Rusko poteroviteljstvo Tri baltiške države pod ruskim pokroviteljstvom Ker je odpria Nemčija ruskim sovjetom dostop na Poljsko, je izrabila mobilizirana Rusija ugodno priliko, da je po zasedbi pretežnega in najboljšega dela Poljske segla še po baltiskih državah in je spravila doslej že tri pod svoj protektorat ali pokroviteljstvo. Rusko pokroviteljstvo na Baltiku je spremljano pri Estonski in Letonski z nenapadalno pogodbo in z istočasnim osnovanjem ruskih mornariških, le- talskih. in kopnih vojaških oporišč za oboroženo silo. Rusko pokroviteljstvo v Estoniji je rodilo odstop dosedanje desničarsko-diktatorske vlade, kateri je že sledila nova levičarska, katero tvorijo boljševišM agenti pod predsedstvom Ulrotsa. Po spremembi režima so izbruhnili nemiri, pri katerih je bil ustreljen od boljševiziranih levičarjev sin predsednika bivše vlade Ilmar Tonisson. Nova estonska vlada je napovedala takoj 6b nastopu izvedbo agrarne reforme. Za Estonijo in Letonsko je sledila pod rusko pokroviteljstvo tretja baltiška država Latva, s katero so se pogajali sovjeti od 3. do 10. oktobra. Po nenapadalni pogodbi je priznala Rusija Litvi Poljakom odvzeto Vilno z okolico pod pogojem, da sme vzdrževati v tem važnera mestu in drugih litvanskih obmejnih postojankah svojo kopno vojsko ter letalstvo in utrditi mejo Litve napram Nemčiji. Rusko-litvanska pogodba je sklenjena na 15 let in se podaljša saraa ob sebi še za deset let, ako se ne odpove eno leto pred potekom 151etnega roka. Kaj se skriva za ruskim pokroviteljstvom Švedsko časopisje trdi, da se skriva za ruskimi nenapadalnimi pogodbami z baltiškimi državami zaenkrat še prikrita zasedba, kateri bo sledila priključitev Letonske, Estonije ter Litve v zvezo ruskih sovjetskih republik. V najkrajšem času je treba pričakovati, da bodo sestavljene v omenjenih treh baltiških državah komunistične vlade. Od trenutka vkorakanja sovjetskih čet v baltske države o njihovi samostojno- sti ali svobodi ni vec mogoče govoriti. Sovjetske čete so s svojo navzočnostjo že zaščitnik komunistične akcije in njena vojaška pomoč. Odpor Fiaske Ko se je približala sovjetska Rusija z isto nenapadalno pogodbo, kakor jo je vsilila imenovanim trem baltiškim državam, še četrti in najbolj severni — Finski, je zadela na odpor. Finska je sicer izrazila pripravljenost za pogajanja z Rusijo, a ji je odklonila vse predlagane vojaške ugodnosti na svojem ozemlju. Radi odklonibiega stališča Fincev so zbrali Rusi pri Leningradu nekaj stotisoč mož broječo armado. Okrog 250.000 ruskih vojakov je bilo 10. oktobra samo še 30 km oddaljenih od mej Finske. Radi tolike ogroženosti je odredila finska vlada mobilizacijo, je pustila razpostaviti na več mestih protiletalske topove in zapovedala izpraznitev vseh svojih večjih mest in obmejnih krajev, ki mejijo na Rusijo. V zvezi s pogajanji med Rusijo in Finsko je šel v rusko zunanje ministrstvo poslanik Združenih držav Severne Amerike, da s tem pokaže zanimanje Amerike za Finsko. Isti korak sta storila tudi poslanika Švedske in Norveške, ki sta zv-ezani s Finsko v skupini skandinavskib držav. Sestanek vladarjev skandinavskih držav Z ozirom na dogodke v Baltiku in pred vsem radi odpora Finske je sklical švedsk kralj Gustav za 18. oktober v Stockholmu važen sestanek, na katerega so bili povabljeni: danski kralj Kristijan, norveški kral; Haakon in finski predsednik general Mauerhein. Vladarje so spremljali na posvet tudi zunanji ministri omenjenih držav.