Julvijana LATINSKI KIASIKI V VISOCNIK HIERONIMOVIH PISMIH Izvleček Abstract Sveti Hieronim, eden izmed štirih cerkvenih očetov, je bil zaradi šolanja pri Donatu zelo dobro podkovan v latinski književnosti. Znanje je s pridom uporab- ljal pri lastnem literarnem snovanju, ki pa je bilo posvečeno krščanstvu. V sanjah ga je preganjal očitek, da ni Kristusov (kar bi kot menih moral biti), temveč Cicero- nov. Latinski avtorji so mu bili namreč tako prirasli k srcu, zaradi intenzivnega ukvarjanja z njimi postali že kar del nje- ga, da se jim ni mogel več odpovedati. Ka- kor vsa njegova dela so tudi pisma pre- predena s citati in aluzijami na te t.i. po- ganske avtorje. Pri preučevanju teh remi- niscenc se pred nami pojavi celotna pale- ta latinske literature v Hieronimovi prio- ritetni lestvici. SaintJerome, one of the four Latin Fathers, was a student of Donatus and thus well-versed in Latin literature. He used this knowledge in his own literary work, which was, however, dedicated to Christianity. In his dreams, he was haun- ted by the reproach that he was not an adherent ofChrist (as he should be, being a monk) but of Cicero. Nevertheless, through years ofstudies the Latin authors had become such an integral part of him that he was no longer able to put them out of his mind completely. His letters, like his other works, are filled with quo- tations from and allusions to these so-cal- led pagan authors. A study of these remi- niscences reveals an entire anthology of Latin literature based on SaintJerome's preferences. Sveti Hieronim - življenje in delo Sveti Hieronim, eden najpomembnejših in najplodovitejših latinskih cerk- venih očetov, seje rodil med leti 331 in 347 v mestecu Stridonu. Njegovo rodno mesto je že dolga leta vir ugibanj in dilem, saj ga še vedno ne znamo locirati. Obstaja pa kar nekaj hipotez, ki so bolj ali manj verjetne. Stridon bi se naj nahajal na mejnem področju med Dalmacijo in Panonijo. Med leti 376 in 379 so ga Goti povsem razrušili, do tal razdejali, tako daje skozi stoletja povsem izginil iz zgodovine. 1 Hieronim je izhajal iz dobro situirane krščanske družine, ki mu je omo- gočila celo nadaljevanje osnovnega šolanja v Rimu pri najbolj uglednem učitelju tistega časa, pri Donatu. Zagotovo je moralo to izobraževanje pu- 1 F.K. Lukman - prvi del, str. 1, op. 2. Keria N - 2 • 2002, 147-155 148 Keria IV - 2 ° 2002 s ti ti močne sledove, ki smo jim priča v vseh njegovih kasnejših delih; sezna- njaaje s klasičnimi antičnimi avtorji je pogojevalo poznavanje le-teh2, s tem pa tudi obvladovanje latinskega jezika v ciceronskih normah. V Rimu se je Hieronim dal krstiti, ter se s tem poslovil od mladostne razposajenosti in lahkomiselnosti. Na poti po Galijije sklenil, da bo svoje življenje posvetil Kristusu, da bo torej postal menih. V času bivanja v Antio- hiji je zbolel za vsemi možnimi boleznimi; v tem vročičnem stanju so se mu pojavile znamenite sanje, zaradi katerih se bi naj odpovedal "poganskim avtorjem". Nekaj časa je preživel v halkiški puščavi, kjer se bi naj pokoril za grehe iz mladosti. Ves čas pa se je tudi študijsko udejstvoval: se učil gršči­ no, si v pismih naročal literaturo, pisal... Preden se je vnovič vrnil v Rim, je Hieronim dve leti preživel v Kon- stantinoplu, kamor gaje privabil sloves škofa Gregorija Nazianškega. Pre„ vajalje Origena, pa tudi Evzebijevo kroniko. Papež Damazje učenega Hie- ronima navdušil za revizijo latinskega besedila Svetega pisma; počasi, a vztrajno je nastajala znamenita Vulgata. Bivaaje v Rimu pa se mu je kaj kmalu priskutilo, zato se je sklenil umakniti na vzhod, v Betlehem. Postal1 je predstojnik na novo ustanovljenega moškega samostana. Veliko časa je posvečal prevajanju, pisanju razlag besedil Svetega pisma, sestavljanju ho- milij, pisanju polemik, pisem, komentarjev„. Septembra 419 oziroma 420 je Hieronim umrl. Njegove relikvije so prenesli v cerkev S. Maria Maggiore v Rimu. Takoj po smrti so ga začeli častiti kot svetnika, prištevajo ga med štiri cerkvene očete. Hieronimov pisemski opus Zbirka Hieronimove korespondence, ki se je ohranila do današnjih dni, obsega 154 pisem, vendar je med temi mogoče najti nekatera, ki so jih drugi pisali Hieronimu: deset pisem sv. Avguština, pisma sv. Damaza, pi- sma sv. Teofila Aleksandrijskega„. Skozi stoletja se je v zbirko zagotovo vrinil tudi kak apokrif; ostane nam 125 pisem, ki so dejansko Hieronimo- va. Nekatera pisma so kratka, napisana kot odgovor ali vzpodbuda; druga so prerasla v prave knjige ( libelli ) in razprave o posameznih vprašanjih. Napisana so bila v različnih priložnostih, za različne osebe, z neenakimi! občutki, pa vendar v vseh primerih ohranjajo neposrednost izrazoslmja, bogastvo različnosti, slogovno živost in pestrost, kakršni ni para v zgodovi- 2 J.N.D. Kelly, str. 12: »His writings are soaked in echoes of, or borrowings from, not only ali the writers named so far (Horace, Vergil, Terence, Cicero, Sallust, Plautus, Lucretius, Persius, Lucan ) , but also Ovid, the mordant first-century epigrammatist Martial, the renowned rhetorician Quintilian, the Stoic moralist and tragedian Se- neca.« Julijana Visočnik, Latinski klasiki v Hieronimovih pismih 149 ni epistularne književnosti. Hieronim v pismih govori o sebi neposredno in iskreno, a tako tudi o drugih: o tistih, kijihje imel rad, pa tudi o onih, ki mu niso bili preveč pri srcu. Z odkrito zaskrbljenostjo piše o dogodkih v tedaaji dobi: o gotskem zavzetju Rima, o širjenju herezij ... Med osebami, kijimje Hieronim pošiljal svoje pisemske stvaritve, najdemo mnoge znane osebnosti tistega časa: papeža Damaza, sv. Avguština, Rufina, Pamahija ... Na drugi strani pa so bila nameajena popolnoma neznanim ljudem, ki so ravno zaradi te omembe postali slavni. Glede na naravo obravnavanega predmeta bi Hieronimova pisma lah- ko razporedili nekako takole: - moralna, dogmatična, eksegetična pisma; -polemike; - hvalilni in nagrobni govor; - družinska pisma. Besedišče pisem sv. Hieronima se veliko bolj približuje klasični latinš- čini kot večina zapisov iz tega obdobja, obenem pa prinaša sledove pogo- vorne latinščine 4. stoletja. Velikokrat uporablja sodobne izraze, ki so več­ krat sposojeni iz grščine, so pa neobhodno potrebni za izražanje idej in krščanskih institucij. Zasledimo tudi arhaične in poetične besede, kijihje moč najti že v delih Cicerona in Cezarja; ne smemo pa pozabiti na rabo lastnih neologizmov. Ciceronianus es, non Christianus! XXII. pismo je eno izmed najbolj odmevnih in znamenitih Hieroni- movih pisem sploh. Napisal gaje leta 384 v Rimu kot navodilo za deviško življenje Pavlini hčeriJuliji Evstohium. Pavla seje pridružila vdovi Marceli, z njo opravljala dela pobožnosti in krščanske ljubezni. V Marcelini hiši je spoznala Hieronima in postala njegova učenka. Julija se je pod vodstvom matere Pavle in vdove Marcele zaobljubila devištvu, šla skupaj z materjo v Betlehem ter po njeni smrti prevzela vodstvo betlehemskih samostanskih ustanov. Hieronim je želel s tem svojim pismom utrditi Julijo v poklicu, ki si ga je izbrala. Svari jo, naj se ne ozira nazaj; daje natančna navodila, česa se mora devica varovati, kako mora živeti; svetuje glede hrane in posta, moli- tve in drugih pobožnih vaj, bedenja in počitka, glede obleke, dobrodelno- sti in ročnega dela. Vmes vpleta ostre sodbe o grehih in razvadah tedanje družbe. Prav v tem pismu se pojavi tudi stavek: „ Ciceronianus es, non Christia- nus!"V 30. pogla;ju Hieronim opiše nekaj dokaj zgovornih stvari iz svoje- ga življenja. Najprej je tu omemba Hieronimove knjižnice v Rimu, ki je slovela kot ena največjih in najbolje založenih zasebnih "ustanov" te vrste 150 Keria IV - 2 ~ 2002 tistega časa. 3 Ni naključje, da omeni Tulija in Plavta kot reprezentativna predstavnika tistih latinskih avtorjev, ki jih je v mladostnih letih študija prebiral, preučeval, memoriral.Vpliv ugledne in uveljavljene Donatove šo- le, ki jo je v Rimu obiskoval, pač ni mogel biti zanemarljiv. V ospredje pa je stopilo tudi Hieronimovo osebno zanimanje za literaturo, predvsem za zlato dobo rimske književnosti. V nadaljevanju tega pogla\ja se kmalu dotaknemo tistega še posebej zanimivega dela: Hieronimovih vročičnih sanj, ko mu je očitano, da ni Kristusov, pač pa Ciceronov. O pristnosti le-teh obstajajo dvomi; če govori- mo o sanjah, to niti ni kaj nenavadnega. Kaj lahko bi se Hieronim lahko poslužil kakšnega zgleda iz starejše literature in sanje uporabil le kot ume- sten prijem, s katerim bi izrazil svoje sentimente. Če gre v našem primeru za to, lahko brez obotavljanja trdimo, daje ta poskus prefinjeno udejanjil.. Možnost, da se mu je to dejansko zgodilo, pa kljub dvomom obstaja. Nekako pa ob tem ne moremo mimo splošno znanih ugotovitev glede sanj. Velikokrat so tesno povezane z našo podzavestjo, ali s tistim, kar trenutno zaposluje naše misli. Ob upoštevanju teh dejstev se nehote dokopljemo do nekaterih zaključkov o teh točno določenih sanjah. Hieronim je v svojem življenju zaradi širine in izobraženosti, ki sij o je v teku let pridobil, prej ali slej moral priti do neke točke, kjer se je pri sebi zavedel, da je njegovo delovanje na nek način paradoksalno. Svoje bivanje je predal Bogu, svoje ustvarjanje posvetil širjenju njegove slave. Kljub temu pa se ni odpovedal ljubezni do latinske, tako imenovane poganske literature, s katero si je bogatil obzorja, katera mu je prirasla k srcu v mladih letih. Izvrstno poznavanje del latinske književnosti je sicer pripomogla k nje- govi vzorni latinščini, obvladovanju retoričnih figur, poznavanju besednja- ka, zgodovine in filozoftje. Po drugi strani pa se je sama vsebina teh del pogosto krepko prepirala z doktrino krščanstva (naj samo omenim rimski panteon bogov). Mož Hieronimovega kovaje imel ta prepad nedvomno jasno pred očmi. Ni težko ugotoviti, da se počuti krivega, ker bere "posvet- ne avtorje". Navdušuje ga njihov uglajen, izpiljen in dovršen jezik, kakr- šnemu na svojo žalost ne more biti priča v spisih Svetega pisma. Pa vendar bi morali biti ti sveti spisi tisto, kar bi ga dvigalo, vzpodbujalo, tolažilo, opogumljalo, navdajalo z upanjem, energijo ... „ Ciceronov si, in ne Kristusov!" 4 Za človeka njegovega prepričanja ni moglo biti sprejemljivo, da bi karkoli postavljal pred Biblijo. Lasten zaklju- ček, da prav to morda počne,je rodil celo strah pred peklom. Hieronimje bil sila kritičen človek, skorajda sočasno se je odzival na pojave v tedanji 3 J.N.D. Kelly, str. 20: »The library was to accompany him on the lengthy journeys he was to undertake in Europe and Near East, and was to be finally installed in his monastery at Betlehem. Continually growing in size and variety, it must eventually have become the most important private collection of the period.« 4 Ep. XXII 30, 2: » Ciceronianus es, non Christianus.« Julijana Visočnik, Latinski klasiki v Hieronimovih pismih 151 družbi, ki se mu niso zdeli primerni in moralno neoporečni. S kritikami pa očitno ni prizanašal niti sebi. Teologi in verski zanesenjaki bi verjetno dejali, da so bile to preroške sanje, poslane od Boga. Hieronim bi si pač naj s svojim pregrešnim bra- njem poganske literature zaslužil en tak opomin. Vsekakor smo lahko pre- pričani, da Hieronim do tega predmeta ni bil brezbrižen, prej nasprotno: svoje navdušenje nad latinsko književnostjo je pojmoval kot problem, mlač­ nost ob Svetem pismu je bila več kot zaskrbljujoča. Na koncu pogla"lja obljubi, da posvetne literature ne bo več bral, am- pak se bo z vso dušo in vsem srcem posvečal svetim knjigam, toda ... Alije bilo res tako? Latinski klasiki so bili Hieronimu že tako blizu, že kar del njega, da se jim popolnoma na noben način, pa četudi bi hotel, ne bi mogel odpovedati. Vse njegovo delo je namreč prežeto in prepredeno s citati in aluzijami na te avtorje, kar je še posebej opazno v pismih. 5 Reminiscence latinskih klasikov v Hieronimovih pismih J.N.D. Kelly trdi, daje Hieronimovo delo prepredeno z latinskimi kla- sičnimi pisci. Za preverjanje te trditve se mije zdel najbolj primeren nje- gov pisemski opus. Pisma so zagotovo relevanten prikaz in odraz njegove- ga širšega literarnega snovanja. S svojo tematsko, vsebinsko, kvantitativno, namembnostno raznolikostjo pričajo o ostalem delu, kije prav takšno. Mor- da bi celo lahko rekli, daje ta pisemski opus, Hieronimov književni opus v malem. Na osnovi tega t.i. „mini" opusa lahko ugotovimo Hieronimovo podkovanost v latinski književnosti, hkrati pa tudi ajegovo naklonjenost do nje. Naj se najprej ustavim pri paleti latinskih piscev: zastopana so tako različna imena, da ne bi mogli izbrskati področja, ki ne bi bilo prezentira- no, pa naj bo to proza, ali poezija, v arhaični, zlati ali srebrni dobi. Pri poeziji prednjačita Vergilij in Horacij, sledi jima komediograf Terencij; pri prozi ima absolutno prvenstvo Cicero. Najdejo se verzi arhaičnih ep- skih pesnikov Enija in Najvija, Plavtovi so veliko bolj redki kot Terencijevi; omenjajo se fragmenti Lucilijevih satir. Poznavanje Ovidijevih stvaritev ni- kakor ni presenetljiva, morda je bolj šokanten odmev kontroverznega Lu- krecija. Zaslediti moremo vpliv Tibulovih, Lukanovih in Fedrovih verzov; izpustiti ne bi mogli niti večkrat zastopanega Perzija, pa manjkratJuvenala in Marcijala. Pri nevezani besedi se kot stalnica pojavlja Kvintilijan, sledijo mu zgodovinarji: Salustij, Livij in Tacit. Pozabiti ne smem niti na Plinija, Seneko in Valerija Maksima. Na osnovi enega samega primera lahko skle- pam, daje Hieronimu prišel v roke tudi Petronij. Hieronimova seznanje- nost z zakladnico latinske literature pravzaprav ni poznala meja. s Op. l. 152 Keria IV - 2 ° 2002 Pa vzemimo pod drobnogled najpogosteje zastopane avtorje. Infor- mativnega pomena je vedeti, da je vseh primerov ( citatov in aluzij na kla- sične pisce v Hieronimovih pismih ) okoli 270. Od tega jih največ -več kot 90-pripada Vergiliju. Pri tem z veliko prednostjo 70 primerov izstopa Enei- da. Razlog za tako natančno poznavanje tega dela bi lahko iskali v šoli Elija Donata, saj je bila Eneida tam eden najbolj uporabljenih in sploh najpo- membnejših učnih pripomočkov, kot takšni ji je pripadalo veliko pozorno- sti in še več časa. Verze iz Eneide (ali druge) je Hieronim znal vzeti iz ene celote in jih skoraj neopazno uporabiti v drugi. Bukolika in Georgika sta sorazmerno velikokrat navedeni, obe približno v enaki meri. Vergilijev opus kot celota obsega 1/3 vseh primerov, kar že samo po sebi dokazuje, daje Vergilij eden tistih avtorjev, katere je Hieronim poznal do potankosti, jih bral, ter očitno znal celo na pamet. Delež Horacijevih primerov je sicer polovičen ( okoli 45 ) , a še vedno zavidljiv. Carmina, Epistulae in Saturae so zastopane skorajda enakovred-· no, primerov iz Ars poeticaje občutno manj. Nekateri Vergilijevi in Hora- cijevi verzi so mu očitno bili še prav posebej blizu, saj se pojavijo v celot- nem pisemskem opusu večkrat, na zelo različnih mestih. Gre predvsem za kratke priročne misli, pripravne za rabo v različnih situacijah (Verg. Aen. VI 625-627; Verg. Aen. I 364; Verg. Aen. IV 298; Verg. Georg. IV 83; Hor. Carm. III 3, 7-8; Hor. Sat. I 3, 68-69; Verg. Buc. IX 53-54; V erg. Buc. IV 60). Pri proznih piscih nihče ne presega Cicerona. V svoji knjižnici je Hie- ronim moral imeti dobro založeno zbirko Ciceronovih del, saj je manj verjetno, da bi Hieronim tudi daljše pasuse proze ( le-tem smo lahko priča tudi v pismih) ohranil v spominu injih tu in tam vnesel kot popestritev ali kot argument. Sklepati je mogoče, da pravzaprav ni Ciceronovih del, kijih Hieronim ne bi poznal: Opazni so namreč odmevi na zelo različne Cicero- nove stvaritve: Brutus, Tusculanae disputationes, De finibus, De inventiO·· ne, De amicitia, Pro Flacco, De oratore, Cato Maior de senectute, Pro Gal- lio, De imperio Cn. Pompei, Philippicae, De optimo genere oratorum, De officiis, De re publica, In Catilinam, Pro Roscio Amerino, Pro Milone, Ad familiares. Hieronimje bil torej seznanjen s Ciceronovimi govori, filozof- skimi in govorniškimi spisi, neznana mu niso bila niti pisma. Hieronim nam večkrat daje na znanje bolj ali manj izrecno, koga citi- ra, oziroma na katero delo namiguje. Ne bi mu mogli očitati, da si pripisu- je zasluge drugih. Hieronimovo citiranje je bilo torej dokaj natančno; če je imel pri roki avtorjev tekst, ni bilo težav, če pa izvirnika ni bilo na dose- gu roke ali pa je bil prepričan, da ga tako ali tako zna na pamet, je to doprineslo k pomanjkljivostim. Prihajalo je do sprememb sklonov, do za- menjave števila pri glagolih, do uporabe različnih prislovov, zamenjave besed in s tem rabe sopomenk ali do manjših pomenskih odstopanj. Zgodi se, da v verzu kakšno manj pomembno besedico izpusti in ni nujno, da Julijana Visočnik, Latinski klasiki v Hieronimovih pismih 153 navaja cel verz; v sklopu več verzov se kakšnemu zlahka odpove, saj ga v tem določenem primeru pač ne potrebuje. Več kot citatov v pravem pomenu besede pa je v Hieronimovem pi- semskem opusu mogoče zaslediti takšnih in drugačnih namigov in aluzij na besede kakega klasika. Dela latinskih piscev je očitno zelo podrobno prebiral, saj je le tako mogoče, da se ti prebrane besede in besedne zveze tako prikupijo, dajih kar posvojiš. Veliko število reminiscenc latinskih klasikov v Hieronimovih pismih govori predvsem o tem, daje bil Hieronim za tiste čase izvrstno poučen na področju latinske književne tradicije, daje imel rad elegantno latinščino ter da je znal svoje obilno znanje s pridom in brez velikih predsodkov upo- rabljati. Posledica je njegova lastna latinščina, ki velja za eno najlepših v svojem času; rezultat pa je tudi pogosto vpletanje latinskih avtorjev v svoja besedila, rafinirana raba njihovih besednih zvez in spominjanje na stare zglede. Pri preučevanje Hieronimovih pisem se zgodi nekaj nepričakovane­ ga, kar naenkrat nimaš pred seboj samo tega dela, pač pa vso zakladnico latinske literature, vendar v Hieronimovi prioritetni lestvici. BIBLIOGRAFIJA BRATOŽ, R.: Christianisierungdes Nordadria und Westbalkanraumes im 4.jahr- hundert. V: Westillyricum und Nordostitalien in der spatromischen Zeit, Situla - Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani, Narodni muzej 1996. 'ČRNILOGAR, O.: Sveti Hieronim prevajalec. V: Tretji dan, št. 14, letnik XXIII, str. 18-20, Skupnost katoliške mladine, Ljubljana, november 1994. HILBERG, I.: Sancti Eusebii Hieronymi Epistulae. Pars I: Epistulae I-LXX, Vindobonae, 1910; Pars II: Epistulae LXXI-CXX, Vindobonae, 1912; Pars III: Epistulae CXXI-CLIV, Vindobonae, 1918 (Corpus scripto- rum ecclesiasti- corum Latinorum Vol. 54-56). KELLY,J. N. D.:Jerome, His Life, Writings and Controversies. Duckworth, Lon- don, 1975. JERO ME, SAINT: Lettres. (Texte etabli et traduit par J. Labourt), Societe d' Edition "Les Belles Lettres", Paris, 1949, 1951, 1953, 1954, 1955, 1958, 1961, 1963 (torne I-VIII). JERO ME, ST.: Select Letters oj St. ]erome. (With an English translation by F. A. Wright), Cambridge (Mass.)-London 1980. HIERONIM: Svetega Hijeronima izbrana pisma (prvi del). (Poslovenil, uvod in opombe napisal F. K. Lukman). Družba sv. Mohorja v Celju, Celje 1941. HIERONIM: Svetega Hijeronima izbrana pisma (drugi del). (Poslovenil, uvod 154 Keria IV - 2 ° 2002 in opombe napisal F. K. Lukman). Ljudska knjigarna v Ljubljani, Ljub- ljana 1941. JERONIM: Sveti Jeronim izabrane poslanice. (Priredi o i bilješke sestavi o]. Bra- tulic; preveo I. Markovic). Splitski književni krug, Split 1990. ŠPELIČ, M.: Tke beginnings oj Monasticism in Aquileian and Neighbouring Churches. V: Westillyricum und Nordostitalien in der spatromischen Zeit. Si- tula - razprave Narodnega muzeja v Ljubljani, str._, Narodni muzej 1996. VALENČIČ R. : Sv. Hieronim - primorski rojak ?V: Koledar za leto 1998, Goriš- ka Mohorjeva družba, Gorica, 1997. Latin Classics in the Letteirs of SaintJerome Summary Saintjerome, one ofthe most important Latin Fathers ofthe Church, was bom in the 4th century AD in the town of Stridon, located somewhere on the border between Pannonia and Dalmatia. After finishing elemen- tary school in his home town, he continued his education in Rome with the well-known teacher and grammarian Aelius Donatus, becoming acqu- ainted with all the important Latin classics. In Rome,Jerome was baptised and after that he decided to become a monk. He dedicated his life to God and started writing prayers, translating the Bible and correcting its exi- sting translations, and engaging in criticisms and polemics caused by con- temporary events and practices. He also wrote over 120 letters, which were addressed to various people, some of them famous in their own right and some known today precisely through his writings. A lot of variety can be found in his letters: some of them are just short answers, while others grew to be independent books including discussions about moral, exegetic, and dogmatic questions. Letter XXII was written in the year 384 AD as an instruction for the virgin life ofjulia Eustochium. In chapter 30, the reader is introduced to some facts aboutJerome's life, as well as to the statement: "Ciceronianus es, non Christianus." This he heard in his feverish dreams, nightmares even, in which he was told not to read pagan literature any more. He pro- mised not to, but the question inevitably arises if this was possible. He had already read and learnt by heart so many Latin classics that it was impos- . sible for him to ignore them. Therefore it comes as no surprise that his writings are permeated with echoes of, or borrowings from, Horace, Vir- gil, Terence, Cicero, Plautus, Lucretius, Persius, Ovid, Martial, Quintilian, and Seneca. His letters also preserve a number ofpassages from theirworks. The Latin authors most frequently mentioned in the letters are Virgil, Ho- Julijana Visočnik, Latinski klasiki v Hieronimovih pismih 155 race, and Cicero - writers whose works were used as examples in Aelius Donatus' school. It was there that SaintJerome developed a predilection for them, which was to last all his life. They also influenced his use of llanguage, which developed a degree of elegance and sophistication close to Cicero's Latin. SaintJerome was attached to the Latin classics, their language, Ro- man history and philosophy. Having absorbed them in to his mentality, he could not stop using them in his work even with a conscious effort. The number of allusions to and quotations from Latin writers to be found in his letters (approximately 270) reveals him to have been well educated in Latin literature, able to use all this immense knowledge towards impro- ving his own work dedicated to God. Naslov: Julijana Visočnik Pivola 66 SJ-2311 Hoče e-mail: julijana332@yahoo.com