**ei ■■K e m=m s|!!e§ Leto XIII. — Štev. 5 V Ljubljani, 3. februarja 1957 lili izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja urcdniiki odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr'čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln sprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva ul. 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-2-84 — Telefoni: uprava 21-231, uredništvo: 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 in 30-273) — Celoletna naročnina loo din, polletna 200 din. J Državno prvenstvo v hokeju na ledu Na vrhu ni lesti rak Jesenice in Partizan v borbi za prvo mesto Beograd, 3. februarja. Resnici na ljubo rečeno, tudi letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu ni prineslo nekaterih, morda celo pričakovanih izprememb pri kvalitetnem vrhu jugoslovanskega hokeja. Gre namreč za ugotovitev, da so Partizan, Jesenice in Ljubljana še vedno naša najboljša moštva in ni med njimi bistvene kvalitetne razlike. To je pravzaprav presenetljivo, če pomislimo, da imata samo Partizan in Jesenice objektivne pogoje, medtem ko Ljubljana ne more priti do umetnega drsališča. No, kar smo že pri Ljubljani, pa si oglejmo, kakšna je bila tudi tokrat njena udarna moč in seveda tudi njene napake. Ugotoviti moramo, da SiO igralci Ljubljane pokazali najlepšo in obenem tudi naj-slabšo igro na tem turnirju. PRAVA EKSHIBICIJA Pa kar začnimo s tekmo s Partizanom. Strokovnjaki so soglasno potrdili, da je Ljubljana v prvi tretjini pokazala ekshibicijo modernega hokeja. V ilustracijo naj .povemo to, da so v tem delu igre Partizanovi igra lai Je dvakrat uspeti pob liže ogrožati vrata Ljubljane Gumijasta ploščica je švigala med palicami gostov tako, kot so oni hoteli, le v Partizanova vrata pa ni hotela za nobeno ceno. Kasnejši dogodki so sicer potrdili zasluženo zmago Partizana, vendar hi bil rezultat prav gotovo ugodnejši za goste, če bi prva tretjina prinesla borbenejšim in tehnično boljšim Ljubljančanom zasluženo vodstvo. No, in še nekaj o tekmi Jesenice Ljubljana. Slovenski denby je Žerjal 874kegljev Kranj, 3. febr. — Danes sta bila v okviru conske kegljaške lige v Kranju 3 dvoboja, in sicer med Pionirjem ln Domžalami ter Kranjsko goro in Kamnikom. V prvem so zmagali Domžalčani, V drugem pa ekipa Kranjske gore. Najboljši rezultat je dosegel član Kranjske gore Žerjal z 674 podrtimi keglji in se je nevarno približal Martelančevem rekordu. Pionir : Domžale 4333 : 4406 Kranjska gora : Kamnik 4719 : 4393 Svoboda (Jes) : Gorjanci (N. m.) 4476:4661 spravil s sedežev beograjsko občinstvo. Tako lepe igre Beograd še. ni videl. Hitrost, borbenost, kombinacijska igra, duhovitost, izenačenost sil na igrišču in še bravurne poteze obeli vratarjev Novaka in Krstenoš.iča so pokazale lepoto in vrednost slovenskega hokeja. Lahko bi bil rezultat ugodnejši za ene al:i druge tekmovalce, kar konec koncev tokrat tako ni več važno. V spominu in v zgodovini našega hokeja bo ostala prav gotovo ta tekma kot najlepši dokaz nadarjenosti in vrednosti slovenskih igralcev hokeja na ledu. LJUBLJANA ZNA TUDI SLABO ZAIGRATI Vse kar je Ljubljana pokazala v tekmah s Partizanom in Jesenicami pa je splahnelo, kot bi trenil, v poslednji tekmi s Crveno zvezdo. Občinstvo je bilo razočarano. Sicer imajo Ljubljančani delno opravičilo v tem, ker so igrali kair v precejšnji vročini, saj je živo srebro skočilo na plus 26 Celzija! Vsekakor ta velika sprememba v temperaturi ni ustrezala Ljubljančanom. Kljub temu pa je bila to tekma brez (Nadaljevanje na 8. strani) Nova skakaMca v Bi m Prosenc je eden najboljših igralcev Ljubljane Izola : Odred 0:1 (0:1) Izola, 3. febr. V zvezi s pripravami na spomladansko prvenstvo je moštvo Odreda nastopilo v prijateljski tekmi proti Izoli in zmagalo s tesnim rezultatom 1:0 (1:0). Tehnično premoč gostov so domačini nadomestili s požrtvovalnostjo. Igra je bila povprečna, pripomniti pa je še to, da jo je ves čas ovirata gosta megla. Pred 500 gledalci je sodil Jenko. Ekipno kegljaško prvenstvo LRS za žene Ribnica, 3. febr. — Danes je bila v Ribnici velika smučarska prireditev in sicer ob otvoritvi nove 3o-metrske skakalnice. Tekme so bile v skupni prireditvi Okrajne zveze »Partizan« Kočevje in Dolenjske smučarske podzveze. Lahko trdimo,! da je imela vsa prireditev bolj značaj prireditve kočevskega okraja, kajti tekmovalcev iz. ..talih krajev ni bilo. Dopoldne so bile tekme v veleslalomu na 700 metrov dolgi progi z 20 vratci. Tekmovanje je bilo za prvenstvo Okrajne zveze in se ga je udeležilo 34 tekmovalcev, kar je za alpske discipline v tem okraju lepa udeležba. Popoldne se je zbralo okoli nove skakalnice nad 1500 gledalcev, katerih večina je prvič videla smučarske skoke. Na startu je bilo 49 skakalcev iz partizanskih društev Dobrepolje, Sodražica, Ribnica in Kočevje ter 2 gosta iz Škofje Loke. Kot gost SZS je tekmam prisostvoval tov. Ante Gnidovec, ki je imel tudi praktične izpite 5 sodnikov za skoke Iz Kočevja. Tekme so bile dobro pripravljene in upajmo, da so uspele tudi v propagandnem pogledu. Rezultati — veleslalom—pionirji: l. Novak (Dobrepolje), 2. Ponikvar (D), 3. Kužnik (Koč), mladinci: 1. C uk (Koč) 2. Klarič (Koč), 3. Kužnik (Koč), člani: 1. Pečnik (Koč) 2. inž. Trost (Koč), 3. Bižalj (Koč). Skoki — pionirji: 1. Fajdiga (Sodražica) 196,8 (21,5 21,5), 2. Arko (Ribnica) 162,9 (18, 18), 3. Drobnič (D) 150,5 (15.5, 16), mladinci: 1. Turk (K) 161,8 (20.5, 21.5), 2. Gruden (D) 161,2 (21, 20.5), 3. Cokorilo (K) 155,1 (23, 22). Izven konkurence Žagar (Ločan 202 (27,25). Člani: 1. Andlovič (K) 175,1 (23, 24), 2. Zevnik (D) 169,4 (21, 22), 3. Arko (R) 169,4 (22, 23.5). Izven konkurence Bernard (Ločan) 199,1 (27.5, 27). Arko Rudar : Borac 3:2 (2:0) Trbovlje, 3. febr. Rudar je izkoristil skoraj pomladanski dan za prijateljsko nogometno tekmo z Borcem iz Ljubljane. Tekma je bila odigrana na težkem igrišču in je bila zelo zanimiva. Gole za domače so dosegli Breznikar, Molnar in Opres-nik, za goste pa Tolič An Sobočan. Upravni odbor Atletske zveze Jugoslavije je v nadaljevanju svojega zasedanja v Beogradu že določil prvo listo kandidatov za evropsko prvenstvo leta 1958 in olimpijske igre 1960. V tej prvi listi so zaenkrat naslednji slovenski atleti: Lorger, Pne, 1 ipotnik. Vazic,’ Lcsek, Sikovčeva, Stamejčičev.!, Sla m-nikova, Knezova in Uscnikova. Poročali smo že, da je Ljubljana dobila prvenstvo za člane in članice, razen tega bo v Ljubljani 28. julija tudi dvoboj ženskih reprezentanc Jugoslavije in Madžarske, prvenstvo Jugoslavije v krosu bo 14. aprila v Zagrebu, mednarodno prvenstvo Beograda 23. junija, finale ekipnega prvenstva 28. in 29. septembra v Zagrebu (člani) in v Beogradu (članice). Francija : ČSR 73:71 Košarkarska reprezentanca Francije je včf raj v Parizu premagala izbrano ekipo ČSR s 73:71 (36:35). IILIEIEI - šiit n ulili Erjavčeva najuspešnejša Maribor, 3. februarja. Danes je bilo na štiristeznem kegljišču Konstruktorja v Mariboru odigrano I. kolo republiškega kegljaškega ekipnega prvenstva za žene. , Nastopile so tekmovalke Gradisa ln Ljubljane iz Ljubljane, Triglava iz Kranja in domačega Branika. Zastopnic Gorjancev iz Novega mesta Bi bilo, pa tudi nii znano, zakaj niso Prišle v Maribor. Po pričakovanju So dosegle najboljši rezultat zastopnice Gradisa. Presenetljivo dobro So se uveljavile tudi Branikovke, medtem ko igralke Triglava, za katere so računali, da bodo ostre konkurentke Gradisu, tokrat niso izippl-ni.le pričakovanj. Mlade zastopnice Ljubljane so se požrtvovalno borile, vendar jim primanjkuje še tekmovalne rutine. -Edina, ki je presegla znamko 400, je bila Erjavčeva, članica Gradisa. Podrla je 402 keglja in to na polno 271, na čiščenje 'pa 131. Za njo se .je uvrstila solidna Kokaljeva, članica Branika 8 393 keglji, sledijo pa Gorjan (G) 388, Novak (B) 365, Klemenčič (G) 377 itd. Tekmovale so v mednarodnem slogu na 100 lučajev mešano. Organizacijo je imel vrhovni sodnik dr. Terboča, gledalcev pa je bilo Brecej. Prihodnjo nedeljo bo II. koki na kegljišču Gradisa v Ljubljani, nato pa v Kranju, Rezultati: 1, Gradis (Klemenčič "p, Pirc 333, Satler 352, Šmraja 361, Gorjan 388, Erjavec 402) 2213 keg- ljev — na polno 1571, na čiščenje 642 — ipovpreček 36S.8, 2 Branik (Maribor) (Stiftar 338, Žokalj 344, Pirc 323, Novak 383, Lipovšek 337, Kokalj 395) — 2120 kegljev — na polno 1347, na čiščenje 573 — pov-preček 353,30, 3. Triglav (Kranj) 1900 — na polno 1443. na čiščenje 457 — povpreček 316.60, 4, »Ljubljana« 1896 kegljev. Bergant Smučarske tekme v Trbovljah Trbovlje, 3. febr. — Na prvenstvu Zasavske smučarske podzveze, ki je bilo danes na Mrzlici, so bili doseženi naslednji .rezultati: veleslalom — člani: Rep (Tib) 1:07.8, mladinci: Dolant (Kum) 1:15.1, mladinke; Gorišek (Trb. Doberna) 32.0, slalom — člani: Berger (Trb) 43.2, mladinci: Diolant (Kum) 48.1, mladinke; Zlat (Trb.-Dobrna) 24.1. Danes so bile v Garmisch-Pa r ten-kirchenu zaključene velike mednarodne smučarske tekme. Od alpskih disciplin je bila kot zadnja na sporedu slalom za moške. Po prvi vožnji je bil vrstni red naslednji: Molterer, Obermiiller, Bozon, Hin-terseer, Suther in Zimmermann. Nekaj najboljših tekmovalcev, med njimi tudi Toni Sa-iler, je izpustilo vratca ali pa padlo, tako da so zasedli slabša mesta. Najboljši čas v drugi vožnji je dosegel Sailer pred Hinterseerjem in Moltercrjem. i %xsym TELESNE KULTURE Ta edinstvena in do sedaj brez dvoma največja skupna slovenska manifestacija telesne kulture začenja te dni dobivati konkretnejše organizacijske oblike. Poleg glavnega odbora, ki že dela nekaj časa, so bili te dni ali pa se bodo v najkrajšem. časti organizirali še propagandni, organizacijski in finančni oddelek, v katerih bodo delali naj-agilnejši tovariši iz vseh organizacij, ki bodo kakorkoli sodelovale na festivalu. Tako bo te dni stekla organizacija navzdol, lahko rečemo, da bo »festivalski stroj« pričel delati. Glavno težišče dela se bo sedaj preneslo na organizacije, ki bodo konkretno prispevale k festivalu. Sodimo, da je pri tem od vsega začetka treba paziti, da sc ohrani načelo, da festival ni prireditev, na kateri bi se ena ali druga od sodelujočih organizacij skušala .posebej uveljaviti. To se ne sme zgoditi, na festivalu morajo vsi sodelujoči rav-nopravno po svojih močeh prispevati k čim boljšemu uspehu in prikazu naše telesne kulture. Vsaka od oblik in metod dela, ki je pri nas uveljavljena, je po svoje dobra in koristna, Vse skupaj pa tvori kulturo, ki jo bomo skušali na festivalu prikazati. Festivalski odbor bo moral poskrbeti tudi za to, da bo na prireditvi dostojno prikazan tudi delež, kt ga k naši splošni telesni kulturi prispeva naša šolska telesna vzgoja. Ta delež postaja iz dneva v dan večji, zlasti še po zaslugi naših učiteljev in profesorjejv telesne vzgoje, ki si neumorno prizadevajo, da bi izboljšali kvaliteto dela na podjročju, ki je vse do zadnjega bilo v naših šolah zanemarjeno. Šolski telovadni, športni, taborniški in ostali krožki bodo ob pravilnih prijemih in organizaciji lahko pokazali, da so naše šole na tem področju zadnji čas napravile več kot si nepoučeni ljudje navadno predstavljajo. Končni vrstni red pa je bii takle: 1. Molterer (Avstr) 145.0, 2. Ilinter-seer (Avstr) 146.2, 3. Obermiiller (Nem) 149.0, 4. Rieder (Avstr) 153.5, 5. Zimmermann (Avstr) 153.7. Tekmovanje v specialnih skokih je prineslo prepričljivo zmago finskemu skakalcu Laaksonenu. Ponovno je bil zelo dober vzhodnonemški tekmovalec Recknagel, medtem, ko so Norvežani zopet enkrat odpovedali. Rezultatov jugoslovanskih skakalcev v času poročanja še ne poznamo. Končni vrstni red: 1. Laakso-nen (Fin) 222.7 (77, 87), 2. Recknagel (V. Nem) 218.3 (79, 87), 3. Karlsson (Šved) 212.9 (72.5, 86.5), 4. Dasclier (Šv) 212.5 (74.5, 83.3), 5. Hohenleit-ner (Nem) 210.9 (72.5, 84), 6. Bolka rt (Nem) 209.9. Honved : Flamengo 3:2 V Rio de Janeru so madžarski nogometaši kluba Honved pred 55.000 gledalci premagali Flamengo s 3:2 (2:2). V nadaljevanju evropskega prvenstva v hitrostnem drsanju v Oslu je na 5000 m zmagal Norvežan Johanesen v času 8:15.9 pred Rusom Gončarenkom 8:16.6 in Nizozemcem Bro-ekmanom 8:20.2. Včerajšnje kolo nogometnega prvenstva Anglije je dalo naslednje rezultate: Arsenal : Sheffield 6:3, Aston Vili a : Leeds 1:1, Bur-nely : Newcastle 3:2, Cardiff : Birmingham 1:2, Charlton : Blackpool 0:4, Chelsea : West Bromvich 2:4, Luton : Tottenham 1:3, Manchester C. : Manchester U. 2:4, Preston : Portsmouth 7:1, Sunderland : Everton 1:1, Wolverhampton : Bolton 0:2. Svetovno prvenstvo v dvosedežnem bobu je osvojila italijanska ekipa Monti-Alvera s skupnim časom 5:17.40 pred ekipo ZDA s 5:19.50 in Španijo 5:20.70. Republiško prvenstvo invalidov v smučanju Ostre in zanimive borbe Močna odjuga - Novinarsko smučarsko prvenstvo v resni nevarnosti Tehnični posvet Plavalne zveze Slovenije Kranjska gora, 3. febr. — Invalidi so danes organizirali svoje V. povojno republiško prvenstvo v smučanju, ki je bilo dokaj zanimivo in so zlasti nekateri tekmovalci kljub težji invalidnosti pokazali zadovoljivo znanje. Seveda so bili po odstotkih invalidnosti razdeljeni v 7 skupin, tekmovali pa so v slalomu in veleslalomu. Organizatorjem so pri pripravah priskočili na pomoč funkcionarji Smučarske zveze Slovenije in domačini, ki so pomagali urediti obe progi. Proga za slalom Je bila dolga 600 m s 150 m višinske razlike in 30 vratci. Tekmovalci so jo morali prevoziti dvakrat. Proga za veleslalom pa je bila dolga 800 m z 209 m višinske razlike in 26 vratci. Vreme Je bilo sicer zelo lepo, toda snežne razmere tekmovalcem niso bile naklonjene. Medtem ko je bil sneg zjutraj pretrd, je bil opoldne mehak in moker. Odjuga je precej močna in zato je v nevarnosti tudi izvedba svetovnega novinarskega prvenstva, ki je določeno za prihodnjo soboto in nedeljo v Kranjski gori. Na prvenstvu invalidov je nastopilo 38 tekmovalcev, največ v 7. skupini, kamor se uvrščajo tekmovalci z najmanjšimi okvarami. Rezultati — slalom: — I. skupina (1 tekmovalec): Čehovin (Koper) 3:09.4, II. skup.: (4) 1. Koker (Mrb) 1:38.2, 2. Skodlar (Kranj) 1:50.1, III. skupina je bila v celoti diskvalificirana, IV. skupina (5); 1. Kos (Lj) 2:12.6, 2. Iglič (Lj) 2:13.5, V. skupina (S): 1. Srečnik (Kr) 1:45.8, 2. Ropret (Kr) 1:47.9, VI, skupina (5): 1. Medja (Kr) 1:41.4, 2. Putgar (Mrb) 1:59.9, VII. skupina (12): 1. Jocif (Kr) 1:29.8, 2. Maks Završnik (Lj) 1:41.9 — veleslalom I. skupina Čehovin (K) 1:18.0, II. skupina: 1. Skodlar (Kr) 54.4, 2. Leskovic (Mrb) 1:06.0, III. skupina: Kobal (Kr) 3:30.0, IV. skupina: 1. Vesel (Lj) 1:07.0, 2. Iglič (Lj) 1:09.0, V. skupina: 1. Ropret (Kr) 53.0, 2. Srečnik (Kr) 64.8, VI. skupina: Medja (Kr) 54.8, 2. Putgar (Mrb) 1:01.4, VII. skupina: 1. Jocif (Kr) 51.4, 2. Završnik (Lj) 58.4. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Podobnik Več propagande za plavalne šol Vprašanje tekmovanj še vedno „visi" v zraku Ljubljana, 3. februarja. 'V prosto- organizirala tudi plavalne šole v ’ * '' ---- n’ " '* 1-1 10 partizanskih društvih, teži pa za tem, da hi se to sodelovan je s »Partizanom« v prihodnji sezoni še bolj povečalo Pionirska tekmovanja. k:i jih je lani uvedla PZS bi morala biti tisto področje, kjer naj bi se srečali prav vsi otroci iz plavalnih klubov, društev »Partizan« in pla- rih športne zveze Slovenije je bil danes tehnični posvet Plavalne zveze Slovenije, ki je obsegal 2 točki dnevnega- reda, in sicer plavalne šole ter propozdcije in koledar tekmovanj. Iz referata tovariša dr. Škaberneta smo razbrali, da je letos PZS še z večjim uspehom delovala na pod- valnih šol. Splošno mišljenje pa je “um sprejel sklep, da se v repub is i kc roqju plavalno vzgoje naše mladine, bikb dat je.kih*, izrednemu pomenu ” 7 Rim7wh V 20 krajih Slovenije je letos delovalo 34 plavalnih-šol, ki so zajele nad 2000 otrok. Od 1377 neplavačev se je v teh šolah naučilo 80 °/o otrok plavati. Vse te številke so se v primerjavi z lanskimi močno povečale. Posebna skrb je veljala vzgojiteljskemu kadru in tako je PZS v sodelovanju z Višjo šolo za telesno vzgojo organizirala 3 tečaje za vaditelje plavalnih šol. V zadnjih dveh letih je PZS usposobila 132 oseb za vaditelje plavalnih šol. PZS je v sodelovan ju z Zvezo »Partizan« , Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju Včeraj se je v Oslu pričelo letošnje evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Kot prva disciplina je bilo na sporedu drsanje na 500 m, ki je dalo naslednje rezultate: 1. G tišin (SZ) 43.0, 2. Mihajlov (SZ) 43.1, 3. Hodt vrhovni vodja, delegat NTZS, vrhovni sodnik in zastopnik prireditelja. Anketa »Poleta« o Visoki šoli za telesno vzgojo iti® H iz mmm Mvi&cmi Zahteva, da dobimo Slovenci ustanovo te vrste, ni nova. — Še pred zadnjo svetovno vojno so dr, Skabernc, Drago Ulaga, Jelica Vazzaz in nekateri drugi začeli z akcijo, ki pa v takratnih razmerah seveda ni mogla uspeti in takrat razen šole v Beogradu nismo imeli ustanove, ki bi nam dajala te, tako potrebne kadre. Fo osvoboditvi pa smo tudi v tej smeri že prehodili razmeroma dolgo in tudi uspešno pot. Na Zavodu za fiz.kultu.ro s stopnjo srednje šole, na Inštitutu za telesno vzgojo ter &a današnji Višji šoli za telesno vzgojo so se tudi nam Slovencem ■deloma uresničile želje in zahteve po ustanovi, ki bi organizirano delala na vzgoji kadrov in se obenem ukvarjala tudi s študijem vseh vprašanj v zvezi z našo telesno kulturo sploh. Prišlo smo torej do ustanove z rangom višje šole, ustavili pa smo se torej tik pod vrhom Sodimo, da smo vsej naši javnosti, ki se včasih nepoučena sprašuje, zakaj hočemo Visoko šolo, dolžni odgovor in pojasnilo. Prepričani smo, da bomo z našimi argumenti javnost prenričali in potem od nje dobili potrebno podporo in pom-oč za dosego našega upravičenega cilja. Torej, od tistih dni pred devetdesetimi leti, ko sta Južni Sokol in ljubljanski učitelj Zima izdali prve skromne brošure z navodili o telovadbi, so se razmere tudi v telesni vzgoji temeljito izpremenile. Razširilo se ni samo spoznanje in znanje 0 telesnih vajah, danes ogromno vemo o njihovem vplivu na človeka kot celoto ter o njihovi pomembnosti pri vzgoji današnjega naprednega človeka. Današnji učitelj telesne vzgoje torej ni več učitelj iz dni, ko je mladina, lepo post rojena, ubogljivo izvajala nekaj skromnih telesnih vaj, učitelj, sam pa je to delo lahko opravljal več ali manj mehanično, ker kaj prida o telesnih vajah takrat niti ni mogel vedeti. Učitelj današnjih dni, ki dela v našem sistemu telesne vzgoje, je v Primeri s tovarišem iz preteklih dni naravnost velikan, pri čemer seveda mislimo na znanje, ki mu je Potrebno,-če hoče uspešno oprav- 1 ra ti svoj poklic. Samo skromno tehnično znanje o vajah ne zadostuje več. Področje, na katerega posega telesna vaja s svojim vzgojnim Vplivom, je izredno obširno. Dober učitelj mora danes razen metodike telesnih vaj poznati anatomijo, fiziologi jo, higieno, prvo pomoč, biti mora dober pedagog in psiholog, seznanjen mora biti z vlogo telesnih vaj v družbi sploh, skratka, biti mora temeljito podkovan in oborožen z znanjem. Ob vseh teh nalogah je seveda tudi vloga učitelja telesne vzgoje v šoli danes močno drugačna, kot je bila včasih. Če je včasih bilo dovolj, da je mladini vcepil nekaj osnovnih spretnosti, postaja učitelj telesne vzgoje v naši šoli činitelj, ki odločilno posega v pravilni celotni razvoj mladega človeka. Vse to pa, kot smo že rekli, zahteva zna-nia, ki si ga je nekje treba pridobiti. Za vzgojo matematikov, fizikov, jezikoslovcev itd. skrbimo že dolgo vrsto let in je bil uspešno izbojevan boj za našo univerzo, brez katere si dostojne rasti našega naroda ne'moremo misliti Ugotoviti pa moramo, da je skrb za vzgojo kadrov Pa področju telesne vzgoje kratkotrajnejša in ne vedno dovolj temeljita. Dobre, napredne vzgoje ni brez sodelovanja dobrega strokovnjaka s tega področja. Tud] na tem področju moramo izvesti odločilen ukrep, učitelju telesne vzgoje je treba v naših učiteljskih zborih poveriti tisto mesto, ki mu ,po pomembnosti dela pripada. Ugled takega strokovnjaka je odvisen od znanja, k znanju samemu pa morata prispevati svoj delež njegova lastna prizadevnost, po drugi strani pa šola. Ali lahko ustanova z rangom višje šole z.adosti vseh zahtevam? Ali .s tem. da za področje telesne vzgoje ne postavljamo istih zahtev kot za ostala področja, *ne zapostavljamo tega izredno pomembnega kompleksa vzgoje? Ali ne delamo krivice tudi študentom samim, ki jim onemogočamo, da bi z eno leto daljšim študijem tudi formalno postali enaki svojim ostalim tovarišem v šoli? Na ta in še druga vprašanja bomo skušali v naslednjih številkah »Poleta« odgovoriti in zbrali tehtna mnenja in material, ki naj nam pomaga, da bomo končno to vprašanje ne samo začeli, temveč tudi rešili pred našim najvišjim oblastnim organom. D. S. SI K I V VODO Brata Košoroka na treningu v Stuttgartu Te dni smo prejeli iz Stutt- televizijski stolp, ki ie visok 211in. garta v Nemčiji kratko pisem- Mimo tega sva si ogledala še mnogo ce, ki nam ga je poslal na- drugih zanimivosti. Vsem prijate- Zveza »Partizan« Slovenije je letošnje semestralne šolske počitnice ■ .'vnn.iji .......... --n- — ~p~--------- —.. - znova zelo dobro izkoristila in je v tem obdobju razpisala vrsto tečajev ce, ki nam ga je poslal na- drugih zanimivosti. Vsem prijate- za mo§ke jn ženske, ki naj bi se izpopolnjevali za društvene vaditelje, darjeni skakalec v vodo, Rudi ljem plavalnega športa lep pozdravi ge v Večji meri pa pripravljali na tekmovanja in nastope v letošnji nir T ~~1'1 sezoni. Prejšnji teden je bil zaključen tečaj za ritmiko, ki se ga je udeležilo 51 članic in mladink, prijavljenih pa je bilo nad 100, kar kaže, da je zanimanje za to panogo vadbe vedno večje. Tudi v obeli tečajih za mnogoboj na orodju, ki sta se začela za moške inženske v sredo, je mnogo udeležencev. Zenske — ki jih je bilo 46 — vadijo v študijski telovadnici v Tivoliju dopoldne, popoldne pa imajo predavanja o zdravstvu, izrazoslovju pri prostih in orodnih vajah ter o načrtu vadbe, medtem ko imajo moški — le-teli je 41 — predavanja dopoldne, praktično vadbo pa pop oldne. , ^ „ Brez dvoma sta oba tečaja zelo koristna, ker služita pripravi telovadcev za letošnje državno prvenstvo v mnogoboju, ki bo že maja v Osijeku Tečajniki so zelo marljivi in kažejo izredno zanimanje za nazorni pouk naših priznanih strokovnjakov Jelice Vazzazove in Borisa Gregorke. . In še nekaj: niso pa pripadniki »Partizana« marljivi samo v toplem zavetju telovadnice. Drugi, ki se ukvarjajo v društvih s smučanjem, imajo prav te dni tudi tečaje v smučanju, in sicer v Kranjski gori. Prejšnji teden so zaključili svoj tečaj moški, sedaj pa vadijo ženske. Vsi tečaji so pod vodstvom Zveze »Partizan« Slovenije. Italijanski časopis Corriere dello Šport je sestavil najboljšo nogometno enajsterico sveta za leto 1956. Verjetno so hoteli reči Evrope, kajti v tem moštvu ne najdemo niti enc-Sa igralca iz Jnžne Amerike, kar Vsekakor v svetovni enajsterici ne , * bilo mogoče. Takole so si Italijani zamislili to moštvo:. Jašin — Sovjetska zveza, Hanappi — Avstrija, Campanal — Španija, B oz sik R- Madžarska, NVright — Anglija, Ocvirk — Avstrija, Mattkews — Anglija, Di Stefano — Španija, Ko-Pa — Francija, Puskas — Madžarska, Kolev — Bolgarija. List meni ?ndi, da je peterica od omenjenih !"ralcev po svojih igrah v pretek-mni letu še nekoliko nad ostalimi. bi bili Jašin, Puskas, Kopa, Di stefano in Matthews.. Košorok, član PK Ljubljana. Ker bo bralce prav gotovo zanimalo,' to pismo objavljamo. Piše nam tole: V septembru ob troboju mladincev v skokih v vodo Nemčija : Avstrija : Jugoslavija sva bila z bratom povabljena na izpopolnjevalni zimski trening v Stuttgart. Povabilo sva z veseljem sprejela in 20, januarja odpotovala, Tu je prav zanimivo. Predvsem sva zadovoljna zaradi tega, ker stanujeva pri zveznem trenerju Jaiserju, ki naju kar z avtomobilom vsak dan^zapelje na ■kopališče. Trenirava v Stadt Radu, ki je moderno urejen. Ima 50-metrski bazen ter po dve 3-metrski in 1-m e trski deski. To so posebne deske, ki jih izdeluje tovarna Benz v W;i,nendenu. V kopališču je zelo živahno. Dopoldne kar mrgoli šolarjev, ki izkoristijo eno uro telovadbe za plavanje in skakanje. Povedati moram, da se nemški način treninga razlikuje od našega, kajti nemški skakalci vadijo vse možne skoke. Precej se približujejo ameriški šoli skakanja, ki velja za najmodernejšo na -svetu. Zanimanje z.a skoke je v Stuttgartu precejšnje, hvalevredno pa je, da tudi starejši skakalci redno trenirajo. Najin trener in gostitelj g. Jaiser ima že 50 let, pa dela celo 1 in pol salto z dvema vijakoma. Prav gotovo bi marsikaterega našega vrhunskega skakalca ugnal v kozji rog. I*n midva? Na takšen način treninga sva sc že privadila. Trenirava vsak dopoldne in popoldne in upava, da se bova naučila mnogo novega. Pri tem pa sva prišla do spoznanja, da bi pri nas doma zelo, zelo potrebovali zimski bazen. Kako pa sicer? Stuttgart je bil med vojno zelo porušen, toda sedaj je zraslo že mnogo novih stavb. Odred namerava tekmovali v II. neamaierski ligi Ni dolgo tega, kar smo pisali o skupščini ŽNK Ljubljana, kjer smo ugotovili nekatere značilnosti. Zato nas je tembolj zanimalo, kakšno je stanje priNK Odred, ki je imel svojo skupščino minulo sredo. Omembe vredno je, da je Odred v istem času kot Ljubljana, preživljal notranjo krizo — seveda v mnogo manjši meri — in da so prav tako nekateri odborniki v delu precej popustili. Ta malodušnost je povzročila, da so morali »garati« le posamezniki, ki so konec koncev vendarle uspešno zaključili svojo bilanco. V čem smo zasledili krizo? Iz do- pohvalila ter ga postavila za vzgled kaj skrbno pripravljenega poročila vsem.ostalim. no ugotovili, da bi z vstopom v ne-amaterski nogometni sistem tekmovanja sčaso-ma vendarle precej pridobili na izkušnjah, še več pa na obisku gledalcev, ki si želijo tekem višjega kvalitetnejšega ranga. Seveda bo treba v sistemu tekmovanja sprejeti še določnejše sklepe, kajti po novem predlogu tekmovanje, zlasti v nižjih razredih, ni sprejemljivo. Mnenja so bili tudi, naj bi družba prevzela skrb za vzdrževa- kaj skrbno pripravljenega poročna vse m.osmimi, .... vic.la *<* . upravnega odbora smo videli, da je Razprava po poročilih se takoj ni nje objektov m tudi za plačevanje cnrua trden to-članeki m mrla prav razživeti. Toda, ko je trenerjev, cesar klubi sami tie z mo- ra ogla prav razživeti. Toda, ko je bil nakazan problem novega sistema tekmovanja, so se posamezniki precej razgibali in določno povedali svoje mnenje. Predsednik NK Odred, 1UL-U ,VJUV ,..............sa-a 'Komisija. «4 j= im=«a ickm> na- tov. Pečar, je prav dobro načel je zraslo že mnogo novah stavb. ]0g0 zhrati tako potrebna finančna vprašanje amaterizma in neamate-Se-daj šteje '600.000 prebivalcev. Naj- sredstva in je v tem dokaj uspela, rizma, ki ga pojmujejo nekateri na-večia zanimivost za turiste ie novi Tudi tehnična komisija je bila do- p a eno. Dejal je, da si kvalitete ne izbrana. Kasneje pa je imel Odred sprva trden 19-članski upravni odbor in dobro sestavljene komisije, ki so imele pred seboj točen načrt dela za vso poslovno dobo. Zlasti aktivna je bila gospodarska komisija, ki je imela težko na- Homksžma tkalnica Vižmarie pri Ljubljani priporoča trgovski mreži in vsem potrošnikom svoje kvalitetne izdelke, predvsem pa prvovrstne kepre, tropicale in flanelaste rjuhe bro izbrana. Kasneje pa je začelo pri obeh komisijah delo šepati. Vzrok temu so bili delni neuspehi ligaškega moštva, ki v jesenskem delu tekmovanja, vsaj v začetku, ni imelo naivec sreče. To pa je povsem razumljivo, ka.jti_ disciplina v tem moštvu ni bila najboljša.^zlasti glede obiskovanja treningov. Kasneje se je disciplina močno popravila in ob pripravah na spomladansko sezono lahko ugotavljamo, da je sedaj že zelo trdna. Težak problem predstavlja igrišče, ki kmalu ne bo sposobno za vadbo in tekme. Klub pa trenutno nima sredstev, da bi začel s popravljanjem terena. V glavnem se je vzdrževal sam, toda izdatki so bili mnogo večji kot dohodki — dotacij namreč ni moč dobiti. Tudi glede rekvizitov niso na najboljšem, saj imajo v svojih vrstah mnogo članstva, predvsem mladine in pionirjev. ki jim pa ne morejo nuditi vseh potrebnih rekvizitov. Klub šteje 106 članov, od katerih so registrirani igralci prvega moštva (59). mladinci (30) in pionirji (30). Med uajvestnejše igralce se uvršča vsekakor Medved, ki ga je skupščina more nihče pridobiti z denarjem in da — čeprav resno računajo, da bi sodelovali v drugi neamaterski ligi — moštvo ne bi moglo kar čez noč postati kvalitetno že s tem, če bi se vključilo v neamatersko tekmovanje. Ta misel je povsem upravičena, na drugi strani pa so pozi ti v- trenerjev. česar klubi sami ne zmorejo. Delno zatrdilo za pomoč s strani oblasti jim je dal tudi predsednik Sveta za telesno vzgojo občine Bežigrad, tov. dr. Verstovšek, ki je med drugim dejal, da se njihov forum precej zanima za delovanje tega kluba na področju telesne vzgoje. Dokaj razgibana skupščina NK Odred nam je pokazala, da je odboru in članstvu, ki ga bo vodil znova predsednik tov. Matko Pečar, mnogo na tem, da bi si priborili čimveč uspehov. Upajmo, da bodo uspeli. T. B. Društva naš razpravljalo in dajejo predloga V mrtvi sezoni, ko ne moremo zapisati nobenega poročila z nogometnih tekem, je še vedno najaktualnejše vprašanje o novem sistemu tekmovanja nogometnih klubov po vsej državi, o čemer živahno razpravljajo i nogometaši i ljubitelji nogometa. Te dni so klubi in vse ostale nogometne organizacije prejeli na vpogled predlog upravnega odbora NZJ o novem sistemu tekmovanja, predlog, ki so ga vsaj po večini prede-batirali na nedavnem zasedanju v Beogradu. Pri tem moramo poudariti neko zanimivost. V predlogu namreč piše, da so bile vse točke o novem sistemu tekmovanja sprejete na zasedanju. To pa ne drži, kajti, ko smo vprašali .nekatere vodilne funkcionarje NZS, so nam povedali, da je v >Jugoslovanskem fut- baluc, ki je izšel v posebni izdaji, marsikaj dodano, o čemer niso razpravljali na zasedanju. To je predvsem vprašanje druge alternative o II. zvezni ligi. Le-ta naj bi po tej alternativi ne bila enotna, temveč deljena, kar bi seveda nekoliko spremenilo položaj ia bi tako namesto 10 klubov sodelovalo v nc-amaterskem tekmovanju II. zvezne lige 20 klubov. Sicer pa pustimo za sedaj stvari kot so, pač pa moramo našim klubom in podzvezam (Nadaljevanje na 4. strani) «S /S\ ' UT- =C • AL Ni' » Vtisi s potovanja po Švici medi Švicarji organizirajo vsako drugo leto veliko skakalno turnejo, ki jo začnejo v Untcrwasserju, nadaljujejo v Arosi in St. Moritzu ter končajo na francosko-švicarski meji v Le Loclu. Letos je bila to že četrta takšna prireditev, ki jo je organiziral njen idejni »oče« g. Hans Feldmann, predsednik švicarske smučarske organizacije. Nastop Severnjakov in drugih najboljših evropskih skakalcev dokazuje, da je ta turneja privlačna ne samo za ljubitelje smučarskega športa, ampak za vso ostalo športno javnost. Na letošnji turneji so sodelovali Finci, Norvežani, Švedi, Italijani, lugoslovani, Poljaki, dva Avstrijca ter po en Francoz in Američan Kakor vidimo, je bila zbrana vsa elita, razen Rusov, ki so v zadnjem času že precej omajali sicer še vedno soliden ugled mojstrov s severa. Slab začetek, dober konec Ker mi švicarski konzulat v Zagrebu ni hotel takoj izdati vstopne vize, mi je pomagal vodja jugoslovanske smučarske ekipe dr. Dečman in izposloval kar v Švici vstopno dovoljenje. Prve tri tekme pa so bile že skorajda v pozabi in temu primerno je bilo moje razpoloženje, ko sem vstopil v Ljubljani na vlak. Toda, čeprav sem videl samo eno tekmovanje, lahko trdim, da sem bil nadvse zadovoljen. Ni bilo namreč težko ugotoviti, da je bila prav tekma v Le Loclu najzanimivejša in najrazburljivejša, udeleženci_ celotne turneje pa so trdili, da je bila tudi najkvalitetnejša. No; če ni me drugega, je vendarle tudi to nekaj veljalo. Točnost je lepa čednost Kdor je videl Švico in spoznal življenje Švicarjev, ve, da j6 to dežela točnosti, reda in čistoče. Vse to sem opazil že na vožnji, kjer vlaki vozijo z vratolomno hitrostjo ter prihajajo in odhajajo do sekunde točno. Tej točnosti primerno^pa so Švicarji tudi v računih zelo locni, in gost mora večkrat globoko seči v žep. Švicarski frank ima visoko ceno in temu primerno je tamkajšnje življenje. Našega, večkrat kar pretiranega gostoljubja, niti od daleč ne poznajo in menda staje zrak in voda za vsakogar brezplačna Strah pred novinarji Ob prihodu v Le Locle, od koder je samo en skok v Francijo, nas je oni dan. pozdravila huda ploha. Snega ie bilo boli malo in kar v glavo nam ni šlo, da v januarju v Švici dežuje, namesto da bi od mraza škripalo pod nogami. Organizacijski komite je posloval s polno paro. Eden od funkcionarjev mi je ob prihodu s skrbio potožil: »Le kaj bo, če bo zaradi slabega vremena tekma slabša, kot vsi pričakujemo. Novinarji nas bodo strgali!« Izjava tega funkcionarja mi ie potrdila — to sem tudi sam pozneje opazil — da uživajo novinarji v Švici največji ugled ter so večkrat strah in trepet tudi za tiste, ki se celo ponašajo z blestečimi nnsiovi v javnem življenju Šport združuje narode Tudi v Le Locle so organizatorji pripravili prisrčen sprejem za vse udeležence turneje Mestni župan je priredel slovesen sprejem, seveda z majhno zakusko, ločno oh določeni uri so se zbrali v velikem pred-dvorju vsi tekmovalci ter njihovo Društva nas raz-rapravliaio in daieio predloge (Nadaljevanje s 3. strani) nekaj priporočiti. Kot smo rekli, so \ sc te osnovne organizacije našega nogometnega Športa sprejele posebno izdajo > Jugoslovanskega fulbala« in to prav gotovo z namenom, da bi predlog TJO NZ J dodobra proučili vsi funkcionarji klubov, pa tudi igralci, ki bodo imeli brez dvoma velik delež pri novem sistemu tekmovanja. S tem je bil tudi v nogometu uveden nekakšen način zborov voliiccv, ki naj bi za tem, ko bi preštudirali vse točke tega predloga, dali tudi svoje mnenje. Pričakujemo, da bodo klubi v lastnem interesu to tudi storili. Zelja funkcionarjev NZS je, naj bi vsi klubi v naši republiki zares pazljivo obravnavali vse podrobnosti, kajti novi sistem tekmovanja ni pomemben samo za vodilne klube, temveč tudi za vsak najmanjši nogometni kolektiv v naši domovini. Čim se bo namreč izpreinenil sistem tekmovanja pri vrhu, se bo v zvezi s tem nujno moral izpremeniti tudi v nižjih tekmovanjih. Za razpravo in obravnavanje problema novega tekmovanja so menda najbolj primerne letne skupščine, ki jih naši klubi sedaj organizirajo. Le-te naj bi še posebej posvetile pozornost temu problemu in morda izkristalizirale kakšne dodatne predloge, ki naj jih pošljejo Nogometni zvezi Slovenije. T. B. Habersatter je postal zmagovalec malo je manjkalo - samo za 3.4 točke - pa hi ga premagal najnevarnejši — pa bi ga premagal najnevarnejši konkurent, Švicar Dascher. spremstvo in župan je povzel besedo: »Dragi športni prijatelji! Vesel sem, da vas lahko v imenu našega mesta toplo pozdravim. Zavedamo se, kaj pomeni športna manifestacija. Če katerakoli ideja druži narode, je to prav gotovo šport in zato vas kot športnike od vsega srca pozdravljam...!« Po teli prisrčnih besedah predstavnika mesta Le Locle se je razvila živahna, tovariška in prisrčna debata v vseh evropskih jezikih. Zanimivo! Poljak ni na primer razumel jezika Fincev, pa glej — odlično sta se sporazumela. Tudi naši fantje so bili ves čas v ospredju pozornosti. Kako tudi ne. Ne samo da so bili na vsej turneji disciplinirani in vedno pripravljeni za ta ali oni pomenek, tokrat so bili v središču pozornosti tudi zato, ker so z našo pesmijo pritegnili vsakogar Fritz Tschannen: »Planice ne bom nikoli pozabil« V tem živahnem vrvenju; ko je svoje »delo« odlično »opravljalo« tudi izvrstno francosko vino. sva si med drugim segla v roke tudi s starim planiškim znancem Fritzem Tschannenom. Opazil sem, da mu je Planica zelo pri srcu. Z velikim navdušenjem je pripovedoval o dogodkih pred devetimi leti, ko ie po končanih tekmah v večernih urah še enkrat hotel v slovo od blizu ogledati si velikanko, ki mu je prinesla svetovni sloves. »Hodil sem okoli skakalnice in naenkrat je nekdo nekaj zakričal. Nisem se zmenil za ta klic in sem mirno obkrožal iztek velikanke. Klic je bil drugič glasnejši Spet nisem razumel pomena poziva, toda kljub temu sem nekoliko obstal in nato krenil naprej. In še tretjič je . nekdo z odločnim glasom zavpil: »Stoj!« Takoj sem razumel za kaj gre. Bil je vaš graničar, ki me je »zalotil« v poznih urali, misleč, da hočem pobegniti čez mejo. Obstal sem in mu povedal svoje ime. Graničar ni razumel moje govorice in je bil še vedno odločen v svojem uradnem poslovanju. Toda znašel sem se. Hitro sem napisal svoje ime v sneg in zraven še pristavil — 120 m Vaš čuvar meja je v hipu spoznal, kdo sem in resnost je zamenjala najlepša prisrčnost. Stisnil mi je roko. me objel in v hipu sva bila največja prijatelja... Pa ne samo to. Pri vas ie fletno tudi zato, ker imate tako ljubezniva dekleta, česar nisem srečal daleč naokoli po svetu.« Rajnega, lepa pohvala slavnega Tschanncna našim krajem in ljudem. Trikratni »hura« za Dascherja Deževni dan ni- obetal nič lepega. Tik pred tekmo je v Le Loclu močno deževalo in organizatorji so bili zares v neprijetnem položaju in v velikih skrbeh. Ljudje so trumoma hiteli pod skakalnico. Reklama je bila odlična, športniki pa itak poznajo vse vremenske nevšečnosti, © # zato jih nobene motnje ne zadržujejo. Ob napovedanem času so dali znamenje za začetek in pred očmi številnih gledalcev so se zvrstili nekateri najvidnejši evropski mojstri. Če še nikoli, sem tokrat spoznal, da je 60 do 70rmetrs:ka skakalnica pravzaprav najlepša in najprimernejša za veliko borbo svetovnih »kanonov«. Se posebej pride do izraza lep slog, ki je povezan z daljino, V Le Loclu so skakalci dokazali — tu mislim predvsem na boljše — veliko izkušenost in poznavanje same skakalnice. Vnela se je tiha in skrita borba med favoriti s slavnimi imeni, od katerih je vendarle, brez pretiravanja rečeno, zasluženo pobral najvišje ocene domačin Andreas Dascher. Gledalci so bili navdušeni nad izklesanim odskokom, letom in doskokom in zato ni nič čudnega, če so bili tudi sodniki za njegov skok zelo radodarni. Naj omenimo samo to, da mu je naš dr. Dečman, ki je ta dan sodil, prisodil 19 točk! Tudi Finci, Švedi in Norvežani so leteli po zraku kot ptice in vsak skok enega izmed teh tekmovalcev je razgibal množico. Kaj, to so Poljaki? Nenadoma je poletel skozi zrak skakalec s številko 34. Vsi smo obstali, Kdo- je vendar to? Eden izmed novinarjev je vzkliknil: »Kdo drugi kot Finec! Samo oni znajo talko skakati!« »Oprostite, kolega, v, zmoti ste,« sem ga opomnil, kajti pred seboj sem imel startno listo in številka 34 je bil Furman Jan — Poljak! Tudi ostali so bili presenečeni in kar doumeti niso mogli, da lahko tudi Poljaki tako skačejo. Kasneje se je vnela živahna razprava še med strokovnjaki, ki so ocenjevali skoke vsakega posameznika in ugotovili, da so Poljaki danes prav pri evropskem kvalitetnem vrhu. O ruskih skakalcih smo že v eni izmed zadnjih številk našega lista več govorili. Takrat smo zapisali, da Rusi skorajda ležijo na dilcah, ko letijo skozi zrak. Prav isto delajo tudi Poljaki, ki so že danes resni tekmeci onim s severa. Zato ne sme biti nihče presenečen, če sta se v Le Loclu uvrstila takoj za zmagovalcem Dascher jem Poljaka Furman in Tajner, pred vsemi Finci, Švedi in Norvežani Jugoslovani so bili tudi v Le Loclu uspešni Pravzaprav smo o naših skakalcih, ki so tokrat nastopali v Švici, prav malo ali skorajda nič slišali. Zvedeli smo za njihove rezultate brez kakršnihkoli strokovnih pripomb. Kdor ni poznal moči nastopajočih, bi mislil, da so naši skakalci doživeli polom. In takih je bilo kar dovolj. Toda, resnici na ljubo naj povemo, da so naši fantje dosegli lepše rezultate, kakor smo pričakovali, Že v Untenvasserju in kasneje v Arosi in St. Moritzu so se uvrstili na zadovoljiva mesta, čeprav je bila njihova priprava za to tekmovanje slabša od ostalih inozemcev Za zaključek pa so bili v Le Loclu skorajda enakovredni najboljšim. Seveda je bilo vmes tudi nekaj smole, kar še posebej velja za Roglja in Goriška, vendar tudi ono, kar so pokazali, je prav tako razgibalo gledalce, kakor n. pr. skok Finca, Šveda ali Norvežana. Če bi Langus imel nekoliko boljši doskok, potem bi se prav v Le Loclu uvrs.til na sedmo ali osmo mesto. Kar zadovoljni smo lahko z našimi skakalci, ki ne bi ob smotrnejšem treningu prav nič zaostajali za tistimi, ki so za zaključek pobirali tako lepe nagrade. Če si'ogledamo končni vrstni red celotne turneje, potem bomo videli. da so med 33 skakalci naši zasedli naslednja mesta: 10. Zidar. 14. Langus, 17. Gorišek in 19. Rogelj. Zato je bila pripomba našega trenerja tov. Priboška na mestu, ko je dejal: »Kaj hočejo še več od naših -fantov, oni. ki vedno godrnjajo?« Eno uro med Finci Po končanih tekmah je bila prisrčna slovesnost, med katero je bilo polno pozdravnih govorov in pohval. Kot nalašč so me posadili poleg Fincev, ki so bili mimo Švedov še najbolj zgovorni. Naj povemo, da Finci na te} turrneji niso potrdili svojega slovesa, ki ga uživajo v svetu,- saj smo jih na drugih tekmovanjih občudovali kot nepremagljive mojstre. Vzrokov za to je več, eden med njimi pa je verjetno tudi ta, da je bila turneja le nekoliko prenaporna. Trudili so se sicer, zlasti v Le Loclu, da bi dokazali vsaj za zaključek svojo premoč in virtuoznost, toda usoda, ki se ne ozira na tradicije, jim je prekrižala ra- Dva tekmovalca, dva različna slog a. Pri obeh je videti, da posvečata veliko pozornost drži pri skoku. Zato ni nič čudnega, če je Furman (Poljska — zgoraj) precej posegel v ostro borbo najboljših skakalcev na turneji po Švici. Dascher (Švica — spodaj) pa se je odlikoval razen z lepim slogom tudi s primernimi d nižinami. čune. Na zaključnem večeru pa so se sprostili in bili za las podobni veselim Kranjcem od dobri kapljici. Izkoristil sem priložnost, ker me je zanimalo, kakšne so bile njihove priprave za letošnjo sezono »Koliko časa ste trenirali?« Vprašanje je razumel drugoplasi-rani iz Faluna, Heinonen Veikko, ki je na to vprašanje zmajal z rameni, rekel pa takole: »Pri nas delamo ves čas po določenem načrtu. Ne smete misliti, če smo Finci v zadnjih letih dosegli takšne rezultate, da je bilo to samo plod dela nekaj mesecev. Na Finskem imamo več strokovnjakov, ki so takoj po končani vojni začeli temeljito proučevati skakalni šport in po daljšem študiju sestavili program dela.« »In kakšen je ta program?« »Vsakdo izmed nas mora iti skozi telovadnico. Parterna gimnastika, razgibalne vaje, temeljito obvladanje telesa, zbranost duha in seveda predvsem nenehna vadba na snegu mora pripeljati do vrhunskih storitev.« Še in še so govorili in vsakdo od njih je vedel povedati o svojem načinu dela pri treningu. Ob tem pripovedovanju sem se spomnil naših razmer, saj lahko na prstih ene roke preštejemo vse tiste, ki bi vsaj približno tako vadili kot Finci. Potem pa se sprašujemo, kje so rezultati in zakaj sploh nimamo tekmovalcev? Naš skakalni šport bo šel rakovo pot, če ne bomo takoi globlje zaorali ledine ... Govori dr. Dečman Tone Na zaključnem banketu so spre« govorili vodje posameznih držav. Vsakdo je govoril v svojem materinem jeziku, ali pa v nemščini. Govoriti je moral tudi vodja jugoslovanske ekipe,,ki pa je to priložnost izkoristil čisto po svoje. Kakor je znano, leži Le Locle ob francosko-švicarski meji in zato v tem kraju govorijo po večini francosko. Zato je tov dr. Dečman govoril v francoskem jeziku, kar je že na začetku njegovega govora vzbudilo izredno pozornost. Dejal je nekako takole: »Jugoslovani smo se udeležili vseh turnej, ki jih je doslej organizirala švicarska smučarska organizacija. Vsaka turneja po Švici ima toliko večji pomen, ker nastopajo mojstri s severa, ki so s svojo udeležbo omogočili tudi Srednjeevropejccm spoznati lepoto skakalnega športa. Zahval jujem se predsedniku g. Hansu Feldmannu. ki je tudi letos tako lepo organiziral to turnejo. Prav tako se zahvaljujem vsem ostalim, ki so pripomogli, da je bila turneja zares kvalitetna. Prepričan sem. da se bomo kmalu spet videli in sicer v Planici, kjer bomo imeli od 9. do 10. marca velike mednarodne tekme na naši mamutski skakalnici.« Ko je dr. Dečman nato izročil še vsakemu posebej skromno darilce, je vsa dvorana navdušeno pozdravila govornika in pohvalnim besedam ni bilo konca ... Marjan Lipar Le še leden dni nas loči od pomembnega državnega prvenstva v alpskem smučanju, ki bo letos organizirano na Jahorini. Naši najboljši tekmovalci se že delj časa prav resno pripravljajo na to tekmovanje. Ni dolgo tega, kar se je alpska elita pomerila v Kranjski gori, minuli četrtek pa smo imeli slično prireditev, toda v manjšem obsegu, na Galetovem klancu v Ljubljani. Ne bi se spuščali v podrobnosti o tej ljubljanski prireditvi, omenimo pa naj, da so se tudi tokrat zbrali iia startu naši najboljši »asi« in da je bila borba, čeprav na dokaj kratki slalom progi, med njimi z e-la ostra. Mulej, Dornik,^ llija, ALa-tevž Lukane, Kunšič in šc nekateri so veljali za favorite. loda vsem to pot ni šlo tako,, kot bi si želeli. Zato so s precejšnjo porcijo smole morali odstopiti Mulej, Dornik, Pogačnik ter Janc, medtem ko je bil llija diskvalificiran. Zmagal je s tesno razliko v času Jeseničan Kunšič in to po drugem teku, ko je dosegel boljši čas od Lukanca, precej tesno za njima pa se je uvrstil Nograšek. Mimo njih so presenetili še nekateri mlajši tekmovalci, zlasti brata Klinarja z Jesenic ter Jemec in Cetina. Nastopile so tudi ženske, žal samo tri tekmovalke. Slavica Zupančičeva je ostala brez konkurence, Lenardova in Ojclova ji nikakor nista mogli do živega. Slavica je namreč pokazala prav »moško« vožnjo in navdušila blizu 2000 gledalcev'. Zares ima ta ženska precejšnjo mero drznosti in verjetno bi ob boljših pogojih treninga dosegala še boljše rezultate. Prav gotovo pa bo marsikoga zanimalo, kaj menijo naši najboljši tekmovalci o bližnjem prvenstvu na Jahorini. Le za kratek čas smo jih ustavili. Vedri Matevž je takoj povedal svoje mnenje: »Trq že dolgo pred končno odločitvijo razburjali slovensko športno javnost — zlasti v Mariboru. Potegnimo črto in naredimo končno bilanco. I | iv i Odredov boksar Mencej je osvojil naslov prvaka Slovenije v lahki kategoriji Boksarski dvoboj za naslov republiškega prvaka je bil za vse tri udeležence odločilnega pomena. Zato ni nič čudnega, če so klubi vzeli zadevo resno ter izkoristili čas pred tekmovanjem za redne podvojene treninge in uspeh ni izostal. Borbe so bile povečini na visoki kvalitetni ravni, kar velja zlasti za nekatere posameznike, velikega pomena pa je bila pri njih kondicija, ki so jo nekateri imeli več, drugi' pa manj. To dokazuje, da so imeli naši boksarji v minulem letu vendarle premalo nastopov in da bi bil v nasprotnem primeru učinek prav gotovo mnogo večji. Nekateri boksarji, kot Od redov ec Prešeren ter član Branika Stmkar in član Maribora Žurman, so pokazali, da bi jih z njihovo trenutno kvaliteto lahko uvrščali že v zvezni razred. Mimo njih so se izkazali še člana Maribora Kajzer in Kous, presenetili pa so nekateri mladi talenti, kot Kranjc in Černelič od Branika ter Kovač od Maribora. V čem je uspeh Maribora? Če primerjamo posamezna moštva med seboj, moramo reči, da se Maribor precej razlikuje od svojih nasprotnikov. Moštvo je nastopilo zelo dobro pripravljeno od prvega do zadnjega tekmovalca. Kondicija, tehnika in taktika so jim prinesle uspeli, to pa je v veliki meri zasluga njihovega trenerja Jezernika. Zato so zasluženo osvojili prvo mesto. Branik ni imel Novinarska reprezentanca izbrana Priprave jugoslovanskih novinarjev za evropsko prvenstvo v smučanju, ki bo 9. in 10. t. m. v Kranjski gori, so zelo resne. Organizacijski odbor je povabil na izbirno Na Jahormi bo trda borba (Nadaljevanje s 4. strani) zaneslo, se bo moral sprijazniti s slabšim uspehom. Vsekakor pa bo zlasti v moških disciplinah in seveda tudi med mladinci, precej naprezanja za čim boljše uspehe. Nastopilo bo 100 tekmovalcev, med njimi tudi prvič "Črnogorci. Rezultati tekme na Galetovem klancu — člani: 1. Kunšič 1:04.2, 2. Lukane 1:04.4, 3. Nograšek 1:04.7, 4. Jože Klinar (Jes) 1:05.9, 5. Peter Križaj (Ljubelj) 1:06, 6. Šumi (Tr) 1:06.6, 7. Budin e k (E) 1:06.7, 8. Jože Krmelj (Lj) 1:07.8, 9. Drago Jemec 'E) 1:07.9, 10. Stanko Klinar (Jes) 1:09.6. tekmovanje novinarje iz vseh republik. nastopilo pa je največ slovenskih tekmovalcev. V sredo so imeli udeleženci tekme za sestavo jugoslovanske reprezentance in sicer v slalomu na 1.900 m dolgi progi s 300 m višinske razlike in 40 vratci. Nastopilo je 14 tekmovalcev in to 10 Slovencev in 4 Hrvati, proga pa. je bila dokaj težka in deloma ledena. Na tem tekmovanju je dosegel najboljši uspeh član uredništva »Pavlihe« Maver, prav dobro pa so se uvrstili tudi ostali slovenski tekmovalci. Od Hrvatov. se je uvrstil na 5. mesto Gerhard Ledič, član uredništva »Vjesnika« iz Zagreba. Vrstni red je naslednji: 1. Maver (Pavliha), 2. Zivkelbach (Pion. list), 5. Podobnik (Radio-Lj), 4. Novak (Progres, Lj) 5. Ledič (Vjesnik, Zgb), 6. Mikeln (Gor. Glas), ?. Furlan (Slov. poroč), " 8. Matelič (Radio-Lj). 9. Štular (S. P.), 10. Tome (Radio-Lj). Vsi ti tekmovalci bodo ostali na skupnem treningu v Kranjski gori. Kot smo obveščeni, bo po dosedanjih prijavah nastopilo 93 tekmovalcev iz 11 držav. tako izenačenega moštva, ker so mu manjkali nekateri dobri tekmovalci. Vendar je v nasprotju z Odredom pri njih igrala veliko vlogo dobra kondicija. Te pa so imeli Odredovei mnogo manj. Za primer naj navedemo samo borbo Bitenca s Kousom. Bitenc je ves čas Kousa silovito napadal in je imel po točkah zmago že dobljeno, toda zaradi pomanjkanja kondicije v zadnjem. krogu ni vzdržal do konca in je le nekaj sekund pred udarcem gonga predal borbo. Isto se je pokazalo še pri nekaterih Od redovi h boksarjih. Kljub ugodnemu žrebu ... Pred začetkom tekmovanja so bili za vse tri dni izžrebani pari. Odred je imel pri žrebu precej ugoden položaj. Šest njegovih boksarjev je boksalo v soboto in ponedeljek, v nedeljo pa so bili prošti. Toda tudi to ni pomagalo, da bi si opomogli za svoje druge nastope. Upoštevati pa moramo, da imajo. Mariborčani mnogo ugodnejše pogoje za vadbo. Trenirajo namreč v toplih dvoranah, imajo na razpolago toplo vodo, dovolj rekvizitov in izkušene trenerje. Tega Odred nima, saj se mora. i preganjati« pod tribuno na stadionu. Tako jih pravzaprav drži poko-ncu le izredna požrtvovalnost članstva in odbornikov. Toliko na splošno o posameznih klubih. Poizkus je uspel Za to tekmovanje je vladalo v Mariboru izredno zanimanje, organizatorji pa so imeli smolo, da niso dobili za nastope primerne dvorane. Mnogo gledalcev je vsak večer ostalo brez vstopnic in zato so prišli na svoj račun le tisti, ki se jim je posrečilo dobiti prostor v dvorani. Pripomniti pa moramo, da so bili gledalci' zelo disciplinirani, k čemur je pripomogla še dokaj dobra organizacija, še večji uspeh tega prvenstva je, da se je zaključilo brez vsakega protesta, kar so bili doslej redki primeri. Sodniški zbor so imeli v rokah Mariborčani in so svojo nalogo, z nekaj izjemami, zadovoljivo opravili. Povsem brez klubaštva sicer ni šlo, pa vendar ni prišlo do izraza. Tokrat lahko rečemo, da je bil nadzor BZS nad tekmovanjem trden in bi si kaj takšnega še naprej želeli. Vse to nam dokazuje, da je turnirski način boksarskega prvenstva uspel, čeprav je bilo spočetka proti temu načinu mnogo godrnjanja. Organizatorji in nastopajoči klubi so vendarle prišli do spoznanja, da ima turnirski način precej prednosti. Finančni stroški so mnogo manjši, nasprotno pa je dohodek na prireditvah relativno večji. Vrb tega. je BZS preprečila kakršnekoli manipulacije, ki bi lahko vplivale na regularen potek tekmovanja: noben nastopajoči klub si namreč ni mogel priboriti točk s kakršnokoli račuuico, kajti vse do zadnje- ® Maribor — V Mariboru so začeli z izpopolnjevanjem strokovnih kadrov. Mariborska nogometna pod-zveza je organizirala za ' službujoče odbornike na tekmah tečaj, kjer so se udeleženci seznanili s pravili nogometne igre. Tečaj je bil dobro obiskan. Tudi nogometni trenerji bodo imeli osemdnevni tečaj ,ki ga bo vodil znani strokovnjak Rajnovič iz Beograda. Po zaključku tečaja bodo ustanovili, odbor nogometnih trenerjev pri MNP. Da bi pridobili čim oec sodnikov, so Mariborčani organizirali v okviru mariborske zimskošportne pod z ve z e sodniški tečaj. Prijavilo se je mnogo kandidatov, med njimi tudi precej mladih moči. Igralci TK Branik so se na prihodnjo sezono začeli že prav resno pripravljati. V telovadnici vadijo tehniko, kondicijo pa na prostem. ® Slov. Konjice — Domači »Partizan« je imel minuli ponedeljek svoj občni zbor. Društvo -je doseglo kar lepe uspehe, saj se ukvarja mimo splošne vadbe še s smučanjem, plavanjem, namiznim tenisom in odbojko. Nogometaši so prenehali s tekmovanjem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Zelo aktiven je bil gradbeni odbor, ki urejuje dela na stadionu. Letos nameravajo pripraviti tekališče ter igrišča za odbojko in košarko. Preurejevati so začeli tudi dvorano v nekdanjem Mladinskem domu v telovadnico, ki je nujno potrebna. Udeleženci skupščine pa so precej grajali slab odnos prosvetnih delavcev do telesne vzgoje. Treba bo najti z njimi tesnejše stike, da bo delo še bolje napredovalo. @ Litija — Športno društvo »Litija« je imelo svoj občni zbor, na katerem so ugotovili, da je društvo krenilo precej naprej. Šteje 317 pripadnikov, treba pa bo pritegniti še več mjladiiine. Vzorni so bili odnosi z množičnimi organizacijami, ki so društvu izdatno pomagale, to pa velja tudi za ObLO in razna podjetja v Litiji. Ustanovili bodo odbojkarsko sekcijo ter utrdili disciplino. O Šmartno pri Litiji — »Partizan«, v tem kraju se uvršča med eno najbolj delovnih društev v ljubljanskem okraju. Ima 127 pripadnikov, žal mu pa manjka vaditeljskega kadra. Občni zbor je prav dobro uspel, saj so kritično pregledali delo in sprejeli sklepe, ki bodo njihovo dejavnost še povečali. Organizirali bodo sekcijo namiznega tenisa in zgradili smučarsko skakalnico, v društvo pa privabili vajeniško in kmečko mladino. trobojev, potrjujejo tudi izjave nekaterih mariborskih boksarskih strokovnjakov. Tone Bančič © Kranj — Na štiristeznein kegljišču so se pred nekaj dnevi pomerili sindikalni tekmovalci v kegljanju. Nastopili sta moštvi Tržiča in ICranja, zmagali pa so Tržičani z 1888 : 1797. Kranjski atleti so začeli z rednim treningom v telovadnici pod vodstvom izkušenih strokovnjakov. Vadijo imajo dvakrat tedensko in se nameravajo za nastopajočo sezono dobro pripraviti. Avto-moto društvo Kranj je imel svoj občni zbor. Posamezne komisije društva so delale zelo dobro, najbolje pa športna komisija. Zlasti ve- lik uspeh so dosegli z zgraditvijo dirkališčne steze, začeli so pa tudi sistematično vzgajati dirkače. V načrtu imajo več tekmovanj, med njimi tudi mednarodno dirkališčno tekmo v mesecu maju. ® Tržič — Pred kratkim so začele z redno vadbo odbojkarice »Partizana«, ki bodo spomladi tekmovale v gorenjski ligi. Tudi člani se marljivo pripravljajo na tekmovanje v II. republiški ligi. »Partizan« je organiziral posamezno in moštveno prvenstvo Tržiča v namiznem tenisu. Nastopilo je okrog 50 tekmovalcev. Zmagalo je moštvo domačega »Partizana« pred Kovorjem. Med člani je bil najboljši Bor-štnar, med mladinci pa Jakopin. Tudi tržiški nogometaši so začeli z rednim treningom v telovadnici, kajti v spomladanskem prvenstvu jih čakajo težke naloge. Želijo namreč obdržati čim boljši plasma na lestvici ljubljansko- p ri morske lige. @ Radovljica — Plavalci »Prešerna« so nedavno polagali račune za minulo sezono. Ta je bila zanje zelo uspešna, kar je zasluga neumornih funkcionarjev in samega članstva. Boljši pa so tekmovalci v plavalni ekipi kot »vaterpolisti. Povezali so se z društvom »Partizan«, ki jim nudi telovadnico za zimske treninge. Želijo še vnaprej izboljševati kvaliteto iii odstraniti vse ovire, ki se jim postavljajo na pot. F Radovljici je bilo tudi tekmovanje v namiznem tenisu. Nastopilo je 31 tekmovalcev iz 4 društev. Največ uspeha so imeli domačini. Pri članih je zlnagal Horvat, pri mladincih Jenko (Žirovnica), v igri dvojic pri članih Horvat-Vidic II., pri mladincih pa Cilenšek-Ravnikar II. ® Tolmin — Občni zbor domačega partizanskega društva je bil zelo dobro pripravljen. Udeležili so se ga številni člani in prijatelji, mirno njih pa še zastopniki ljudskih oblasti, množičnih organizacij in JLA. Dejavnost »Partizana« je bila zelo obsežna, članstvo pa je vlagalo vanjo mnogo naporov. Organiziralo je več propagandnih nastopov, skrbelo za politično vzgojo pripadnikov, na skupščini pa so spregovorili tudi o prevzemu šporinili objektov v okrilje občine. Od SZDL so za .svoje delo dobili polivalo. , Pripadniki »Partizana« in predstavniki JLA so sc pomerili v namiznem tenisu. Zmagali so člani »Partizana« s 7:5. ® Kamnik — V nadaljevanju tekmovanja za pokal KSS so se smučarji kamniških delovnih kolektivov pomerili v patrolnein teku na 6 km. Nastopilo je 14 moštev, zmagal pa je »Titan« v času 22:52 pred podjetjem »Kamnik« I, 24:30. • Vrhnika — Te dni se je zaključil na Zaplani smučarski tečaj za dijake nižje gimnazije. Tečaj je bil uspešno izveden, dijaki pa so dobili nekaj novih smuči. Smučarji »Usnjarja« so si zgradili 20-metrsko skakalnico, na kateri marljivo vadijo. Uspeli so pokazali na tekmovanju v Logatcu, kjer je med člani zmagal Vrhničan Kunstelj, mladinec Verbič pa je dosegel drugo mesto. Raymond Lambert: REKORD NA HIMALAJI 29. julija smo se ob šestih zjutraj res vsi zbrali ua kolodvoru. Poslavljanja ni bilo ne konca ne kraja, nihče ni zaklical k odhodu in tako je vlak že peljal, ko so tovariši planili na stopnice. Po tem odhodu se mi je odvalila s srca velika skrb. Končno so na poti z vso svojo prtljago. Zaboji z materialom so že gotovi, kjer čakajo, da jih vkrcajo na »Azijo« in odpeljejo proti Indiji. Z izjemo botanikov, ki sta prejela avtonomno finansiranje, smo mi previdno sklenili medsebojni dogovor. Petorica naše alpinistične skupine je ustanovila družbo, v kateri so vse pravice objavljanja, radijskih oddaj, filmanja ali fotografiranja last skupnosti. Taka previdnost je postala odsihdob v vseli odpravah klasična. Obenem statut družbe predpostavlja, da se ne niore noben podpisnik obrniti proti vodji odprave ali Proti kakemu drugemu članu in to celo v primeru kake nezgode. Vse to je na pragu prigode neprijetna sfran medalje. Toda izkušnje v Alpah so nas naučile, da je veliko bolje ravnati tako in tvoriti eno samo ekipo, ki jo veže zaveza medsebojnega soglasja, ki je De niore pretrgati nobena slučajna okoliščina. Po teni odhodu 29. julija sem še opravil razne zavarovalne zadeve. Če me ne bi mučilo tisoč skrbi, bi morebiti lahko šel s turisti v hribe, toda rajši sem odpovedal vse obveze eno za drugo. Nisem imel srca, da bi se šel alpinista po Chamoniških ostricah ali Va-laisu in pri tem tvegal le najlažjo nezgodo, ki bi mi onemogočila odhod. Čutil sem se preobteženega z odgovornostjo. Prav vse je vsaj nekoliko ležalo na mojih ramah, prošnja za dovoljenje, denarna vprašanja, organizacija potovanja in počasi me je izmučilo. Sklenil sem torej, da se malo odpočijem, dokler ne bi Claude uredila svojih zadev v Nici. Za polet proti Indiji morava izkoristiti počitnice. Drugo poglavje Naše potovanje V letalo sva sedla torej 18. avgusta. Tovariši so prišli v Bombaj nekaj dni pred nama. Od Nice do Rima sva letela z Air - Franceom. Šele v letalu sem začutil prvo olajšanje. Končno zapuščamo Evropo! Obrnila sva važno stran v knjigi! Moje mnenje je bilo, da predstavlja po vseli začetnih težavah že to, da smo lahko odpotovali, polovico uspeha odprave. V Rimu smo si šli s posadko Air - Franccovega letala ogledat mesto. Niti Claude, niti jaz nisva poznala italijanske prestolnice. To je bilo za naju čudovito odkritje, toda dala sva besedo, da se še vanjo povrneva, kajti ogledala sva si jo za najine želje veliko prehitro. Opolnoči sva spet na letališču in sedaj seveda v veliki Air - Franceov »Constellation«, ki veže Pariš in Saigon. Pozna noč je že, utrujena sva in komaj se dvignemo, naju objame globok spanec kljub ropotu štirih ogromnih motorjev, ki naju nosijo k sveti gori — Himalaji. O prvem svitu pristanemo v Damasku. To je pri« stajališče. Moramo iz letala. Zunaj vlada vlažna, neprijetna vročina. Na letališču čakamo celo uro. Komaj stopimo na tla, moramo predložiti svoje listine in izpolniti listke. Nato zopet splezamo v letalo, kjer nam vrnejo potne liste in že letimo proti Bagdadu. V Bagdadu smo opoldne. Vročina je še hujša kot v Damasku, 57° C v senci. Z naju znoj kar lije. Constellation stoji celo uro na žgočem soncu, da se napije pripeke z letaliških tal. Treba je naliti bencina in pregledati krmilne naprave ter motorje. Odletimo, toda tokrat moramo narediti ogromno etapo čez Saudsko Arabijo, da pristanemo okoli devetih zvečer v Karačiju. Pred pristankom nas preseneti zahteva, naj pokažemo papirje in izpolniti mo« ramo podrobno vprašalno polo z navedbo, kje smo spali zadnjih štirinajst noči! Nato moramo skozi carino in peljejo nas v ka« raški hotel, ki je hotel letališča. Ker nimava pakistanskih viz, sva prisiljena ostati tu in čakati na zvezo z letalom, ki bo jutri zjutraj odletelo v Bombaj-Le toliko smeva v mesto, da urediva zadevo s carino. Naslednji dan odletimo z letalom indijske zrako-plovne družbe. C L S T V o JCdo &o sthe£ja&&,z£ato puščico' Najboljši atleti Slovenije v letu 1959 Deseterice sestavil Marko Rožman Več kot 3000 strelcev že vneto polni svoje zračne puške po vsej Sloveniji, to je skoro trikrat več kot preteklo leto. Borba za »Zlato puščico« se je pričela. Tekmovanje se izvaja po sistemu izpadanja. Začelo se je pri strelskih družinah; še okrajno prvenstvo in 50 najboljših sc bo pomerilo V finalu. Toda, kdo bo streljal z »Zlato puščico?« Kdo bo prvak? Komentarjev je veliko, prognoze pa zelo .različne. Dosedanjega lastnika »Zlate puščice«, Planinca, smo dobili na treningu v rakovniški gimnaziji. Pri — 1“ Celzija trenira njegova družina. Toda kaže, da jim prija hlad, kajti nekateri so v taki formi, kot še nikoli. Vrbinc, Tež, mogoče tudi Jere, bodo vsekakor delali marsikomu sive lase. Mogoče celo Planincu, ki je glede zmage po svoji stari navadi nenavadno optimistično razpoložen. Mogoče celo preveč, toda to mu je že v krvi. Strelci SD »Branka Ivanuša« so najbolje založeni s perfektnim orožjem. Uspeh gotovo ne bo izostal. Takole je povedal znani atlet in strelec, Marjan Skušek: »Mislim, da .se bo najmanj pet naših plasiralo v finale — Umek, Kranjc, oba Stražiščarja (on in ona) ter upam, tudi jaz. Pogoji za trening so izvrstni«. Precej drugače pa je pri Olimpiji. Poleg obveznih podpisov v indekse študenti ne morejo in ne morejo dbbiti podpisa na ček, da bi kupili vsaj eno dobro puško za tekmo. In vse tako kaže, da bosta Kastelčeva in Dimičeva, v veliko jezo moških, edini zastopnici Olimpije v finalu. Na vzhodu Ljubljane, na Kodeljevem, se v največji tišini skrbno pripravlja mladi Miro Letonja. Lani je bil drugi, letos, pa... Nič nismo izvedeli. Je še morje strelcev še od vsepovsod. Tabor, Radio, Pugled, Črnuče, saj ne moremo vseh našteti. V Mariboru, v Celju prav tako so že sklenili: »Le naj se pazijo Ljubljančani! Ne damo se kar tako!« Iz Tržiča pa nič vesti. Mogoče bo potem huje počilo. Sicer pa mi delamo račun na papirju. Lahko pride tretji in kot se v športu r.ado zgodi, pobere lovoriko v veliko jezo vseh favoritov. In še sekretar SZS, Miro Marn: »Od izredne množičnosti v začetku tek- let plodnega življenja Prav včeraj je minilo 60 let odtlej, ko se je 2. februarja 1897 rodil v Postojni sedanji tehnični sekretar Zveze za telesno vzgojo »Partizan« Slovenije in dolgoletni aktivni telesno-vzgojni delavec tov. Ivan Tomažič. Ko mu cb tej priložnosti njegovi najožji sodelavci in prijatelji iskreno segajo v roko in mu želijo še nadalj-nih uspehov ter dosti vedrih let, je prav, da nekoliko pogledamo v bogato zgodovino delovanja tega priljubljenega tovariša. Čeprav je že dokaj osivel, bi mu zaradi njegove velike živahnosti in neumorne želje po delu nihče ne prisodil, da je mož prebil že tako dolgo življenjsko dobo. Le-la pa je bila močno pestra in prepletena z mnogimi doživetji. Že kot sedemletni deček je začel telovaditi pri nekdanjem Sokolu v Postojni, nato pa se je kot dijak na realki v Idriji še naprej poglabljal v telesnovzgojno dejavnost. Prišla je svetovna vojna in odšel je med koroške borce. Leta 1919 pa je takoj s koroške fronte odšel za učitelja telesne vzgoje v Zaječat in tam pomagal organizirati sokolsko organizacijo ter ustanovil timočko sokolsko župo. Kasneje je bil premeščen v Niš, kjer je deloval z majhnimi presledki kol društveni in župni na-' čelnik od leta 1926 do 1946. Druga svetovna vojna ga je zatekla v Srbiji, sodeloval pa je kot aktivist v NOV. Po osvoboditvi se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil dve leti okrajni referent za telesno vzgojo pri okraju Ljuhljana-okolica, upokojen pa je bil kot profesor za telesno vzgojo. Kot tehnični sekretar Z TV »Partizan« Slovenije je še vedno zelo aktiven v telesnovzgojnem življenju, zato se marsikdo prav k njemu obrne po nasvete. Za vsakogar najde dobro besedo, zato je pri vseh priljubljen■ Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo! movanja bomo prišli do visoke kvalitete v finalu. »Zlata puščica« bo letos trdo priborjena.« 17. mar-finalu v Izoli, bomo dobili ca, na novega prvaka. R.F. Tržiški strelci so zborovali Tržiški strelci so imeli sedaj že svoj sedmi letni občni zbor. Njihova strelska družina je dosegla minulo leto vrč lepih uspehov. Zlasti so se izkazali na prvenstvu okraja Kranj, kjer so pobrali vsa prva mesta. Članice so v tekmovanje za F e rov pokal že drugič zmagale, člani pa so se na republiškem tekmovanju zelo dobro izkazali. Ta družina pa ima še vedno premalo mladine, ki ne kaže dovolj zanimanja za strelstvo. Zato so sklenili število mladine povečati Novemu odboru predseduje znova neumorni Slavko Hvalica. No Golniku so se srečali strelci Golnika in "Predoselj. Nastopili v streljanju z zračno puško, iz so zmagali pa 1499 : 1235. so gostje z rezultatom Tudi na Jezerskem so imeli domači strelci dvoboj z gosti iz Pred-vora. Zmagali so rutiniraaejši Pred-vorjani. V strelskem tekmovanju za »Zlato puščico« okraja Kranj so se pomerili strelci v Predosljah. Med člani je bil najboljši Ciglič, med članicami pa Kaltnikerjeva. Diopter: »Branko Ivanuš« 2:0 Ljubljana, 31. januarja. Srečanje dve večnih strelskih rivalov se je to pot končalo s popolno zmago Diopter j a. Pri članih je bil najboljši Vrbinc Jože z odličnim rezultatom 192 krogov od 200 možnih (20 strelov stoje), 2. Jež 189, 3. Kastelec (vsi Diopter) 186 krogov. Pri članicah je zmagala domačinka Hiti Ljudmila g 176 krogi, dočim so v ekipnem plasmanju zmagale strel-SD Diopterja, kjer so se odlikovale mlajše strelke, posebno Štrukelj Darinka, ki se bo lahko razvila v solidno strelko. R.F. Od 13. do 23. februarja bo v Ju-gos-ta-vijl olimpijski zmagovalec v metu kladiva, Amerikanec Harold Connolty, Odlični ameriški atlet, ki je tudi svetovni rekorder v metu kladiva z rezultatom 6854 m, bo obiskal Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb, Karlovec in Ljubljano. V Ljubljani se bo mudil 22. februarja in podobno kot v ostalih mestih bo njegov obisk razdeljen v dva dela. V prvem bo na igrišču demonstriral met kladiva, pri čemer bo prikazal tudi nekaj kratkih, tako imenovanih Ioop-filmov o tej disciplini. Isti dan zvečer pa bo Conno