Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 91. V Ljubljani, sobota 23. aprila 1938. Leto III Irski stoletni sen: popolna svoboda vse Brske, dosežen: Sporazum m@d Irsko in Anglijo - j® dosežen London, ‘23. apr. o. Uradno poročajo, da so pogajanja med svobodno irsko državo in Aug!ijo končala i uspehom. Ker je prišlo do ?P#razuma v vseh važnih vprašanjih med Irsko Anglijo, ho kot sad pogajanj v ponedeljek slovesno podpisana irsko-angleška pogodba, ki •reja bodoče odnošaje med obema državama. V Ponedeljek bo prišel v London predsednik svobodne irske države Dc Valera s svojimi sodelavci, da bo sam podpisal to važno listino, ki odstranja zadnje spore med Anglijo in Irsko, podnje posledice krvavega boja, ki je divjal sto >» sto let med obema narodoma in nazadnje prisedel do tega. da so si Irci priborili popolno Svobodo. Pogajanja za ta končni sporazum so se zabela v Londonu letos 17. januarja na pobudo Anglije, ki nujno potrebuje irskega zavezništva Za svojo obrambo in prebrano ob vojni. Pogajanja so se dvakrat ustavila zaradi tega, ker so irski zastopniki stavili kot pogoj za nadaljnje razgovore zahtevo, da mora Anglija dovoliti združitev severne Irske, ki je pod angleško oblastjo, z neodvisno irsko državo. Angleški zastopniki so na to zahtevo odgovarjali, da Anglija tega ne more storiti, ker je severna Irska avtonomna in naj se o tem izreče ljudsko glasovanje. Združitvi obeh delov irskega otoka v neodvisno celoto je nasprotovala predvsem usterska vlada, ki je ljudsko glasovanje izvedla tako, da je izpadlo njej v korist. Čeprav so se razgovori na tej točki ustavili, vendar angleška vlada ni odnehala in dosegla, da so sc februarja spet začeli, se nadaljevali v marcu in se zdaj končali s sporazumom. Iz dosedanjih poročil šc ni razvidno, kako mislita Anglija in Irska rešiti vprašanje združitve obeh delov Irske. Gotovo pa je, da bo po novi pogodbi do tega prišlo, če ne takoj, pa polagoma. Dokaz za to vidi angleška javnost v dejstvu, da vse irske skupine za bodočega predsednika republike kandidirajo anglikanca dr. Hjdeja, kar naj pridobi protestantovsko severno Irsko za združitev. Z novo pogodbo bo končana petletna gospodarska vojna ined Anglijo in Irsko, kar bo posebno važno za irsko kmetijstvo. Anglija bo odpravila carine na irske pridelke, zlasti na živino, Irska pa bo spet kupovala v Angliji premog, ki ga potrebuje za svojo industrijo. Poleg trgovskega in gospodarskega sporazuma bo pogodba vsebovala tudi določila za skupni angleško-irski pomorski in obrambni načrt. Irsko zastopstvo je ugodilo vsem angleškim gospodarskim in vojaškim zahtevam ter predlogom takoj, ko je angleška vlada v načelu pristala na združitev vsega irskega ozemlja. Z novo pogodbo je irska svoboda, ki jo je ta narod dobil v okviru angleške svetovne države leta 1922. dobila svoje zadnje dopolnilo. Zastopstvo naše vorne mornarice v vodstvu fašistovske m licc Rim, 23 aprila AA. (Stefani.) Vrhovno poveljstvo fašistične milice je obiskalo odposlanstvo jugoslovanske vojne mornarice s podadmiralom Poličem na čelu. Odposlanstvo je sprejel podnacelmk generalnega štaba milice. Pri tern je jugoslovansko pomorsko odposlanstvo izkazalo čast padlim ia-žistom in položilo na grobnico lovorjev venec. Še o potresu v Turčiji Ankara, 23. aprila. AA. Anatolska agencija poroča: Po dopolnilnih poročilih iz krajev, kjer je divjal potres, je še 12 vasi v okolici Kiršekira postalo žrtev nesreče. Prebivalci so ravno spali, ko se je začutil prvi potresni sunek. Kljub temu je število žrtev neznatno. Po dosedanjih podatkih je ubilo samo dva človeka, zato je pa število porušenih hiš večje od 2000. Poskusi z umetnim srcem so se posrečili Pariz, 23. aprila, o. V javnost so prišle prve H«i, da so se slovitemu francoskemu zdravniku dr. Alexisu Carrelu in polkovniku Lindberghu Posrečili prvi poskusi s takozvanim umetnim srtem. Polkovnik Lindbergh jo že pred daljšim *asom dopotoval k dr. Carrelu, voditelju Rockefellerjeve zdravstvene ustanove, v Francijo. Znanstvenika sta skupno nadaljevala delo za čudoviti aparat, ki naj bi ohranil mrtvim bitjem zunanje življenje tedaj, ko preneha delovati pravo srce. Poskuse sta delala v gradu dr. Carrcla na majhnem otoku ob normadinjski obali, kamor ni imela dostopa živa duša. Ko sta svojo napravo po zadnjih izpopolnitvah preskusila na mrtvih živalih: podganah, zajcih itd., se jima je z njo posrečilo ohraniti življenje v njih od 2 do 30 ur. Komisija za razdelitev Palestine Jeruzalem, 23. aprila o. Nova angleška komisija za razdelitev Palestine je dospela v Haifo. Komisija bo tedaj začela z delom za razdelitev, pomagali ji bodo pri tem arabski in judovski zastopniki, ki jih je imenovala angleška vlada. Jeruzalem, 23. aprila. AA. (DNB) Ker so del Judovskih internirancev v koncentracijskem taborišču v Aku izpustili, so nekateri arabski interniranci pričeli prad tremi dnevi gladovno stavko. Prvi razgovori med Frandfo in Italijo .Ponu ana roka" v Švici a zavrn ena Bern, 23. aprila, c. Zveza švicarske komunistične mladine je pred kratkim poslala katoliškim mladinskim organizacijam vabilo za sodelovanje pri ustanavljanju skupne mladinske demokratične in protifašistične fronte. Centrala katoliških organizacij je vabilo zavrnila in odgovoru dodala izjavo, v kateri obsoja protiversko delovanje komunističnih brezbožnikov in razdiralno delo boljševizma na socialnem in političnem področju. Med zastopniki takega svetovnega in socialnega nazora in med kristjani ni mogoče nobeno sodelovanje. Švica bo mogla ohraniti svojo neodvisnost edino na podlagi krščanskih načel. Švicarsko ljudstvo bo ostalo svobodno in močno samo, dokler bo krščansko. Hkratu s krščansko vero bo izginila tudi njegova neodvisnost. Rim, 23. aprila, o. Včeraj sta italijanski zun. minister grof Ciano in francoski odpravnik poslov Blondel imela prvi razgovor glede sporazuma med Francijo Italija. Za razgovor je Blondel dobil iz Pariza včeraj docela nova in natančna navodila. Prvi sestanek je potekel, kakor poudarjajo uradne vesti, v zelo prisrčnem razpoloženju in opravičuje najboljše upanje za nadaljnji potek razgovorov. Francoski zastopnik je italijanskemu zunanjemu ministru razložil zahteve svoje vlade, ki se nanašajo: 1. m ohranitev sedanjega stanja in razmerja moči na Sredozemskem morju; 2. na Španijo; 3. na italijansko propagando v severni Afriki, zlasti v Tunisu; 4. na francoske koristi v Ab e sini ji. Drugi sestanek med zastopnikoma obeh držav bo danes. Na njem bo italijanski zunanji minister sporočil Blondelu italijanske zahteve. Nato bodo razgovori ustavljeni za tri ali štiri dni, ker potuje grof Ciano v Tirano, kjer bo zastopal Italijo pri poroki kralja Zoga. V italijanskih krogih spremljajo razgovore z največjo pozornostjo in zatrdno pričakujejo uspeha. Italijanski tisk piše o teh pogajanjih tako, kakor je pisal med razgovori z Anglijo. Strogi ukrepi proti romunskim desničarjem Razpusti organizacij, zaplemba imetja, aretacije Bukarešta, 23. aprila AA. (DNB.) Uradno poročilo o zadnji vladni seji pravi med drugim; »Stranke »Vse za domovino«, skupina »Sveti nadangel Mihael« in »Železna garda« 60 enkrat za vselej razpuščene. Notranji minister je pooblaščen, da lahko v mejah zakona o javno varnosti in zaščiti države odredi zapor tistim osebam, ki bi delale proti odredbam omenjenega zakona ali pa bi bile splošno nevarne javnemu redu in javnim interesom države. Vodilne osebnosti omenjenih strank in organizacij bodo postavili pred sodišče.« Nato pravi poročilo med drugim, da je Železna garda s svojimi tiskanimi in ustmenimi grožnjami širila prenos v državi. V nekem pismu je objavljala, da bo za veličino njene zmage merilo število grobov, ki jih bo pustila za seboj. Leta 1933 je kot žrtev Železne garde padel tedanji ministrski predsednik Duca. Iz zaplenjenega materiala je videti, da je Železna garda sistematično sabotirala delo državne policije in glavnega generalnega štaba. Imela je svoje vohune povsod: v vojski, policiji, upravi. Pri Codreanu so našli listine, ki dokazujejo, da je stranka v kratkem času izdala za propagando nad 40 milijonov. Pri Codreanu so tudi našli listine, ki dokazujejo, da je bil v zvezi z ustanovami in strankami v tujini. Zato je treba odločno zatreti ta nevarni pokret. To je bilo tem bolj potrebno zaradi tega, ker je to gibanje dobivalo podporo iz tujine, pripravljalo prevrat in vabilo v svoje organizacije lahkoverne rodoljube, ki niso poznali pravih ciljev te organizacije. Zastoj operacij na španskih bojiščih Gibanje Francovega brodovja llendaye. 23. aprila, o. Po poročilih iz obeh španskih taborov so se vojne operacije na katalonski fronti ustavile deloma zato, ker ne misli Franco nadaljevati napada, dokler ne očisti in uredi na novo zasedenega ozemlja ter utrdi vseh vaz-^ nejših vojaških točk, deloma pa zalo, ker je čutiti na vseh točkah bojišča močno zbiranje katalonske vojske, ki tudi z vso naglico uhjuje svoje položaje, predvsem na predelu med Balaguerom in izlivom reke Segre v Ebro. Na severu se je Francom vojska ustavila pri kraju Cervera pred Urgelom, na jugu pa nekaj kilometrov pod Vilarozom. Saragosa, 23. aprila. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Nacionalistično vojno brodovje sodeluje v vojaških operacijah vzdolž sredozemske obale v smeri proti Kastelonu. Križarka »Canarias« je v spremstvu več manjših ladij ustavila včeraj številne ribiške ladje, na katerih so bili miličniki in častniki, ki so hoteli zbežati v tujino. Križarka »Canarias« je potopila vse te ribiške ladje. Nacionalistično letalstvo je včeraj spet napadlo rdečo vojno luko Cartageno in tam z bombami uničilo več vladnih bojnih ladij. Legionarsko letalstvo je naredilo veliko škodo republikanski vojni mornarici. Republikansko križarko >Libertad« so zadele bombe legionarskih letal in je tako poškodovana, da najmanj 3 mesece ne bo porabna za nobeno akcijo. O križarki »Men-dez« mislijo takisto, da je izgubljena, ker so videli, da je njene kotle zadelo več bomb. Hudo poškodovani sta tudi dve drugi manjši republikanski pomorski enoti. Plen naconalistrčne vojske Saragosa, 23. aprila. AA. (DNB) Zadnje dni so nacionalistične čete zaplenile na castelonski fronti tovorni avtomobil, na katerem je bilo 18 milijonov peset v srebru in zlatu. Denar so poslali iz Caste-lona v Barcelono, pa je prišel nacionalistom v roke o priliki nenadnega napada. Zaplenili so tudi več tovornih avtomobilov tujega porekla - in štiri sovjetske tanke. V dolini Arane in v nekaterih dru-gih^ manjših dolinah, ki so zdaj v nacionalističnih rolčah, so zaplenili milijon ovac, 100.000 koz in 5000 konj. Černe Josip Poziv naši javnosti ob prihodu bolgarskih pevk V nedeljo, 24. I. m, prispe v Ljubljano z večernim brzovlakom ob 20.24 pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije. V ponedeljek, dne 25. t. m., bodo koncertirale v Ljubljani, 26. v Škofji Loki in 27. v Trbovljah. Pozivamo vse članice in člane ter prijatelje spodaj podpisanih društev, kakor tudi vse one, ki ljubijo lepoto bolgarske pesmi, da posvetijo posetu svojo pozornost. Dokazati moramo s prisrčnim sprejemom ter polnoštevilnim obiskom koncerta v Ljubljani, Škofji Loki in Trbovljah, da znamo ceniti delo bolgarske žene za zbli-ianje med bratskimi narodi, ki nam je ravno sedaj tako potrebno. JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Profesorsko udruženje, sekcija Ljubljana, Udruže-nje nastavnikov meščanskih šol, Učiteljski pevski zbor Emil Adamič, Glasbena Matica v Ljubljani, Pevsko društvo »Ljubljana«, Hubadova pevska žu-pa v Ljubljani, Prosvetna zveza v Ljubljani, Ženske podružnice CM D v Ljubljani, Jugoslovansko-bolgarska liga v Sjubljapi, Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani, Kolo jugoslovanskih sester Ljubljana — Moste, Jugoslovanska ženska zveza v Ljubljani, Krščansko žensko društvo v Ljubljani, Ženski pokret, Zveza akademsko izobraženih žena. Zadruga »Dom učiteljic* v Ljubljani, Društvo magistralnih uradnic v Ljubljani, Splošno žensko društvo v Ljubljani, Društvo-»Dom visokošolk« v Ljubljani, Klub Primork v Ljubljani, Pododbor društva Kneginje Zorke v Ljubljani, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Včeraj zvečer je pa kratki bolezni odšel v večnost Černe Josip, podravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani in rezervni stotnik. Pokojnik se je rodil 7. aprila 1870 kot pravi Ljubljančan. 1. maja 1893 je vstopil kot uradniški Pripravnik v bivšo Kranjsko hranilnico, kjer je služboval do zadnjega kot nad vse vesten uradnik. V priznanje njegove vestnosti in neumornosti je bil leta 1927 postavljen za nadknjigovodjo v takratni hranilnici in v njeni sedanji naslednici Hranilnici dravske banovine pa leta 1932 za podravnatelja. Pokojnik je bil prava markantna osebnost ba | novinske hranilnice. Njegova točnost in natančnost je impon.irala vsakomur, posebno še, ko sta združevali v sebi tudi odkritosrčno ljubeznivost, s katero je znal občevati tako s priprostim kmetom kot z meščanom. Čez en teden bi praznoval 45 letnico svojega neutrudljivega službovanja. Kot rezervni častnik se je udeležil tudi svetovne vojne. Zapušča vdovo Marijo, s katero si je v Spodnji Šiški postavil prijeten dom, in dva sinova, od katerih je Ernest inženir v Belgradu, Valter pa pri Vatni uradnik v Kamniku. Svetal mu spomin. Vesti 23. aprila Vojno sodišče v Tunisu je zaradi zadnjih' nemirov obsodilo 30 Arabcev na velike globe in na zaporne kazni do petih let Odstop so umaknili vsi župani iz francoskega Alžira, ki so odstopili zaradi tega, ker je vlada ljudske fronte pripravljala zakon o podelitvi vseli političnih in državljanskih pravic alžirskim Arabcem. Strop kavarne se je zrušil v ameriškem mestecu Phdnix Cityu in pokopal pod sabo petdeset gostov. Do zdaj so izpod razvalin izvlekli 10 mrtvih in 20 hudo ranjenih. Angleški poslanik v Rimu lord Perth bo vnovič izročil poverilnice na italijanskem dvoru takoj, ko bo začel veljati sporazum med Italijo in Anglijo. V poverilnicah do italijanski vladar imenovali z naslovom kralja in cesarja. Bivši avstrijski krvnik Lang, ki so ga narodni socialisti takoj po priključitvi Avstrije k Nemčiji prijeli, je zaprt v tisti celici, kakor so bili pred smrtjo zaprti narodni socialisti Planeta in tovariši, ki so jih obesili po Dolffuso-vem umoru. V Barceloni so ustrelili 40 miličnikov in več rdečih častnikov, ki so pobegnili z bojišča. Italijansko fašistovsko odposlanstvo se je po pettedenskem bivanju na Japonskem včeraj odpeljalo na Korejo in v Mandžurijo, da si tam ogleda tamošnje japonske industrijske in gospodarske ustanove. Poljsko-Iitvanska konferenca za ureditev železniškeca jJrometa se bo začela v kratkem r Varšavi. Na poljsko-litvanski meji so začeli ‘graditi že deset carinarnic. Italijanski kralj in cesar je včeraj zasebno prišel v Milan in si ogledal velesejem. Obiskal je tudi jugoslovanski paviljon. Poljska letalca Makovski in Višekjerski mislita v maju leteti iz Poljske v Severno Ameriko. Razstavo slik in znanstvenih izumov Leonarda da Vincia bodo priredili v Milanu. Ta prezanimiva razstava bo odprta od septembra do novembra. Bodoči predsednik irske republike dr. Hyde, ki bo gotovo izvoljen, je anglikanske vere, v čemer vidijo znamenje pomirjeenja med obema irskima državama: anglikansko severno Irsko in katoliško svobodno Irsko. Volitve bodo maja. Častno diplomo češkoslovaškega narodnega sveta so včeraj izročili predsedniku republike dr. Benešu za zasluge, ki jih ima za ČSR. Pri prihodnjih predsedniških volitvah ▼ USA bo kandidiral sedanji vrhovni komisar na Filipinih Mac Nuth. Volitve bodo novembra 1940. Posojilo za kitajsko državno obrambo bo razpisala v kratkem vlada v višini 500 milijonov kitajskih dolarjev. Pobegli holandski knez Bernhard je včeraj odpotoval iz Pariza domov. Prvi transport italijanskih čet iz Libije je včeraj dospel v Neapoli, kar priča o tem, da je Italija začela zmanjševati število svojega vojaštva, kakor določa sporazum z Anglijo. Amerika ne bo dovolila prodaje negorljivega helija za polnjenje nemških Zeppelinov, ker sta vojno in mornariško ministrstvo mnenja, da bi Nemčija utegnila helij uporabljati v vojaške namene. Hud mraz v Franciji je uničil ves letošnji pridelek sadja in grozdja v Alzaciji in drugod Prijateljstvo med Nemčijo, Romunijo in Bolgarijo bo pospeševal z vsemi svojimi močmi, je dejal vodja Nemčije Hitler včeraj, ko je sprejel nova poslanika teh držav v Berlinu. Važna seja italijanske vlade poti predsedstvom Mussolinija bo danes v palači Viminale. Berlinski nadškof Preysing je včeraj dopotoval v Rim in bo imel več važnih razgovorov z vatikanskimi krogi. Obvezno delovno službo v Avstriji bodo uvedli po nemškem vzgledu. Odlok, ki ga je glede tega izdal delovni minister dr. Fritsoh, do začel veljati 1. oktobra. Turški zunanji minister Rnždi Aras in predsednik vlade Dželal Bajar bosta prišla v Atene prihodnji teden, da podpišeta novo prijateljsko pogodbo med Grčijo in Turčijo. Za prvega poljskega veleposlanika pri Sveti stolici bodo v kratkem imenovali polkovnika So-kolovskega, ki je bil dolgoletni načelnik v kabinetu pokojnega maršala Pilsudskega. Predsednik turške republike Kemal Ataturk je včeraj sprejel v nastopni avdienci novega sovjetskega poslanika. 12 tovarn za avtomobilske potrebščine so zaprli v Detriotu, središču ameriške avtomobilske industrije, ker niso lastniki hoteli sprejeti zahtev, katere so stavile strokovne organizacije. Veliko kazensko akcijo proti kmečkim kolhozom v srednji Rusiji je sklenila izvesti moskovska vlada, ker so kmetje v kolhozih zadnje čase pobili deset višjih fnnkcionarjev komunistične stranke. 0 novi romunski ustavi ho v Varšavi predaval bivši zunanji minister v Gogovi vladi Mineecu. Prvo sejo je imela včeraj estonska poslanska zbornica. Vlada ji je predložila več važnih zakonov o ojačenju državne obrambe in o politični amnestiji. Argentina bo še pred sestankom Zveze narodov priznala italijansko cesarstvo, je izjavil vojni minister general Santilio. Poroke albanskega kralja Zoga z grofico Apponyjevo se bo udeležila večja skupina madžarskih plemenitašev, ki bodo peljali s seboj tudi najboljši ciganski orkester iz Budimpešte. Vsi udeleženci tega poročnega pohoda so dobili od vlade dovoljenje za neomejen izvoz zlatnine in , draguljev, da bodo obdarovali albansko kraljico. KINO SLOGA Telefon 27-30 Simo ia danes pudrajmo (sliki kulturni tlim ^BORNEO Jutri pramlara rallkega gangstarskega nima »Dan osvete" 2 nalnorejilml odkritji In senzacijami v neprlttanoMi In «I*|Ia pragozdovih Ittolmanoranega airlikasa otoka, itualstvo tega otoka Je pravo iudo na svetu ter prvikrat v vsej svoli naravi In zanimivosti fltmono. Nepoznana ljudska plamena, nalredkelie tirali na sretu tar dirjl lov na orjaškega orang utana, leteča koce, plazeča riba, raznovrstne opice kot opice prailt, nosata opica In druge, ostrige na drarju Itd. Me zamudite prilike! Pod udarom kazenskega paragrafa Ljubljana, 22. aprila. Kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodi-sča g. Joža Kokalj je včeraj obravnaval več kazenskih zadev in sodil razne delinkvente. Zanimivo je, da ima g. sodnik mnogo obravnav po tako zvanem avtomobilskem paragrafu 205 k z., kamor spadajo vsi avtomobilski in drugi karamboli. Včeraj ste prišli na dnevni red kar avtomobilski nesreči odnosno karambola. S Prokuplfa v Ljubljano na sodbo Tam na hodniku justične palače v drugem nadstropju, kjer so preiskovalni sodniki, je v sredo dopoldne ustavil sodnega reporterja mlad človek, živega pogleda in lepo doneče govorice, rekoč v čisti srbščini: »Gospodine! Kje je številka 79?« Pokazal je reporterju sodno vabilo, iz katerega je bilo razvidno, da je mladi človek obtožen prestopka po §-u 205-11 k z. Razprava 'e bila razpisana za včeraj ob 8.50 dopoldne eporter mu je pokazal sobo in ga pobaral: »Odkod ste prišli?« »Gospodine! Od claleko,« je bil odgovor, »dopotoval sem iz Prokuplja pri Nišu. Moral sem plačati sam celo vožnjo?«... »Pa bi ostali doma!« ...' »To ne gre, gospodine,« je mladi človek nadaljeval, »treba je zakon spoštovati in se odzvati sodniku«. Radovan Živovič, šofer v Prokuplju, doma iz Kuršumlije, je lani služil v dravski banovini vojake ter je bil dodeljen kot šofer za vojaštvo na Blokah. Lani 28. avgusta je vozil z Rakeka z vojaškim tovornim avtom 2500 kg ovsa in moke po banovinski cesti na Bloke. Privozil je v Cerknico do hiše št. 72, ki je last posestnika in kolarja Lovkota. Tam je ovinek, ^a desni strani ceste se je takrat nahajal voznik Janez Be-čaj, ki je vozil blago rakovskega špediterja Janka Mlakarja in se je pri hiši ustavil, da bi nekaj popravil. Stal je pri vozu na levi strani. Šofer Živovič pa je tako neprevidno vozil mimo njega, da ga je podrl in povozil tako, da mu je težki tovorni avto zlomil levo nadkolenico in mu raztrgal levo stran trebuha ter mu močno poškodoval notranje trebušne organe. Nesreča se je primerila okoli 9 dopoldne. Nezavestni Janez Bečaj je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico, kjer je okoli 14 podlegel hudim poškodbam. Dr. Milan Cunder je izvedel sodno obdukcijo in ugotovil, da so bile poškodbe smrtnonevarne in da je bila vsaka zdravniška pomoč popolnoma brezuspešna. Bečaj je umrl zaradi notranje izkrvavitve. Šofer Radovan Živovič se je prav živahno zagovarjal pred sodnikom Zanikal je krivdo, zatrjujoč, da je do nesreče prišlo, ker je Bečaj vozil po sredi ceste, zadnji moment pa je zavil na levo in mu tako zaprl pot. V preiskavi ste priči Marija Lovko in Alojzij Verbič potrdili, da se je takrat Bečaj z vozom nahajal na desni strani ceste in je z vozom postal. Obtoženec se je tudi zagovarjal, da m mogel avtomobila ustaviti, ker je vozilo zelo staro, da je bila zavora neuporabljiva in da je imel na avtu velik to*or. Zaradi prestopka po §-u 205-11 k. z. je bil Živovič obsojen na 20 dni zapora, ker je povzročil z neprevidno vožnjo iz malomarnosti smrt voznika Bečaja. Ima zasebnim udeležencem, pokojnikovim staršem, plačati primerno odškodnino. Sodnik: »Sprejmete kazen?« Obtoženec je bil pil s sodbo prav zadovoljen in je takoj nasto-kazen. Avtomobilski karambol pri B edu Zaradi prestopka po avtomobilskem paragrafu sta bila obtožena v Ljubljani stanujoči Jože Medved, tkalski mojster in Jože Kapus, šofer na Bledu. Ozadje obtožbi je bilo nasled-nje: Jože Medved je 21. oktobra lani vozil po cesti Lesce—Bled s svojim osebnim avtomobilom družbo znancev na Bled Dohitel je blejski avtobus, ki ga je vodil šofer Jože Kapus G. Medved je, cla bi avtobus prehitel, dajal predpisane znake. Kapus jih ni vpošteval in je še v diagonali zavozil proti levi. Oba avtomobila sta trčila skupaj. Medvedov avto je bil močno poškodovan in je bila škoda cenjena na 7000 din. Oba obtoženca sta zvračala krivdo drug na drugega Včerajšnja obravnava pa je pokazala, da prvega obtoženca Medveda ne zadene nikaka krivda marveč, da je karambol zakrivil edinole Kapu« Državni tožilec dr. Leon Pompe je zahteval v smislu obtožbe obsodbo obeh obtožencev Branilec g Medveda dr. Bleiweis-Trsteni-ški je nasprotno poudarjal, da je obtoženi Medved vozil popolnoma pravilno in zahteva v imenu svojega klijenta za poškodovani avtomobil 7000 din odškodnine. Plediral je za oprostilno sodbo. Sodba je bila taka: zaradi prestopka po i-u 205 k. z je bil obsojen šofer Jože Kapus na 15 dni zapora in v povračilo stroškov kazenskega postopanja ter izvršitve kazni. Oškodovanec Jože Medved pa se je glede svojih odškodninskih zahtevkov zavrnil na civilno pravdno pot. Jože Medved je bil nasprotno popolnoma oproščen od obtožbe. L ublfana pred veliko senxac*ro Kot kronisti zapišemo danes senzacionalno go'-vorico, ki se širi po Ljubljani o aretaciji dveh uglednih, na gospodarskem in političnem polju se udejstvujočih osebnostih. V interesu velike preiskave zaenkrat ne moremo javiti kakih podrobnosti in imen obeh oseb. Drzni tatovi železa obsojeni V celrskem mestnem mlinu so pokradle za 60.000 din železa Včeraj je bila pred celjskim sodiščem zelo zanimiva razprava, na kateri so izpraševali vest tatovom, ki 60 pokradli velike množine železa v Rakuschevem skladišču v bivšem mestnem mlinu. Tatvina je bila odkrita lani v noči od 15. na 16. decembra. Zagovarjali so se za to svoje dejanje 31 letni trgovski pomočnik Haberl Valter iz Sp. Hudinje pri Celju, 26 letni šofer Bianki Anton iz Gaberja, 29 letni trgovski pomočnik Žuraj Vinko iz Žalca in 38 letni trgovec Starec Franjo iz Celja. Prva dva sta kradla v omenjenem mlinu železo in ga prodajala trgovcem. Zasačili so ju neki železničarji, ko sta ravno nesla ukradeno blago iz omenjenega mlina. Škoda, ki sta jo s temi tatvinami povzročila, znaša okoli 60.000 din. Toliko so mogli ugotoviti. Verjetno pa je, da sta pokradla še za več. Blago sta prodajala nekako za 20% ceneje kot so istovrstno blago prodajali trgovci po trgovinah. Obtoženci so svojo tatvino priznali, vendar so skušali z vsemi mogočimi izgovori doseči, da bi bila njihova kazen čim manjša. Po zaslišanju še nekaterih prič je bila kmalu razglašena obsodba. Haberl je bil obsojen na 4 leta robije, Bianki Anton pa na 2 in pol leti. Starec in Žuraj sta bila obsojena, ker sta kupovala ukradeno blago, vsak na 1200 din denarne kazni, v primem neizterljivosti pa na 20 dni zapora. Vsi obtoženci bodo plačali 1000 din povprečnine in sicer prva dva po 400 din, druga dva pa po 100 din. Razpravi pred mariborskim kazenskim senatom Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se vršita danes dopoldne dve zanimivi razpravi, ki sta privabili v veliko razpravno dvorano na št. 58 precej radovednega občinstva. Pozornost in tudi zgražanje vzbuja med polsušalci prvi primer. Strašna usoda občinskega reveža. 64 letna posestnica Terezija Trafela iz Pobrežja pri Ptuju se zagovarja zaradi indirektnega Javljamo tužno vest, da je dne 22. aprila umrl velezaslužni gospod Josip Čeme podravnatelj Hranilnico Dravske banovine v Ljubljani in kapetan I. klase v rezervi Pogreb bo v nedeljo, dne 24. aprila ob 16 izpred mrtvaške vežo splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnika bomo ohranili v najčastnejšem in najhvaležnejšem spominu! Ljubljana, dne 23. aprila 1038. Uradništvo Hranilnice Dravske banovine Upravni odbor Hranilnice Dravske banovine zlostavljanja. — Po obtožnici obstoji njena krivda v sledečem primeru: Dne 1. marca lani ji je izročila občina St. Vid pri Ptuju v oskrbo 69 letnega bolnega občinskega reveža Antona Ilca. Občina je plačevala posestnici za oskrbo 150 din na mesec. Žena pa je starega moža nastanila v hlevu in sicer mu je odkazala ležišče na visečem odru, ki se je nahajal pod stropom dva metra od tal. Ta oder je bil samo poldrugi meter dolgo in zelo ozko ležišče, na katerem se ubogi mož ni mogel niti obrniti. Ni mu dala niti odeje, temveč samo malo slame, ki pa je čez nekaj tednov popolnoma segnila. Tu gori je moral revež čepeti dan in noč, dobival pa je le dvakrat na dan kako malenkost za jesti, tako da je od lakote povsem oslabel ter je celo omet s etene krpal ter ga jedel. Ker zaradi slabosti ni mogel z odra na potrebo, je ležal v lastnem blatu. Tako je živel nesrečnež tri mesece, dokler niso bile oblasti^opozorjene na nie«ovo trpljenje. Orožniki so našli reveža vsega ušivega, v nepopisni nesnagi_ ter komaj še živega. Obtoženka zavrača vsako krivdo ter pravi, da je imel Ilc dovolj jesti, da pa je bil tako zanemarjen po lastni krivdi, ker je slaboumen. Zaradi zavarovalnine zažgal. 37 letni posestnik Karl Brumen iz Vitomercev je prišel pred sodnike zaradi požiga. 14. oktobra lani je izbruhnil v kleteh njegove soproge Marije požar. Klet je že stara, napol podrta ter pokrita s slamo ter komaj 1500 din vredna. Brumen pa jo je dal nekaj dni pred požarom zavarovati za '5000 din Požar pa je segel tudi v soseščino ter je uničil hišo in klet posestnice Ivane Korada. Moj sin gospod minister (Kino Union). Že nekaj let sem gledamo francoske filme, v katerih se z lahkotno prožnostjo razmahuje porogljivi, galski duh, brez surovosti, s finim niansiranjem škratovsko prešerne satire germanski in predvsem nemški, nekoliko topoglavi togosti in neokretnosti skupnostnega izživljanja in duha, ki to izživljanje usmerja. NajmičnejSi vzgled te vrste je Marc Ali#-gretov film »Volkovi špijonaže«. Nazadnje so se vendarle tudi že Nemci odločili, da se bodo poskusili »namuzniti« šibki plati francoskega naziranja o kolektivni človeški zrelosti, naziranja, ki si je oživotvorjeno na materialu privzelo naslov »demokracija«, demokracija, ki prav ta čas preživlja v Franciji svoje res napol smešne, napol žalostne čase, ki se izražajo predvsem v neprestanem menjavanju vlad in v bojih za pridobivanje »ljudskega« zaupanja. Toda čujte in strmite! Tudi za tako satira so si morali Nemci poiskati libreto pri — Francozih samih! Komediograf Birabeau, ki je ustvaril »Fistona« za »domačo« francosko porabo, je napisal s tem tekst, ki je nemškemu filmskemu podjetju nehote sam zlezel v roke kot »satyrischer Revolver«. Vsebina obravnava ameriško naglico pri menjavanju francoskih vlad, zgodbo o sinu, ki postane ministrski predsednik, pa v slugi odkrije po ^ materinem priznanju svojega očeta. Vrsta mučnih in komičnih prizorov, ki razkrivajo s satirično ostjo vpogled v zakulisno »mašinerijo« francoskega stranskarko-političnega delovanja, ki sega tudi v kabarete, je prikazana s posmehom, za katerega brez dvoma ni kriv Birabeau, ampak nemški libretist, režiser ter igralci; ti so okrepili ironičnost precej, čeprav tu pa tam s spretnostjo, ki po prožnosti daleč ostaja za galsko. Dialog je prav duhovit; ni čuda, saj ga je pisal Francoz. Moser je v tej vlogi sijajen, prav prisrčen lik ministrske žene je ustvarila Finkenzellerjeva; Brau-sewetter pa je nekoliko trščat, ne čuti se v svojem elementu. Vse ostale vloge so zasedene prav dobro, dasi niso z igro kos duhovitosti in gracil-nosti francosko pojmovane komike, ampak ostajajo v manirah sveže, pa hkratu tudi nekoliko germansko naivni in — kmečki. Film bo vsekakor obiskalo mnogo ljudi, saj je za smeh, pa tudi za razglabljanja v njem dovolj poskrbljeno, kajti konec krajev le ostane nekaj bridko resničnih zlatih zrnc na rovaš dananije, precej izrojene demokracije. Lep uspeh „Slovenske scene mladih" v Celju Snoči so v Celju mladi igralci, člani skupine »Slovenska scena mladih«, prvič igrali Mrakovo dramo »Čajko vskij« jn treba je reči, da so bili igralci in poslušalci zanimiva publika. Igrali so novo delo, ki ima dosti vrlinj mladim ljudem na odru je bilo videti, da so dali vanj, kar so največ mogli in so želi zato tudi lepo in prisrčno priznanje. Treba ga jim je le od srca privoščiti, tako avtorju drame kot igralcem, ker so ga zaslužili. Želeti je, da bi jih tudi danes zvečer v Kamniku in jutri zvečer na Jesenicah prišlo gledat in poslu* šat toliko ljudi ko v Celju. m * Povzročil je 12.000 din škode. Koradova pa jo bila zavarovana samo za 5000 din. Ugotovilo se je, da je zažgal obtoženec, da bi svoji ženi pomagal do denarja. Ker je dobro vedel, da bo požar ogrožal tudi imetje sosede, ji je prigovarjal, naj da zavarovati hišo in klet za višjo vsoto, ker se klatijo v okolici potepuhi, ki požigajo. Pozneje, ko so mu dejanje že dokazali, pa je skušal valiti krivdo na druge. Tudi sedaj pred sodniki se zagovarja, da je popolnoma nedolžen. Razpravi ob času poročila še trajata. Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 23. aprila. Še nekajkrat se bo zavrtelo novo šahovsko kolo v Zvezdi, pa bo že konec letošnjega mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani. Potem se bodo spet lahko oddahnili ne samo igralci, ki se z vso resnostjo pripravljajo za vsak spopad z »dozdaj Se neznanim mojstrom«, pač pa tudi kibici, ki za gotove partije bolj trepetajo kot oni, ki bodo na končni tabeli turnirskega izida tudi nekje zapisani, če ne na vrhu, pa bolj zadaj. Na vse zadnje pa je re6, Pri kosilu nam je profesor Hen-riksen za spremembo bral poročila, ki jih je prejel prejšnji dan iz sveta duhov. Zdaj sta povedala svoje mišljenje kancler Gorčakov in kardinal Ram-polla. Smejali smo se njegovi neumnosti, v kateri je ponoči menil, da govori z duhovi, namesto da bi bil spal. Poleg tega nam je sporočil polkovnik Harvey, da je senator Barkhilped-ro zopet pisal in da se opravičuje, ker ni prišel v Kendale, češ da je bil prisiljen potovati drugam, da je zbral potrbne listine ze delo, ki ga pripravlja. Pismo je bilo oddano v Monte Cairlu. »Ah!« sem 6i mislil, »samo še osem dni.« Po obedu me je prosil doktor Grii-tli, ki je resnično močno šepal, naj mu pomagam v sobo. Strah, ki mi ga je povzročil s tem, da sem mislil, da je profesor keltščine, se je pri meni izpremenil v močno sovraštvo. Vendar pa sem smatral za pametneje, da sem ga spremljal. . Komaj je sedel, je že začel zmiati šale kakor sinoči. Gotovo je mislil, da je duhovit. »Kljub poškodbi — kajti res sem si zvil nogo — je bilo današnje kosilo sijajno. Saj me razumete. Prvikrat se nisem nič bal, da boste načeli ^ kak stih iz Thomasa Moora in mi rekli, naj ga nadaljujem. Tudi Vas je stalno mučil tak strah, kar izpovejte *se. Priznajte vendar, saj je to tako smešno.« »Ali mi dovolite, da odidem«, sem vprašal. »Ah, ne poprej, preden Vas ne poprosim za malo uslugo.« »Za kaj gre?« »Kakor vidite, sem čisto nesposoben, da bi mogel iti ven, In to po Vaši krivdi.* Pierre Bčnoit VELIKI JEZ Roman iz irskih bo;ev za svobodo ?°- »Mudi se mi, povejte hitro«, 6em »Po moji krivdi? Kolikor vem, nisem jaz kriv, da ste padli z drevesa.« »Ne, toda Vaš nepričakovani prihod me je prisilil, da sem moral splezati gor.« Mudi se mi, pc rekel. »Za kaj gre?« Doktor Griitli me je vprašujoče pogledal. ..... , »Gotovo ste poročeni, ljubi gospod Gčrard?« »Poročen? Ne. Zakaj?« »Jaz tudi ne«, je menil in dvignil oči proti nebu, »Toda, kakor si pač mislite« -— in pri tem sem spačil obraz — »imam svojo malo prijateljico.« »Moje najprisrčnejše čestitke.« »Ona je angel, ljubi gospod Ge-rard. Desdemono Parker je treba videti in že ste zaljubljeni vanjo. Zlato se svetlikajoči lasje. Njene oči so bolj plave ko nebo. In duhovita je ... m čustvena I« »Rekel sem, da se mi mudi.« »Sem že pri stvari. Sem že pri stvari. Lahko me razumete, da zelo trpim, ker 6va ločena. Zato ji pošiljam že vsak mesec vsak dan, ki mi ga Bog da, poročila. Toda danes sc ne morem premakniti.« »Kaj naj naredim?« »Računal sem na Vas, da boste to brzojavko oddali na njen naslov. Za vračilo sera rad pripravljen.* »Hvala! Toda najbližja pošta je v Traleeju ...« »Da, vem. In zato Vas prosim, da bi bili tako ljubeznivi in bi šli v Tra-lee,« Namesto da bi odgovoril, sem pokazal na oleno, kamor je neprestano udarjal dež Lilo je tako, da se je zdelo, da bo park izginil v vodi. »Ah,« je vzkliknil, »to je samo majhna nevihta, v desetih minutah bomo imeli najlepšo mavrico. Poleg tega so pa vozovi grofa Antrima zato tukaj, da jih uporabljamo. Dobri Jožef bo vesel, da Vam bo mogel ska-zati uslugo. Tja in nazaj rabite dve slabi uri.« To, kar me je najbolj jezilo, je bil mir, s katerim je ta zoprni človek razpolagal, Toda, ali sem res mogel kaj odbiti človeku, ki je imel v svojem predalu fotografijo pravega profesorja Gerarda. Naredil sem nejevoljen obraz, toda privolil sem, »Ponavljam Vam, da sem za vračilo vedno rad pripravljen. Mislim si, da imate tudi Vi malo prijateljico, kateri morate od časa do časa pošiljati brzojavke,« Iz žepa sem potegnil svoja listnico. Pomežiknil je z očmi. »Mislim, da se razumeva?« Ponudil mi je že napisano brzojav- ko. Niti za trenutek ni dvomil, da ne bi privolil. Ko sem odšel, me je poklical nazaj. »Pst, pst! Zaprite vrata. Vidite, to, kar me pri vsej stvari najbolj zabava, je misel, da Lausanna ni tako daleč od Pariza. Lahko ste prepričani o tem, da si profesor Gčrard in doktor Grii-tli dopisujeta Dva tako znana učenjaka keltščine se morata poznati. Prav tako, kot se midva tukaj prijazno raz-govarjava, morda onadva v istem trenutku ali v Lausanni ali pa v Parizu z vnemo razglabljata kakšen jezikoslovni problem. Ali ni to smešno? Smejte se vendar, smejte!« »Vrag naj Vas vzame«, sem mrmral in močno zaloputnil z vrati. Četrt ure kasneje mi je prišel Wil* liam povedat, da je že napreženo. »Vaša milost bo morala pohiteti, če se hoče vrniti pred nočjo.« Pred stopniščem je že čakal enovprežen voz. Hitro sem vstopil. I*e' sem komaj toliko časa , da sem sedel, in že smo se odpeljali. V trenutku smo bili z parka, , Tedaj sem pa v veliko začudenje, ki ni bilo brez skrbi, videl, da vozi gospod Ralph. Smatral sem za pametno, da se mu zahvalim. »Zelo mi je žal, da...« »Ampak z velikim veseljem, gospod profesor.« To je povedal s svojim enoličnim glasom. Njegove oči 60 bile nepremično obrnjene na stoječa konjeva ušesa. Preteklo je deset minut. Ne da bi me pogledal, me je vprašal gospod Ralph: »Ali naj gospoda profesorja peljem na pošto?« »Da«, sem dejal melanholično. da eden (mogoče tudi več) mora biti prvi, nekdo pa mora biti tudi zadnji. Vidmar ml. res med vsemi najhitreje igra. Tudi včeraj je prvi končal partijo z dr. Astalošem. Prav do konca je bilo videti, da si sedita nasproti dva dosti enaka nasprotnika, to se pravi, po šahovskih močeh enaka. Po trikrat ponovljeni isti potezi je igra ostala remis. — Srdit je bil boj med Kostičem in Madžarom Szabom. To sta dva, ki bi oba rada postala prvaka tega ljubljanskega turnirja. Zato je bila včerajšnja igra, oziroma izid za oba velike važnosti. Temu primerno sta se tudi oba potrudila, Szabo se je v tej igri pokazal mojstra obrambe. Vse Kostičeve nakane je vešče odbil in nazadnje prišel že na boljše. Proti koncu pa je naredil precej hudo napako, tako da ima po drugi prekinitvi igre kmeta manj. Kostič si bo lahko priboril najmanj remis, in če ga ne bo v zadnjem delu turnirja le preveč polomil, bo najbrž tudi končni zmagovalec. Šorli je tudi včeraj res podaril točko dr. Tartakowerju. Priboril si je že odlično prednost, tako da je že kazalo, da si bo vendar ravno v igri z enim najmočnejšim igralcem na sedanjem turnirju dr. Tartakowerjem opral svoje prejšnje madeže. Najmanj pa je imel v rokah gotov remis. Ker pa je hotel na vsak način zmagati, je hitro pomenjal nekaj figur, s čemer pa se je Tartakower samo opomogel, in sicer toliko opomogel, da je nazadnje še zmagal. Celo Tartakower je dejal, da še nobene točke dozdaj ni tako malo zaslužil, — Tot je premagal Preinfalka, za katerega je bilo 16 potez v 10 minutah le malo prevč, — Pirc in Foltys sta se po hudem boju na zmago morala zediniti na remis, kajti Pire svoje malenkostne prednosti ni mogel izkoristiti. — Dr. Vidmar je včeraj le zmagal nad Nedeljkovičem, ki se mu je pred večernim nadaljevanjem vdal brez boja. — Dr, Trifunovič in Furlani sta remisirala. To pa je na V6e zadnje za Furlanija že lep uspeh, kajti Trifunovič ni igralec kar tako. — Do konca sta bila precej enaka Broder in Steiner. Zaradi izvrstne igre v končnici pa se je Steinerju posrečilo iztrgati Broderju celo točko. Stanje po XI. kolu: Kostič 8 (1), Szabo 7 in pol (1), dr. Tartako\ver 7 in pol, dr. Trifunovič 6 in pol, dr. Astaloš 0 (1), Pirc 0, Steiner, dr. Vidmar 5 in pol (1), Vidmar ml. 5 in pol, Broder 5, Fo!tys 4 in pol (1), Nedeljkovič 4 in pol, Furlani, Tot 4, Preinfalk 3, Šorli 1 (1). Šahovski tunvr v Margatu V včerajšnjem tretjem kolu Šahovskega tuf" nirja v Margatu na Angleškem je Aljehin premagal Golonibekn, Spielmann in Milnebnrry sta rc-miizrala, Menčikova in Aleksander sta igro odložila, Book je premagal Thomasa, Petrov pa Ser-geanta. Stanje po tretjem kolu: Aljehin 3, Petrov, Spielman ‘2.5, Book 2 itd. tu in tam Mrtvega so našli v kamnolomu v Ponovičah v četrtek zjutraj 28 letnega delavca Ignacija Demca, ki^je doma nekje iz Temeniške doline. Prejšnji večer je še delal v kamnolomu. Neki njegov tovariš ga je pri vrtanju nevarne skale opozoril, naj bo previden, ker skala tako visi, da bi utegnila delavca pri eksploziji zasuti. Najbrž je Demec skalo le preveč globoko navrtal. Našli so ga zasutega, na glavi pa je imel smrtno rano. Nesrečnega delavca so prepeljali na Savo pri Litiji, kjer ga bodo danes pokopali. 25 m globoko je padel na cementni tlak v srbskem Mladenovcu Slovenec Aleksander Lanki. Bil je monter za strelovode in je bival v Mariboru. Neki mladenovški lekarnar ga je naprosil, naj bi tudi njemu popravil strelovod, ki ga je imel na kupoli svoje vile. Monter se je temu vabilu odzval. Komaj pa je splezal na kupolo, ga je nenadoma obšla slabost. Padel je 25 m globoko na cementni tlak, pri čemer je dobil težke notranje Poškodbe. Zdravniki mu najbrž ne bodo mogli rešiti življenje. Konferenca za ureditev naših dalmatinskih Priitanišč bo danes v Splitu. Poleg zastopnikov iz Prometnega ministrstva se bo te konference udeležil italijanski strokovnjak za pristaniška vprašanja Cagli. Italijanskega zastopnika bodo na tem sestanku podrobno obvestili o vseh zamišljenih načrtih, ki jih nameravajo izvesti v dalmatinskih Pristaniščih, posebno pa v Splitu. Cagli bo danes Podal tudi svoje mišljenje, kako in kje bi se po njegovi zamisli najbolje gradilo novo splitsko pristanišče. Milijonsko vsoto je poneveril bivši občinski blagajnik Vedriš Marko v občini Novigrad Podravski, tako mu zdaj očita obtožnica. Vedriš je oškodoval več oseb, ki bodo pri sodnijski razpravi v Bjelovaru vse zaslišane. Obtoženca brani dr. Trstenjak iz Koprivnice, občino pa zastopa neki zagrebški odvetnik. 50 uglednejših cerkvenih dostojanstvenikov je sklical na konferenco splitski škof dr. Bonefacic. Na tem sestanku so se razgovarjali o pripravah 2a veliki evharistični konores, ki bo v Splitu leta 1940. Govorili so tudi o cerkvenih dokladah. Letošnja pomlad je res muhasta, ne samo za ttas, ki sino že tako navajeni, da od aprila ne pričakujemo nič prida, pač pa tudi za Dalmatince tam doli ob drugače tako topli jadranski obali. Včeraj je padal po Dolmaciji spet sneg. Pa ne samo po tamkajšnjih hribih, čeprav je za ta pozni čas in za Dalmacijo tudi to že zelo čudno, pač pa tudi v nižinah. Ljudje 6e več ne spomnijo, kdaj bi bil še sredi tople pomladi nenadoma začelo snežiti celo na otoku Braču. Sneg je sicer že po nekaj urah skopnel, nenavadni mraz pa je le povzročil tudi po naših dalmatinskih vinogradih in vrtovih ogromno škodo. Številni Belgrajlani in Belgrajčankc še niso nikdar videli, kako se molzejo krave, je med drugim dejal na predvčerajšnjem tretjem rednem ■občnem zboru predsednik belgrajskih mlekarjev, poslanec Voja Lazič. Na občnem zboru je namreč obširno govoril tudi o propagandi, ki jo je treba začeli med belgrajskim prebivalstvom, da mleko bolj kupovalo kot do zdaj. Treba pa je t&di prikazati — je dejal — meščanom vse delo, ki ga ima kmet, preden spravi mleko na belgraj-*ki trg. Belgrajski mlekarji so se na tem občnem zboru tudi pritoževali nad nelojalno konkurenco od strani nekaterih prodajalcev mleka. Zahtevali 6o, naj.se prepove, da bi mlekarji, ki niso včlanjeni v mlekarskem združenju, samovoljno dvigali in zniževali ceno mleku. Po posebni resoluciji, ki so jo sprejeli in poslali na pristojno mesto, so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika belgrajskih mlekarjev narodni poslanec Voja Lazič. Na s to in sto vagonov starih cunj, starega železa in papirja so kmetje po hrvaških vaseh pometali stran kot neuporabne stvari, zdaj pa jih pobira »Gospodarska sloga« in spravlja v lep denar. Tako je tega blaga »brez vrednosti« že vnovčila za nekaj milijonov dinarjev, /brali so že toliko denarja, da so zdaj že postavili temelje za velik štirinadstropen dom »Gospodarske sloge:. Ta dom bo torej zgrajen iz samih »ničvrednih« stvari, V domu bodo poleg uradniških prostorov^ velike dvorane za sestanke in javne čitalnice tudi številna stanovanja, ki jih bo »Gospodarska sloga« oddajala. Ljarmanov ali po naše rečeno »pisanih ljudi* je v naši državi še vedno nekaj tisoč. V arnavt-skem jeziku pomeni namreč beseda »ljarm« toliko kot. »pisan«. Tako pa jih imenujejo zato, ker so dvoje vere. Žive v gnjilanskein okraju. Sem so se priselili pred nekako 250 leti kot katoliki iz severne Albanije. Iz strahu pred turškimi oblastmi pa so prevzeli še muslimansko vero, da jih niso preganjali. Mnogi med njimi so si nadeli tudi muslimanska imena, začeli po džamijah moliti Alaha, smatrali pa so se še vedno za pripadnike rimskokatoliške vere in so tudi še naprej zahajali v katoliške cerkve. Pravijo, da imajo ti ljudje še danes po večini po dve imeni, eno uradno, drugo pa tajno. Tako se je tudi že zgodilo, da je muslimanski duhovnik pokopal n. pr. kakega Ibrakima Mu-stafo Mulaliča, takoj nato pa je prišel na pokopališče še katoliški duhovnik in ob istem grobu opravil pogrebne obrede za nekim Matejem Blažičem. Civilno letalsko šolo nameravajo v kratkem odpreti v Zagreb«. Šolski pouk bo trajal tri mesece, vsak dan tri in pol ure popoldne. V to šolo se morejo prijaviti tudi ženske, če imajo veselje do letalstva. Vsi prijavljenci pa morajo biti jugoslovanski državljani. Predno bodo začeli obiskovati to šolo, bodo seveda prišli pred zdravniško komisijo. Kandidatje s srednješolsko in višjo izobrazbo, ki se obvežejo, da bodo vojaški rok odslužili pri letalcih, bodo brezplačno uživali ta Pouk. Prijave sprejema zagrebški Aeroklub. Prometni minister dr. Melimed Spalio se zdaj mudi e svojo družino na oddihu v Dalmaciji Predvčerajšnjim se je pripeljal v Dubrovnik, včeraj pa so je podal z ladjo »Suinadija« na otok Mljet. Nov carinski pravilnik za mednarodne vzorčne velesejme in razstave je izdal finančni minister Jr. Dušan Letica. Po tem pravilniku bodo vse tuje olago, namenjeno za kakšen mednarodni vzorčni 'jolesejein ali razstavo, zacarinili finančni oddelki ^otičnih velesejmov, kamor je blago poslano. Bla-R°, ki se uvozi po odredbah tega pravilnika, je Prosto ležarine za ves čas, dokler je na prostoru ®*jmi§5a ali po odredbi carinarnice na kakšnem t,rUgem' kraju. Blago, ki je poslano na vzorčne jj^dnarodne velesejme, ne zapade carini, če je Daikasneje po 6 mesecih poslano spet nazaj v zamejstvo. Podlistek Slovenskega Doma" si oglejte v realističnem velefilmu Pod Črno krinko Pod črno krinko Premiera danes KINO NATICA 21*24 Rafaelova družba za Izseljensko zbornico Ljubljana, 23. aprila. V beli unionski dvorani je bil včeraj popoldne ob 5 izredni občni zbor Rafaelove družbe, ki je pokazal veliko zanimanje naše izseljenske družbe za reševanje izseljenskega vprašanja in za pomoč izseljencem Rafaelova družba deluje pod visoko zaščito prevzvišenega knezoškofa dr Gregorija Rožmana, ki je predsedoval občnemu zboru. Med drugimi odličnimi osebnostmi so prisostvovali občnemu zboru v imenu banske uprave načelnik g. Kosi, g. Nande Novak kot predsednik Županske zveze, predsednik koroških Slovencev dr. Fellacher, svetnik g. Klekl kot zastopnik Rafaelove družbe za pomoč izseljencem Slovenske Krajine, minister n. r. Gostinčar, ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek in drugi. Včerajšnji izredni občni zbor je bil sklican predvsem z namenom, da se Rafaelova družba preosnuje in da se zato potrdijo nova pravila, kajti stara pravila niso več odgovarjala razširjenemu delu družbe Škof dr. Rožman je zato na kratko očrtal pomen tega občnega zbora Podpredsednik p. Kazimir Zakrajšek je v svojem poslovnem poročilu orisal delo družbe še izza časa pred vojno in naglasil pri tem njene velike uspehe pri dajanju pomoči izseljencem. Novi čas pa nalaga družbi nove naloge na razširjeni osnovi. Za prizadevanje Rafaelove družbe je pokazal toplo zanimanje g. ban dr. M. Natlačen, kateremu se je podpredsednik zahvalil za znatno podporo za ustanovitev Izseljenske družbe. Da bi družba tesneje povezala izseljence z domovino, si je nadela za nalogo, da skuša ustanoviti Izseljeniško zbornco, ki naj bi bila zbornica vseh, ki hočejo sodelovati pri reševanju izseljenskega vprašanja. Zato pa je bilo potrebno, da se Rafaelova družba preosnuje in izdela nova pravila, ki bi omogočala družbi večji razmah. Z namenom, da združi Rafaelova družba v posebni ustanovi vse delovne sile naroda v domovini in inozemstvu pri reševanju našega izseljenskega vprašanja. Posebno označujejo nova pravila za namen družbe: buditi narod k zavesti dolžnosti, da skrbi za gmotni in duhovni prospeh slovenskih izseljencev, odvračati narod od izseljevanja, izseljencem pa nuditi vso pomoč ni podporo, ki jim je potrebna za izselitev ter jim dati navodil za njih življenje v tujini in sploh zasledovati in reševati vsa vprašanja, ki se tičejo slovenskega izseljenskega vprašanja. Družbino vodstvo predstavlja odbor, ki je sestavljen iz 8 članov, izvoljenih na vsakoletnem občnem zboru, iz delegata škofijskega ordinariata v Ljubljani in Mariboru, iz delegata banske uprave in po enega delegata podružnic iz Maribora in iz Crensovcev. V osrednji družbi sv. Rafaela sta včlanjeni podružnici v Mariboru in Črensovcih Podružnica v Črensovcih ohrani svoje ime Rafaelova družba za poinoč izseljencem Slov. Krajine in svoja pravila Ob razpustu družbe pripade vsa imovina z arhivom vred v iast škofijskemu ordinariatu v Ljubljani. Tako preosnovana pravila je izredni občni zbor sprejel. Pri slučajnostih je povzel besedo škof dr. Rožman in prosil načelnika banske uprave g. Kosija za nadaljnjo naklonjenost Rafaelovi družbi in se mu za dosedanjo zahvalil. Od smeha so imeli ljudje soize v očeh! Po uspelem oderskem komadu »Fiston«, ki v izvrstnih domislekih biča in ironizira današnje moderne politične razmere Moj sin, gospod minister Kino Union L A r v nedtljo dop. z ob 10.30. uri isti fiim Ob glouoko znižanih cenati 1 Take sijajne filmske burke Ljubljana še ni gledala' HANS MOSER v svoji najboljši vlogi in kreaciji. Sodelujejo še: Rdi Flnkenzeller, H. Brause-wetter In Franco.se Rosa« Nesramen napad na akademika Jenka ali kako so kočevski Nemci flrcsnicoliubni" Kočevje, 22. aprila. Ko smo na tem mestu poročali o napadu na akademika Jenka, ki so ga izvršili kočevski Nemci Handler Fr., Rom Konrad in Morscher Siegfried, smo nekaj dni po tej notici prejeli od Handlerja in Rama popravek, kjer oba osumljenca svoje dejanje zanikata ter izključujeta vsako udeležbo pri napadu. Nekaj dni za tem smo prinesli o tem napadu ponovno poročilo, ki se je izkazalo z ozirom na njiju popravke, tako v prvem kakor tudi v drugem slučaju za popolnoma resnično. Ugotovili smo namreč, da sta oba popravka neresnična, oziroma lažnjiva, ter da sta hotela oba osumljenca na podlagi popravkov, opirajočih se na zakon o tisku, zbrisati s sebe vsako krivdo. Na razpravi, ki je bila razpisana pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, je prišlo žalibog do poravnave iz razloga, da zasebnemu udeležencu Jenku ni bilo do tega, da so obtoženci kaznovani, če mu povrnejo vso škodo, ki jo je pri napadu utrpel. Obtoženci so na ta predlog takoj pristali, ker sta bila, kakor je bilo razvidno iz kazenskega lista, Handler in Ram že sodno kaznovana — Handler celo že dvakrat — ter je obstojala zelo velika verjetnost, da zlasti za llandlerja, ki je .znan izzivač, ali kakor ga celo Nemci sami imenujejo »Štenker«, pogojna obsodba ne prihaja več v poštev. Poleg tega se je v času preiskave javila povsem indiferentna in zanesljiva priča, ki je z okna opazovala, kako so obtoženci Jenka tepli in brcali, ter je povsem zanesljivo slišala, kako je Handler rekel: »No, sedaj ima pa dosti!« Na popustljivost zasebnega udeleženca Jenka je bila torej sklenjena poravnava, v kateri vsi trije obtoženci dejanje obžalujejo ter se s prizadetim Jenkom poravnajo tako, da vsi trije solidarno v roku treh tednov plačajo za športni klub -»Kočevje« 500 din, zasebnemu udeležencu za poškodovano obleko in zdravniško spričevalo 370 din, ter na dosedanjih odvetniških in drugih stroških 330 din, ali skupno 1200 din. Na koncu poravnave se je Handler prav nesrečno obrnil proti radovedni publiki ter ji z glasnim poudnrkom rekel, da »kdor drugim jamo »kopa«, sam vanjo padec. Takoj nato mu je pa sodnik dal pero, s katerim je podpisal, da bo solidarno plačal poravnalni znesek. S tem je torej nesramni napad na slovenskega akademika likvidiran, nasprotno pa se je zopet pokazalo, kako velika resnicoljubnost obstoja pri kočevskih Nemcih. Bogat nedeljski športni spored Jutrišnji športni program je izredno obširen in mora zadovoljiti vsakega še tako izbirčnega gledalca. Z jutrišnjo nedeljo se poslovijo^ od letošnje zimske sezone smučarji s svojim »Triglavskim smukom«, kolesarji začno svoje delo s krožno kolesarsko dirko skozi Podutik, nogometaši pa nadaljujejo svojo borbo za pike na zelenem »mejdanu«. Smučarji Mednarodni triglavski smuk je najvažnejša letošnja smučarska prireditev. K zelo številnim prijavam Nemcev, Italijanov in Čelioslovakov, ki smo jih že objavili, je nemška smučarska zveza prijavila še Obermanna Hansa, Karla Rusa, Herberta Steimvenderja, Maierja in Doujaka. »Triglavski smuk« ni samo naša največja prireditev po številu tekmovalcev, ampak je tudi važna mednarodna prireditev, pri kateri nastopajo najboljši srednjeevropski smučarski tekmovalci in je zanimanje za ta smuk veliko tudi izven naših meja. Naši fantje gredo v borbo kompletni in so že dalj časa na Staničevi koči, kjer se skrbno pripravljajo. Prepričani smo, da se bodo naši fantje v težki mednarodni konkurenci na domačih triglavskih strminah dobro odrezali, predno bodo spravili svoje smuči, kajti to je zadnja smučarska prireditev za letos. • , V ženski konkurenci pa imajo tuje tekmovalke mnogo prednosti pred domačinkami. Glavna borba za prvo mesto bo med Nemko Hoglovo, Italijanko Nives dei Rossi in Čehinjo Beinhauer-ievo Start za ženski smuk bo ob 11 dopoldne, moški smuk pa pol ure kasneje. Cilj bo ob Debeli bukvi — četrt ure od kraljeve lovske koče, tako da bodo nedeljski izletniki lahko dospeli še pravočasno na cilj. • Nogometaši Predzadnja ligina tekma v Ljubljani je druga prireditev v kateri se bo odločila usoda slovenske«« reprezentanta. »Jugoslavija« pošlje v Ljubljano svoje kompletno moštvo v postavi: Spasič, Andjelkovič, Lukič, Domorodski, Radovanovič, Bročič, Savič, Šijačič, Petrovič, Perlič in Zecevic. Borba bo težka ih ostra; nasprotnik je močan, vendar ne nepremagljiv. Naša enajstorica bo jutri sama odločila o svoji usodi. Če jutri SK Ljubljana izgubi — izpade brezpogojno iz lige in bo morala igrati še naporne kvalifikacijske tekme, če bo hotela prihodnjo jesen igrati med 12 najboljšimi klubi. Ljubljana mora jutri zaigrati kot v svojih najboljših dneh, številni navijači pa bodo temperamentno bodrili in pomagali. Uspeh in dve piki ne smeta izostati. Predtekma bo med B-moštvom Ljubljane in Bratstvom z Jesenic. Glavna tekma se začne ob 16.30. Za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze pa je jutrišnji program naslednji: ČSK : Kranj v Čakovcu, Celje: Maribor v Celju in Železničar : Hermes v Mariboru. Kolesarji S IV. krožno kolesarsko dirko skozi Podutik otvarjajo kolesarji svojo kolesarsko sezono. Krožna proga vodi iz Zgornje šiške, skozi Koseze, Podutik, Glince, Dolnice, Zapuže, Dravlje in nazaj v Zgornjo šiško. Pot je dolga 8 km in jo bodo morali seniorji prevoziti 8 krat, juniorji 4 krat, novinci pa dvakrat. Najzanimivejši in najtežji del proge je podutiški klanec. Na startu bomo videli najboljše slovenske in hrvaške kolesarske dirkače.' Zagreb pošlje na to medklubsko prireditev 15 svojih najboljših vozačev z Brežičanom Avgustom Prosenikom. Med slovenskimi dirkači pa moramo predvsem omeniti Karla Lavriha, ki vozi sicer za belgrajski kolesarski klub »Fortuno . dalje Gartnerja, Štirna in Žerjala, ki bodo v družbi z ostalimi slovenskimi dirkači branili svoj prestiž v kolesarstvu. Prireditelj ŽSK Hermes pripravlja še obenem za 50 letnico našega kolesarskega športa malo presenečenje. V spomin na nekdanje prve dni kolesarstva bo prireditelj pokazal starega okornega železnega konja, ki so ga uporabljali že naši očetje in katerega se starejša generacija še danes dobro spominja. Start in cilj bo topot blizu restavracije pri »Martinčku«, odkoder je tudi dober pregled na progo. Začetek ob pol 2 popoldne. Program je torej silno obširen in pester, tako da so lahko zadovoljni tudi najizbirčnejšj, Upajmo, da nam vremenar ne bo pokvaril lepega vremena. , Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krat Barometer- j| sko stanje | tempe ra tur j v? r« a65 a t> > — CC £ K © T” X U at C - Ow Veter Pada- vine > (C c?*0 SZ , KE a ec c leiner. iakoet) e s n u > Ljubljana 761-9 8-2 1-0 69 10 SW, — — Maribor 762-4 10-1 -1-0 80 10 NW, — — Zagreb 7656 9-0 -1-0 90 10 0 — — Belgrad 765-3 8-0 -1-0 90 10 0 — — Sarajevo 764 4 7-0 -4-0 90 10 0 1-0 sneg Sušak 764-1 11-0 5-0 90 4 NNEj — — Split 763-4 13-0 3-0 90 6 NE, 6-0 dež Kumbor 762-3 14-0 5-0 80 7 N« 90 dež Rab 764-4 10-0 3-0 90 2 Eo — - Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo zjutraj do 8.45 večinoma jasno, čez dan pa se je oblačnost zelo spreminjala. Ob 18.20 se je pričelo jasnili in se je do 19.40 popolnoma zjasnilo. Od ca. 11.30 do 16 je pihala precej močna burja. Ponoči jasno, proti jutru pa se je pooblačilo. Ljubljana danes Koletfar Danes, sobota, 23. aprila: Adalbert, Vojteh. Jutri, nedelja, 24 aprila: Bela nedelja; Jurij, mučenec. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Tržaška cesta — Vič. Bolgarska narodna in umetna pesem se bo glasila v ponedeljek 25. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Ženski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije bo ta večer koncertiral v Ljubljani in izvajal iz bogatega zaklada bolgarske narodne pesmi nekatere najlepše in najznačilnejše popevke v priredbi ta ženski zbor. Po ritmu, pa tudi po melodiji je bolgarska pesem izredno zanimiva, za izvajalca zelo težka, za uho pa prikupna. Tako se nam obeta v ponedeljek zvečer izreden umetniški užitek. Zbor učitelji« iz Sofije je priznano izvrsten zbor, visoko cenjen in spoštovan povsod, kjer je nastopil. Zato opozarjamo na njihov koncert. — Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Za napravo asfaltnih hodnikov in dobavo granitnih robnikov je mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisalo dve pismeni ofertalni licitaciji. Podrobnosti so razvidne iz razglasov v »Službenem listu«, kos 33, z dne 23. t. m. Za mestne reveže je daroval veletrgovec gosp. Andrej Šarabon znesek 3.000 din kot prispevek k prostovoljni socialni davščini. Za velikodušni dar se mestno poglavrstvo najtopleje zahvaljuje. Društvo nižjih mestnih usluibencev v Ljubljani, priredi v soboto 30. aprila t. 1. v dvorani hotela Miklič na Masarykovi cesti »Večer v cvetju-s. Začetek ob 8 zvečer. Igra godba jazz. Na sporedu je ples, petje, razni šaljivi nastopi itd. — Za dobro in solidno postrežlx> jamčijo prireditelji. — či&$ dobiček prireditve se steka v fond za posmrtniije in podpore društvenih članov. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejmejo. Za obilen obisk se priporoča — odbor. Cerkvena slavnost v čast Mariji Materi dobrega svita, patroni in varuhinji Družbe sv. Petra Klaverja (praznik 20. aprila), bo v nedeljo, .dne 24. aprila, ob 6. zvečer v župni cerkvi sv. Petra. 1. Govor: preč. g. župnik Košmerlj. 2, Slovesne pete litanije iu blagoslov. 3. Darovanje za uboge afriške misijone. Bolniška blagajna mestnih nameščencev v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor v sredo, dne 4. maja 1938 o 18. v veliki sejni dvorani mestmga poglavarstva v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. »Društvo posestnikov novih hiš« v Ljubl jani, ima svoj redni oljčni zbor jutri, v nedeljo, 24. t. m;p ob 9 dopoldne v beli dvorani hotela Union. Vse elane vljudno vabimo, da se občnega zbora udeleže. Večer v cvctju. Društvo nižjih mestnih uslužbencev bo 30. t. m. priredilo v dvorani hotela Miklič družabni večer pod geslom Večer v cvetju« s prav izbranim sporedom. Društvo apelira, da sc bo občinstvo udeležilo te prireditve v lepem številu. Ljubljansko gledališče DRAMA. - Začetek ob 20. Sobota, 23. aprila; »Nočna služba . Red A._ Nedelja, 24. aprila: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera. Premierski abonma. OPERA. — Začetek oh 20. Sobota, 23. aprila: »Madame Sans Gene Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto. L;ubi|anska drama v Trfliu Ljubljanska drama gostuje v nedeljo, 24, t, m., v Prosvetnem domu z izredno uspešno veseloigro »Rdeče rože« Opozarjamo, da je to dejo na repertoarju ljubljanskega Narodnega gledališča že nad dva mesca, ki jo je uprizorilo tudi po številnih kra jih Slovenije z izrednim uspehom. Za gostovanje vlada tudi v Tržiču veliko zanimanje. Vstopnice se dobe v predprodaji. Zidani most Ustanovni občni zbor Kluba železničarjev JRZ Ljubljana za poverjeništvo Zidani most bo v nedeljo. 24. t. m., ob 8 zjutraj v prosvetnem domu v Radečah. Člani in prijatelji Kluba vabljeni. Na občnem zboru poročajo o vseh važnih železniških vprašanjih delegati upravnega odbora iz Ljubljane Škofja Loka Muzejsko društvo v Škofji Loki bi rado imelo nove prostore, ker sedanji nikakor ne odgovarjajo svojemu namenu. Izrazilo je željo, da bi mu občina ostopila stanovanje občinskega tajnika, ki ie sedaj prazno, ali pa naj bi mu šokki odbor odstopil eno sobo v novem šolskem poslopju. Društvo ima zbranega ze precej zelo zanimivega materiala, vendar ga ne more prav namestiti. •Slovenili dom« Izhaja viak delavnik ob UL Mestna aarotnftna 12 Din. ta ln«*rra*tn> » Din Urednittvoi Kopitarje** elita {/lil Icleton «001 do 4005. Upravni Kopitarjeva nllca t Za Jngoalovantko tbkanio v Ljubljani} K. čeA. Iidajatelji Ivan Rakovec^ Uredniki Jože KoiiHek. Bernard Shaw ne bo zapustil ničesar niti mladim niti starim Naš listek ffPod črno krinko v filmu »# Slavni angleški književnik je ob priliki smrti d’Annunzia napisal svojo oporoko. 0 Bernardu Shawu zadnje Čase ni bilo dosti slišati, skoraj nič, možakar je v letih in hoče izkoristiti še ta leta, ki jih bo preživel, da napiše nekaj del. Ko pa je zvedel za en vrt Gabriela d’Annunzia, je začutil nekak strah in postal je vznemirjen. Sklenil je, da še enkrat napiše svojo oporoko. Pred kratkim je napisal svojo oporoko, toda ta se mu ni zdela najbolj posrečena. Letos bo izpolnil 82 let. Sam je pripovedoval časnikarjem, da se človek vsako leto spreminja, saj se vsi ljudje, pa tudi razmere spreminjajo in tako se je spremenilo tudi njegovo premoženjsko stanje. Uredniku londonskega dnevnika >Daily Expressa< je izjavil, da ne misli več spremeniti svoje oporok«. Svoje sedanje premoženje ceni na 200.000 funtov, to je do 50 milijonov dinarjev. Prav za prav sam ne ve, koliko ima. Med drugim je rekel nekemu novinarju v svojem navadnem zbadljivem tonu tudi to: V teku svojega življenja sem mnogo delal za državno blagajno, za občinske blagajne, za narodno obrambo, za brezposelne, dal sem pa tudi dosti drugim revežem, in tako ne vem, koliko eem prav za prav izgubil, ker nimam računov, kajti jaz v nasprotju z ostalimi Angleži ne vodim nobenih računov. Verjemite mi ali pa ne, danes res ne vem, koliko imam denarja. Cenim ga, oziroma vse svoje premoženje na 200/100 funtov. Nato je še govoril o svoji smrti. Dejal je: Če tudi 6em še zelo zdrav in duševno nadvse svež za delo, sem pripravljen vsak trenutek, da me lepo in dostojno prepeljejo v krematorij, kjer me bodo po izkustvih moderne tehnike hitro sežgali na radost mnogih ljudi. To me nič ne vznemirja, res, da ne. Živel sem in delal sem, zadovoljen sem s samim seboj, in to je za mene najvažnejše. Ne smete misliti, da bom zapustil kaj od svojega premoženja mlajšim. Ne, nikakor ne, s tem bi storil nekaj zlega. Polenili bi se, potem ne bi delali, a za mene so poklicni brezposelni nemogoči ljudje. Mlajši svet ima mnogo upov in s temi upi naj gradi svoje življenje, svojo bodočnost. — Starim pa prav tako ne bom zapustil ničesar, saj nimajo oni več nobenih nad in upov. Da na kratko povem: Zapustil ne bom ničesar današnjemu rodu. Osnoval bom fond, za katerega bom žrtvoval vse svoje premoženje. To bo fond, ki bo skrbel za razvoj angleškega jezika, govora in izgovora. Na to misel sem prišel vedno, kadarkoli 6em poslušal kakega vee-učiliškega profesorja, ko je predaval, ali pa ko sem v gledališču poslušal še tako sposobnega igralca. Kraljestva brez vladarskih pravic Znanj prekooceanski letalec Lindbergh, ki je tudi med znanstveniki spoštovan, namerava kupili ob angleški obali otoček Maillau. Na tem otoku namerava postaviti znanstveni laboratorij. Po kupčiji postane Lindbergh nekak kralj tega otoka Kdor biva v Angliji in ima dovolj denarja po raznih bankah, poleg tega pa se še zaveže, da bo spoštoval zakon, lahko postane z razmeroma skromno vsoto kaj kmalu kralj. Otoki, ki leže v kanalu ob Škotski in severno od Irske, so vsi naprodaj. Kdor kupi enega teh otokov, dobi takoj pravico, da lahko osnuje svoj parlament. Tudi ima pravico, da začne pobirati uvozne in izvozne carine, lahko pa toi-di do gotove meje pobira davek. Otok Lundy v bristoLskem kanalu je bil pred dvemi meseci naprodaj za 16.000 funtov. Ta kos zemlje, ki je velik do 1000 oralov, je bil v prejšnjih stoletjih skrivališče morskih razbojnikov in tihotapcev. Ti so imeli tu prave trdnjave, da 60 se lahko branili pred nadležnimi cariniki. Poznejši lastniki otoka so uvedli kar nov šport na tem otoku, in sicer da so iz neke športne naslade brskali po raz- valinah nekdanjih trdnjav in iskali zaklade, katere so tu poskrili razbojniki. Zadnji »kralj« tega otoka, neki Martin Harman, sin trgovca zelenjave, se je oklical za »kralja« Martina 1. Njegovi podložniki so ga nadvse spoštovali in imeli radi, zakaj vsak teden je podaril vsakemu svojemu podaniku steklenico piva. Toda Martin 1. je šel predaleč v svoji kraljevski oblasti. Dal je kovati tudi denar in tiskati znamke 6 vojo podobo. To pa so pravice, ki jih ima samo angleška krona, zato je oblast prepovedala in zatrla to preveliko ljubezen do kraljevanja. Večji kakor ta otok je otok Brovvnsea, ki je bil leta 1907 prodan za 125.000 funtov. V 6. stoletju so ta otok zasedli menihi. Njegov gospodar je bil »cesar« Jones, ki je pred sto leti dal sezidati kar palačo. Pod starimi razvalinami je odkril staro rimsko kopališče. Preuredil je to kopališče, da se je v njem potem tudi sam kopal. Sedem slug mu je pri kopanju vsak dan streglo. Eden je držal brisačo, drugi milo, tretji glavnik. Njegov konec je bil prav žalosten. Pri ribolovu je namreč utonil. Američanke se pripravljajo za veliko parado, ki je vsako leto na »dan ameriške vojske«. Našim bralcem, ki s tako napeto pozornostjo bero listek o delu in nasilju ameriške >Črne legije« Ku-Klux-Klana, sporočamo, da je v ljubljanskem kinu Matici danes premiera filma »POD ČRNO KRINKO«, ki je narejen po romanu, ki izhaja v našem dnevniku. Film nazorno in v pretresljivih slikah ponazarja napeto dejanje, ki tvori vsebino našemu romanu. Franka Tajiorja igra v filmu HUMP1IREY BOGART, njegovo ženo Rutho pa ERIN 0’BRIEN-M00RE, ki ju vidimo na naši sliki. Stalin: Veliki ruski bog Oboževanje Stalina v boljševiški Rusiji je zajelo neverjeten obseg, tako da človek ne more verjeti tega. Nekaj navdušenih, večina pa pokoravajočih se umetnikov je z besedo, peresom, čopičem, dletom in melodijo ustvarilo božansko genialnost božanskega Stalina. On je danes tako-rekoč službeno priznan oče vseh narodov in soncu podoben. Ti umetniki kažejo svojo navdušenje in brezmejno pokorščino Stalinu pri vsaki priliki, bodisi da je to obletnica, bodisi kak političen proces ali kaj podobnega. V zadnjih letih zavzemajo ta dela glavno me6to na vseh, pa tudi na strokovnih razstavah, v vseh revijah in po vseh dnevnikih. Toda sovjetska vlada se ne briga samo za sodobnike, temveč krbi, da bi tudi potomci rastli v lepem prividu o veličini boga Stalina, 60 poskrbeli za posebne zbornike. Samo nekaj imen teh zbornikov bomO našteli: Lenin in Stalin v pesništvu narodov SSSR, Lenin in Stalin v duši naroda SSSR, zbornik izbranih pesmi umetniških in narodnih o Leninu in Stalinu, Lenin in Stalin v beloruski narodni pesmi, Stalin v beloruski sovjetski poeziji, Gruzinske umetniške in narodne pesmi o sodrugu Stalinu, Detinstvo in mladost Stalina itd., brez konca in kraja v vseh mogočih jezikih se gradi to slovstvo po točno začrtanem programu: Lik samega Lenina stopa v ozadje in pozabljenje, med tem ko oboževanje Stalina raste ktljub zgodovinskim dejstvom. Zlasti je to opaziti v slikarstvu. Na prejšnjih slikah pred nastopom Stalina vidimo samo Lenina v družbi sedaj že postreljenih velikih sodrugov ruskega naroda. Danes je na teh slikah samo Stalin Tako raste malikovanje Stalina po ukazu od zgoraj in ruski narod mora vse to sprejeti za dobro, kajti boljševizem je Stalin in nihče drugi. ROBERT LORD 65 POD ČRNO KRINKO Ko je zagledala v avtomobilu Franka, ji je od začudenja zastala sapa Na obrazu mu je brala, da se je moralo zgoditi nekaj neprijetnega ... Krč jo je prijel okoli srca ... Pohitela je k možu, Frank je hitro spravil avtomobil v lopo. Jezno je zaloputnil vrata za seboj in odšel proti stanovanju, odkoder mu je že hitela nasproti Ruth vsa preplašena .. »Kaj je, Frank? ... Zakaj si prišel domov? ... Si bolan? ...« »Ne nadleguj me z vprašanji!... Vse boš o pravem času zvedela... Še prezgodaj boš zvedela ...» se je je hotel znebiti Frank in z dolgimi koraki oditi v hišo... Ruth je odšla za njim, zdaj še bolj vznemirjena.. . Frankov odgovor jo je iznenadil. V sobi je Frank ves besen vrgel kapo na mizo, sedel na počivalnik tik ob zidu ter z rokami podprl glavo. Molčal je .. • Ruth je stopila k njemu, ga nežno pogladila z roko po laseh in dejala: »Frank ... povej vendar, kaj se je zgodilo. Naj bo karkoli, tvoja žena sem ... Frank ...« Frank se je stresel od jeze, skočil z zofe in začel besneli po sobi... Naglo je hodil semtertja in začel vpiti: »Govori!... Govori!... Kaj naj za vraga govorim? .. . Vrgli so me iz tovarne ... Vrgli so me iz nje ko psa... Pobil bom vse te cigane.« Ruth je še bolj prebledela. Brez besede je sedla na bližnji stol. »Odstavili so me z nadzomiškega mesta. .. Ponudili so mi, tfa bi spet postal navaden delavec. Gospodje z menoj niso bili zadovoljni... Pomnili me bodo ...« »Pomiri se, Frank... Povej mi, prosim, natančno, kako je bilo.« »Ali ti mar ni dovolj jasno? Torej, poslušajte gospa Taylor- jeva: Vašega moža so ponižali. Vzeli so mu mesto nadzornika ...« ’ y »To še ni največje zlo, Frank! Živeli bomo dobro in zadovoljno prav tako ko prej...» je skušala Ruth miriti razburjenega Franka. Pa se ji ni posrečilo. »Prav tako ko prej, praviš... Da bi se le mogel vrniti za pol leta nazaj... Toda, to je nemogoče ... Nemogoče ... Tu ni poti nazaj...« »Zakaj bi je ne bilo?« »Ne sprašuj... ne bodi preveč radovedna ...« »Saj bi ti rada samo pomagala, Frank ...« »Tu ni pomoči.,. No, bomo videli. . - Morda pa je le kje pomoč ... Pusti me zdaj samega,.. Brigaj se za svoj posel, zase se bom že sam ...« Ruth je vsa pobita odšla v kuhinjo. Komaj je pred Frankom zadrževala solze. Ko pa je prišla nazaj v kuhinjo, je udarila v neutolažljiv jok. Njej ni bilo toliko hudo zaradi tega, ker Frank ni bil več nadzornik, bolelo jo je le robato Frankovo vedenje ... V zadnjih nekaj mesecih se je čisto spremenil. To ni bil več dobri, mirni in ljubeznivi Frank, ki ga je Ruth ljubila tako srčno, da bi storila zanj vse na svetu . .. Postal je surov . .. Vpliv, ki so ga imeli nanj tuji ljudje, ki jih Ruth ni poznala, je bil strašen. Zastonj je poskušala neštetokrat, da bi z njim govorila kot z možem .. • Vselej jo je surovo zavrnil... Neprestano je samo jokala nad svojo zlo srečo... Frank je še nekaj časa sedel v sobi, nato pa je spet naglo vstal, vzel kapo ter odšel ven- Med potjo je ženi samo še zaklical: »Danes me ne čakaj. Imam važne posle.« Ruth ni mogla ničesar odgovoriti, ker je bil Frank že zunaj in jo je peš mahnil proti mestu. Jok jo je dušil... Po vsej tovarni se je z neverjetno naglico raznesla novica, da Frank ni več nadzornik. Najbolj je bil tega žalosten Ed. Ko je za novico zvedel tudi Cliff, je zaškripal z zobmi in zagodrnjal kletvico. Ko so opoldne delavci sedeli na dvorišču pred tovarno, so se o tem dogodku na dolgo in široko razgovarjali. Nekateri so odobravali sklep ravnateljstva, da je bil Frank odstavljen z nadzomiškega mesta, drugi pa so se zanj zavzemali in jim V katerem letnem času pokade kadilci največ Največ pokade v avgustu, najmanj v januarju. Letni časi različno vplivajo na človeški organizem in na človekovo razpoloženje. Ko so raziskovali razpoloženje kadilca, so ugotovili, da let' ni časi tudi vplivajo na ka jo pri posameznem kadilcu. Ugotovili so, da so redki oni ljudje, ki bi V6ak dan pokadili enako količino tobaka, ne ozi' raje se na čas, na razpoloženje, na vreme. Potreba po kajenju pri pravih kadilcih zavisi od živčnega razpoloženja, ki pa zopet v pretežni večini zavisi od vremena. Posamezne tobačne industrije so izdale statistične podatke, ki povedo, da 6e največ pokadi v mesecu avgustu. Takoj 60 postavili vprašanje, zakaj. Kot je znano, je mesec ; avgust oni mesec, ko se ljudje predajajo počitnicam in miru ter brezdelju, največ so na svežem zraku, poleg tega se najmanj razburjajo, živci najmanj trpe. Po vsem tem bi pričakovali, da bodo ■ ljudje v tem času najmanj pokadili. Gotovo je, da statistični podatki kažejo, da se potrošnja tobaka z januarjem vedno veča in da doseže svoj višek v avgustu. Mnogi trde, da bo vzrok v dolgosti dneva. Nekateri zopet trde, ker žene ne dovolijo j da bi v stanovanju kadili, zato v teh dnevih, ko so kadilci vedno na svežem zraku, več pokade. V tem času lahko kade tudi pri odprtem oknu. Zato tudi zavese poleti ne porumene in tudi obleka ne diši po tobaku. Ko pa nastopi hladnejše vreme in ko človek več ne more biti toliko na svežem zraku, pa kadilci najbrž nekoliko prenehajo s kajenjem in žrtvujejo svoj užitek v korist družinskega miru. Delovni čas tudi za slone Vprašanje delovnega časa je zajelo ves svet. S teni vprašanjem so začeli tudi v Indiji. K vsakemu indijskemu templju pripada nekaj slonov, ki opravljajo božansko službo. Pa tudi zasebniki imajo pravico, da posodijo svojega slona proti odškodnini templju. Ker pa igra slon v Indiji neverjetno vlogo, cenijo ga skoraj bolj kakor človeka, zato so začeli misliti o tem, kako bi uredili delovni čas tudi za slone. Tako imajo sloni po peturnem delu pravico do odmora. In sloni so temu dobro priučeni. Če nese kak tovor, recimo deblo, in ko zasliši gong, takoj spusti deblo in se vleže. V čast debelokožca je treba poudariti, da se z enako točnostjo takoj dvigne, čim zasliši udarec gonga. Nadalje pravi to delovno pravo, da ne sme slon delati vč na dan kakor 12 ur. Nadaljnja uredba odloča, da ne sme 6lon pri svojem delu narediti na dan več kakor 12 milj. A koliko časa porabi za teh 12 milj, j« njegova stvar. Če prepotuje 12 milj prej, kakor v 12 urah, potem je prost in lahko počiva. Programi Radio Ljubljana Sobcta, 23. aprila: 12 Zdaj pa spet ploščo veselo pojo, kar brez prestanka teko in teko — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Zdaj pa spot plošče veselo teko, kar brez prestanka teko in teko — 14 Napovedi — 18 Za delopust (igra Kad. orkestra) — 18.40 Najvažnejša določne socialn* pogodbe za izseljence (g. Jožko Koz-man) — 1.9 Napovedi, poročala — 19.30 Nae. nra: En kandidat za srbski prestol L 1974 (prof SolovjeV)^ Pregled sporeda — 20 Zunanja politika (g. nred. dr-Al. Kuhan) — 20.30 Veselo Jurjevanje — pisan vef(V-Besedilo zbral in uredil I. P. I. Sodelujejo člani ra