i h Selških listih (54 1916. 4. III.) je objavi l prevod čr t ice Najhujše , 1 8 5 v t edn iku Rakovn ieky obzor (8/1916, št. 52. 25. XII.) in v Kladenski Svobodi (5/1916, št. 102, 20. XII.) pa prevod črt ice R u m e n e rože. Vojtčch Mčrka je objavi l svoj prevod čr t ice Brez p r e s t anka v pros tč jovskem časniku Hlasv z H a n é (55/1916. št. 101. 20. II.). Isto čr t ico je, kakor smo videli, tri mesece pred Mčrko prevedel že Vybi ra l . T u d i v čet r tem vojnem letu 1917 na Češkem z a n i m a n j e za C a n k a r j e v o delo ni upadlo . Naspro tno , izšla sta dva k n j i ž n a p revoda in 15 proz v perio- dičnem t isku. Dr . Voj tčch Mčrka je preložil t r ip t ih Volja in moč126 in povest Gospa Judit.127 v k r o m e n š k e m dnevniku l i a n a je priobčil črtici Signor Antonio (št. 248. 15. XI.) in Glad (št. 270, 8. XII.), v t edn iku VySkovské noviny (št. 47, 25. XI.) pa odlomek iz kn j ige Za kr ižem pod naslovom O domovina, ti si k a k o r z d r a v j e in črtici Mat i lda (št. 50. 14. XII.) in Mož pri oknu (št. 52, 28. XII.). Tud i B. Vybi ra l je objavi l n e k a j p revodov: v Deln ickih listih J akobovo hudo- delstvo (št. 86, 14. IV. in št. 95, 21. IV.). v Kladenski Svobodi čr t ice Večerne ure (št. 45. 50. V.), V g a j u (št. 21. 25. IV.) iu Sočutni J a k o b (št. 57, 18. VII.). Zadnj i dve črt ici sta ponat i sn i la t ednika Berounsky obzor (št. 22, 2. VI. in št. 29, 21. VII.) in R a k o v n i e k y obzor (št. 22, 2. VI. iu št. 29, 21. VII.), Vidensky denik pa je prinesel p revod Karla Vondraška Za en po l jub (št. 205, 8. XI.). V podeželskih tednikih Českv k r a j (Plzen, št. 52. 21. XII.), Naše noviny (Ceské Budèjovice, št. 52, 22. XII.) iu Nezuvislost (Podčbradv , št. 51—52, 22. XII.) pa je izšla v prevodu neznanega p r e v a j a l c a P rav l j i ca svetega večera. Z a d n j e leto vojne pa je doseglo zan imun je za Ivana C a n k a r j a na Češkem vrhunec. Češki bra lc i so dobili ka r dva kn j i žna prevoda . Karel Vondrašek je izbral pet C a n k a r j e v i h povesti (Kral j Malhus, Nespodobna l jubezen, A juz po jdem, Sveti Janez v B i l jkah in O človeku, ki je izgubil p repr ičan je ) in jih izdal pod naslovom Krul j Malhus in d ruge povesti,128 Bohuš Vybi ra l pa je izdal 125 Č e p r a v je bil B. Vybi ra l v začetku leta 1916 na soški f ront i , je pr ipravi l za Selské listy izbor prevodov iz s lovenske l i terature, v ka te rem so bili zasto- pani Gregorčič , C a n k a r , Zupančič , Lovrenčič , Majcen, Bevk in Dorn ik , in za uvod nap isa l obširen č lanek S s t raže n a d Sočo, toda cenzura mu je pobeli la ne samo s k o r a j ves č lanek, ma rveč tudi prevode, ki so izšli pozneje . P r im. Selské listy 54/1916, št. 27 (4. III.), pril . Besidka, str . 2. 120 Vlile u moč. Ze s lovinšt iny prel . V. Mčrka. V Pros tč jovč (1917), J. F. Buček. 102 str . 127 Puni Jud i t a . Ze s lovinšt iny prel . dr . Voj tčch Mčrka. Prostč jov (1917), J. F. Buček. 99, (1) str . Doslej smo mislili, d a je prevod izšel 1. 1918, toda kr i t iku J a n a Zuchovala v VySkovskvch nov inah 28. XII. 1917 je dokaz, da je Buček izdal kn j igo z a d n j e dni I. 1917. 128 Krâl Mulchus a j iné pov îdky . Ze s lovinšt inv prel . dr . Karel Vondrašek. P r a h a 1918, J. Br. H u r k a , 80 str. Češke p r a m e n y i l l . knj igo T r o j e povesti.129 V časnik ih in r ev i j ah je izšlo 26 prevodov C a n k a r j e v i h pesmi, povesti in črtic, p redvsem po zaslugi dr. Voj tčcha Merke, ki je objavi l v moravsk ih časnik ih ena j s t čr t ic : v k romčr i škem dnevn iku H a n a Mar ta in Magda lena (10/1918, št. 153, 20. VII.), Človek (št. 159, 27. VII.), Or ig ina l (št. 162, 31. VII.), Moja miznica (št. 163, 1. VIII.) , Epi log (št. 175, Ю.Х.), v Zâbrehu i z h a j a j o č e m tedn iku Moravsky Sever Iz samotne druž ine (18/1918, št. 36, 23. VIII.) in Mrtv i nočejo (št. 54, 20. XII.), v tedniku Vyskovské noviny p a že ne- k a j k r a t p revedeno črt ico A d a (27/1918, št. 29, 19. VIL), da l j e Ti sam si k r iv (št. 32, 9. VIII.) , Tisto noč (št. 34, 23. VIII . in št. 35, 30. VIII.) in Pismo (št. 38, 40 in 41.). S prof . JanO'iii K a m e n â r e m sta p reved la m e n d a samo prvo pesem iz Erot ike Šla si m imo mojega ž iv l jen ja , ki je izšla v dnevn iku H u n a (št. 166, 17. VIII.), med tem ko sta z J i f i j e m Wolke r j em, t a k r a t še s rednješolcem in Mčrko- vim učencem, p reved la iz Ero t ike ka r 12 pesmi, ki so izšle v istem dnevn iku : O m r a k u sedim n a v r tu (št. 174, 8. X.), T a m sredi m o r j a , t am sredi m o r j a . . . (št. 176, I I . X.), Pokopa l sem svojo l j u b e z e n . . . (št. 197, 12. XL), Nebo gori od zvezd neštetih . . . (št. 210, 27. XI.), Iz m o j e samotne g renke m l a d o s t i . . . (št. 214. 1. XII.), S a j to že davno sem na t ihem s l u t i l . . . (št. 217, 5. XII.), Na mojo pot ne trosi rož d i š e č i h . . . (št. 229, 19. XII.) in v d rug ih moravsk ih l is t ih: v pro- s tč jovskem časniku Hlasv z l i a n e : O j l j ub i ca iz p r e j š n j i h d n i . . . (57/1918, št. 70, 31. VIII.) , P luva la je l una nad o b l a k i . . . (št. 73, I I . IX.), J az sem te čaka l ob poznem m r a k u in Ali ne ver jemi , da te l j u b i m (št. 102, 18. XII.), v Prostč- jovskem rozh ledu: k a k o r D i j a n a od mrz lega m r a m o r j a (8/1918, št. 79, 5. X.) in V bogat ih koč i j ah se vozi jo (9/1919, št. 1, 8. L). Obe pesmi sta izšli istega dne tud i v o lomuškem tedn iku P r o u d y (9/1919, št. 1. 8. I.) in v t edn iku Li tovelsky k r a j (9/1919, št. 1, 8. I.), povsod z isto n a p a k o C a n d a r o v y [!] sb i rky names to C a n k a r o v y . V t edn iku VySkovské nov iny p a je izšla pesem Oblat i l sem l ju - bezen tvojo čisto (27/1918, št. 51, 20. XII.) Os ta le p revode so objavi l i : Bohuš Vvbi ra l čr t ico Bebec Mar t in (Dëlnické listy, 29/1918, št. 135, 18. V.), J. K. St ra- k a t y črt ico Peter Klepec (Narodni l isty, 58/1918, št. 97, 28. IV.) in F ran t i šek Vinko Zibr čr t ico Bobi (Venkov, 13/1918, št. 161. 14. VIL). Č e p r a v p r e v a j a l c e m ne gre odreka t i velikih zas lug za popu la r i zac i jo slo- venske l i terature , zlasti I v a n a C a n k a r j u , med Čehi. ne smemo prezre t i tud i ne- ga t ivn ih s t ran i n j ihovega delu. Številni naveden ih prevodov n a m r e č niso niti po jezikovni niti po umetn i šk i plut i v češčino prenesl i lepot izvirnika, veliko- kra t p a so p reva j a l c i delal i tud i napake , ki s p r e m i n j a j o celo pomen s tavkov. Ne gre n a v a j a t i vseh, zato se bomo omeji l i s amo na k n j i ž n e prevode, in še v teh opozorili samo na hu j še pr imere , ki so t ip ični za p r eva j a l ce iz sloven- ščine v češčino nasp loh , čep rav bi b i la p o d r o b n a ana l i za vseh prevodov ne- dvomno zelo zanimiva , poučna in koristmi. V prevod ih del Vol ja iu moč iu Gospa J u d i t je večina n a p a k nas ta la iz nezados tnega z n a n j a slovenščine, zlasti pa iz n e p o z n a v a n j a n a t a n č n e g a pomenu neka te r ih prislovov, ozira lnih za imkov, predlogov itn., uli pa v/, podobnost i čeških in s lovenskih besed z raz l ičn im pomenom. V p rvo skup ino spuda jo zlasti n a p a č n i p revodi besedic toda (prev. t aké uli t edy — tudi in torej) , ku j 129 Tri pov idky . Prel . dr . Bohuš Vybî ra l . V P ruze 1918, A. Neuber t . 269, (1) str . Pest re kvë ty 8. (prev. proč — zakaj) , z a k a j v pomenu ka j t i (proč — zakaj?) , t eda j (tedy — torej), torej (tehdy — takrat ) , z d a j (zde — tukaj) , n ikar (nikdy — nikdar) , vsaj (vždvt' — saj) , sa j (aspon — vsaj), ali (ale — toda), pa (рак — nato. potem), nihče (nie — nič), nalašč (zvlašt — posebej), včasi (časem — sčasoma), p rav (zrovna — ravno, npr . p r av dobro — zrovna dobre — ravno prav) , čisto v pomenu popolnoma (čistv — čist, snažen), še v pomenu niti (ještč — še v pomenu doda j an j a , nada l jevanja ) , prisl. lahko (lelice — lahko pridev.), pom. gl. sem (sem — sem prisl.), k je r (pončvadž — ker), predi, čez (près — čez prisl.), n a j b r ž (nanejvvš — kvečjemu), več v pomenu že (dale — dalje), prisl. celo (vše — vse), hudo v pomenu zelo (zlé — zlo samost.), ka r (со — kaj) , prisl. veliko (veliky, prid.), more (musi — mora), nocoj (v noci — po noči), z j u t r a j (zitra — jutri) , vsako noč (celou noc), temveč (lépe — bolje), vendar le (ustavičnč — neprenehoma) nenadoma (bezohlednč — brezobzirno) itn. Preva- jalec ne dela teh napak vedno, marveč le tu pa tam, iz česar lahko sodimo, da je mars ikak spodrs l ja j zakrivila tudi naglica in p r e m a j h n a natančnost . V drugi skupini s rečujemo besede, ki so in bodo vedno trd in nevaren oreh za mars ika terega češkega (in v drugi smeri tudi slovenskega) preva ja lca , besede, ki so enake ali podobne v slovenščini in češčini, ima jo pa različen pomen: Izvirnik130 se je udal (5) na shodih (6) bi bral i s t rahote (7) nagni t i (7) znanci (9) so niu stregli (14) Ka j je t reba teh reči (14) Bog ne kaže . . . ciljev (15) h lapec (17) grde (24) podobe (28 in dr.) narahlo (35 in dr.) zapovedano (59) nemoč (46) poceni je tu čednost (65) poceni je tu čednost (65) sam zase bi bil umetnik (65) izgovor (66) ležati len (68) Prevod prozradi l (10) na schodecli (10) by shirali lizkosti (11) sklončni (11) znalci (13) ho strehli (16) Nač je t reba tčcli reči (16) Buli nekaže . . . cilû (17) chlapec (18) lirdé (24) podoby (27 in dr.) rychle (32 in dr.) zapovezeno (35) nemoc (40) cenim je tu slušnost (52) nedostâvalo b y se nine sily (54) sum byl bych opet umčlcem (54) rozhovor (55) ležeti jen (56) Prevod prevoda je izdal na s topnicah bi pobiral i tesnobe nagn jen i poznavalci so n a n j pazili čemu je t reba teh govoric Bog ne pr id iga (ne ukazuje) ciljev deček ponosne podobnosti hi t ro prepovedano bolezen dragocena je ta spodobnost lic bi mi p r imanjkova lo moči Sani bi bil soet umetnik pogovor ležuti samo (slovaško len = samo) 130 S t rani nava jam po 1. izdaji izvirnika (Lj. 1911), ki ga je p reva ja lec uporab l j a l . onesveščen (82) nocoj kakor sinoči (85) nihče j ih ne moti (85) sa jas te pege (102) v šop zgrabi liste (102) preslišal očitkov (105) kan ton ob cesti (107) in smo se redili (108) pamet (111) zavest ( tU) bezniške besede (111) s t rahota (112) žala beseda (115) se je ponižal med živali (120) na odeji (124) na samotnem k r a j u (125) Lahko bi našteli še so tu pa tam tudi talke, da lepo izha jaš (2) kamnosek (15 in dr.) pa je t ako j ugani la (19) ladjes tavcu (20) pa se je prekini l (26) obraz je bil pot r t (41) tolažim se (68) če se ne premisli te v Lj . (68) če se ti ni mudilo (70) stavim (71) z a k r p a n a s u k n j a (79) tla jo pobereš (81) zgodnje hrepenenje (84) poročila se bova (87) ni je več (96) se je človeku smilil (102) do Matjaževih časov (104) o izdani mladost i (126) oskrunjen ponoči kakor včera j ponoči nič jih ne razžalosti posejane pege v kolnico (v šupo!) pograbi liste nisem slišal očitkov k r a j ob poti in delali (lirv. radili!) spomin zavist nepomembne beseue strah, bojazen • žalostna beseda ponižal se je med živimi na obleki popolnoma na koncu (na robu) lepo število napačno prevedenih besed, med kater imi k i zelo m o t i j o : znesvčeen (67) v noci jako včera v noci (69) nie je nezarmout î (69) zaseté skvrny (85) v kiilnu slirube listy (85) »reslysel vycitek (84) к rai u eestv (87) i činili (88) oaničt (90) ziîvist (91) bezvyznamnâ slova (91) bâzen (91) žalostne slovo (94) a pontžil se mezi živvnii (97) na odëvë (100) na samém k ra j i (101) abys dobre vypada l (8) sochar (16 in dr.) ihned puk me odstrčila (21 ) nâmorn iku (21) р а к poposedčl (25) tvâr byla zdčšena (36) soužim se (56) což nemysl î te na L. (57) když jsi nezmeškal (58) tvrd im (59) Spinavy kabât (65) čisti ji (67) posledni dychtênî (68) oddali jsme se (71) nikdy již (78) se slitoval nad človčkem (85) do Mutoušovvch času (85) o ztrueené mludosti (101) da bi dobro izgledal kipur nato me je t ako j odsunila m o r n a r j u nato se je presedel obruz je bil zaprepaden mučim se Kuj ne mislite na Lj. če nisi zamudil t rd im umuzuuu sukn ja prebrat i (citati) jo zadn je Цоргпепје poročila sva se nikoli več se je usmilil človeka do Matcvževih časov o zgubljeni mladosti Tudi v prevodu Gospe Judi t je precej napak , toda man j kot v knjigi Volju in moč. Marsikatere besede, ki jih mladi p reva ja lec pre j ui razumel, so seda j prevedene pravi lno. Prav tako je p r eva j a l ec bo l j previden in pazl j iv , toda še vedno premalo , kakor je videti tudi iz nas ledn j ih n a p a k : v čedno hišo (3) se je zmotil (3) m o j a p rav ica in na ne- k a k način celo moja čednost (4) pr i je l se je za lase (55) veličasten b o j (59) k lepe tav p rep i r (59) da bi malo podrezal i (60) n a j zgni je vse s k u p a j (61) korec (62) za svojo d ruž ino (65) ker sem hotel pos tavi t i (65) iaborsk i časi (71) zan ičevan je (81) vrgla sem odejo raz sebe (82) konec r o m a n j a (89) deževno vlažen večer (90) zaničevalno oč i t an je (91) vštr ic mene (92) da se stene ožijo (95) z rosnojasn imi očmi (96) z a k a j je posvečeno za- konsko ž iv l jen je (98) nevedne oči (100) kako resnično (105) o b a l i n c a n j u (105) se je zganil (107) za silo (118) nemarn i f a n t (150) omahni l je (150) do c-tnostného domu (5) zblazni l se (5) jâ m â m p r a v d u a v nečem dokonce j sem čist (5) chyt i l nine za vlasy (42) velmi čestnv boj (45) k leve tny bo j (45) a b v t r ochu narezal i (46) neclit z h y n e vše vespolek (47) k ropenka (48) o svou společnost (48) kdvž jsem se chtčl vzepri t i (49) vâlecné doby (54) zničeni (61) svlékla jsem se (62) konec romanu (67) v l ahy večer pred deštčm (68) zničuj ic i vyc î tka (68) m n č vštr ic (69) že oži ji s tčnv (72) roz jasnčn ima očima (72) proč je zâkonem posve- čen život (74) nevidomé oči (75) j ak važne (78) o tokiini (78) z mira i (80) v kraj in ' po t rebe (89) bezs ta ros tny liochu (97) mach 1 (98) v čednostno hišo znorel je p r a v imam in po neki s t rani sein celo čist p r i je l me je za lase zelo časten boj klevetniški boj da bi nekol iko narezal i (natepli) n a j pogine vse s k u p a j k ropi ln ica za svojo d ružbo ko sem se hotel upre t i vojn i časi un i čen je slekla sem se konec r o m a n a topel večer pred dežjem1 3 1 uniču joče oč i tan je meni naspro t i da stene oživijo z r a z j a s n j e n i m i očmi z a k a j je z zakonom po- svečeno ž iv l jen je slepe oči kako resno o pe t ju d iv jega pete l ina umira l , ugašal v s k r a j n i pot rebi brezskrbni f a n t z a m a h n i l je Mars ika tero napako , zlasti s p r e m i n j a n j e t rd i ln ih s tavkov (npr. na str . 121 ki sem ga imela tako rada , na str. 125 m u je prišlo na misel in dr.) v n ika lne in tudi vsa j neka te re s labo prevedenih pris lovov in za imkov je zakr iv i la naglica. Z n a n j e slovenščine, ki si ga je dr. Mčrka pr idobi l n a j b r ž v Prag i n a teča j ih Adr i j e in med slovenskimi visokošolci, je bilo tore j skromno, venda r ga je s p r idom u p o r a b l j a l . Ko se je leta 1911 naselil v Pros te jovu, se je posvetil sicer p redvsem godbi — bil je n a d a r j e n sk lada te l j , k lavir is t , g lasbeni pedagog iu kr i t ik — todu z enako l jubezn i jo in vnemo se je zan imal tudi za l i tera turo , zlasti za knj iževnost i jugoslovanskih na rodov . Bržkone je še v P rag i p reva ja l Vinjete, ki j ih je po pr ihodu v Prostčjov ob jav l ja l v moravskih listih. V na- črtu pa je imel tudi prevod Erotike, s a j ga je mikala ne le n j ena usoda, a m p a k tudi umetniška vrednost. S prof . J anom Kamenârem, izbornim poznavalcem in p reva ja lcem nemške poezije, je prevedel prvo pesem iz Erotike. Kmalu si je dr. Mčrka našel drugega sodelavca. Kot profesor glasbe in češčine na dveh prostčjovskih srednj ih šolah se je zbližal z n a d a r j e n i m srednješolcem, pozneje znameni t im pesnikom J i r i j em Wolker jem. Z n j im se je domenil, da bosta sku- p a j prevaja la Canka r j eve pesmi, pa tudi Kettejeve, Gradnikove in Gregorči- čeve.132 Po pr ipovedovanju dr. Merke so bile Wolker ju pesmi Erotike zelo všeč. Spominja se, s kakim navdušen jem je recitiral prevod pesmi Y bogatih koči jah se vozijo baroni , ta t jé , bank i r j i in s kak im zadovoljs tvom je bral tudi nekatera d ruga dela slovenskega pisatel ja , ki mu jih je v svojih prevodih dul bruti . Da je Wolker že v zgodnji mladosti postal naprednih nazorov, po matur i v Pragi pa komunist , p r ipoveduje dr. Mčrka, ima velik delež slovenski pisatel j Ivan Cankar . Ta sprememba in tuko razpoloženje sta se p r ip rav l j a l a še v času pesnikovega b ivan ja v Prostčjovu. Ivan C a n k a r je trd, neizprosen, neupogl j iv in neusmiljen kri t ik neodkri tosrčnega malomeščanskega živl jenja . Wolker se je seznanil z njegovimi deli v moj ih prevodih do leta 1919. Ce je bila že omenjena pesem o bank i r j i h za Wolker ja iskra, je bil Hlapec Je rne j tako rekoč vulkan, ki ga je naravnos t navdušil . Ne vem, kol ikokrat sva razprav l ja la o Jernejevem boju za pravico! Wolker se je začel zavedat i socialnega v p r a š a n j a . . . Nan j pa ni tako močno deloval samo Hlapec Jernej , marveč tudi d ruga dela Ivana C a n k a r j a : Volja in moč, Gospa Judi t , Milan in Milena, Ob zori, Nina, Bela kr izantema, d rami J a k o b Ruda in Lepa Vida ter lepo število povesti. Tako se je po moj ih rokopisih seznanil s Canka r j evo satiro, sarkazmom, ironijo, z bi- čan jem vseh grdobij . z razklanos t jo inteligentov, s puber te tno in s t ras tno l ju- beznijo mladine, z naspro t j em med voljo in močjo. Za eno svojih pesmi si je izbral celo C a n k a r j e v naslov Volja in moč; v n j e j je izrazil cankar jevsko raz- klanost l judi 20. s tolet ja . Mar se ne spomnite ob Wolker jevi pesmi »Strast« (Vašen) Cankar j ev ih l ir ičnih verzov? Ali denimo »Ponoči je deževalo« (Dues v noci pršelo) — m a r ni to cankar jevsk i brezup? Pu pesem »Prav, pu še en ples« (Nuž, ještč jeden tanec) — mar ni to cankar jevsk i beg pred mogočim razočaran jem? O slehernem Canka r j evem delu sva se dolgo pogovar ja la in očitno je bilo, kako vnet je Wolker zu tega pisatelja. Ko je prebral Belo kri- zu и temo. je rad nosil bel cvet v gumbniei . Globoko je občutil idejo knj ige in je svoje razumevanje kazal tudi na zuna j , k d o r misli, du C a n k a r j e v a lirika ni našla odmevu v Wolker jevem delu, se moti! Le pazl j ivo berite n june lirične pesmi, pa boste našli v n j ih veliko vzporednic, predvsem v \Volkerjevih zgod- njih verzih. Glavna s t runa, na jbo l j pomembno, kur ima Wolker od C a n k a r j a , pa je seveda to, da se je zasidrala v njem socialistična ideja, ki se je pozneje ruzrustlu v komunizem.«133 . . . , Se bo nudal jevalo ( f t on Berkopec Prugu 132 Prim, spomine dr. V. Merke v č lanku J ifi Wolker juko gymnusista (Ca- sopis Matice moruvske 1968, št. 1;) in članek Otona Berkopca J iri Wolker, pre- vajalec slovenskih pesnikov (Prostor in eus 1/1969, str. 524—334). 133 Op. c. str. 5—6.