ISSN 0351-6407
9 "77035
umi
Hudičeva lekarna str. 17
NAROČNIK
Glavni akter »Mladinskega centra Prlekije« Rudi Stegmuller
Novo v Radencih! Od 6. aprila 2001.
slovenski evangeličanski škof Geza Erniša
Zaradi rivalstva in koristi ljutomerski mladi žagajo občinskega tajnika
SUPERMARKET Radenci
Radgonska cesta 9f
Po trimesečnem poskusnem obratovanju Vivat uradno odprt str. 3
Bodo poslanci rešili lokalne radijske postaje str. 8
BREZPLAČNI OGLASI ^PREKMURJE tel: 02/25-15-795
ŽELEZNINARSKO GRADBENI CENTER v Beltincih - od 5. aprila
V petek, 6. aprila 2001, bo ob 12, uri v Radencih odprl vrata novi supermarket živila. ki gaje zgradila veletrgovina potrošnik, d. d., v sodelovanju s podjetjem živila kranj, d. d., V njem boste na 530 m2 prodajalnih površin lahko izbirali med več kot 7000 kakovostnimi prehrambenimi in galanterijskimi izdelki.
SUPERMARKET ŽIVILA vas vabi na dober in prijazen nakup, še posebno v petek, 6. aprila od 12. ure, ko vas pričakujemo s številnimi pokušinami in ugodnimi cenami.
na 1000 m2 prodajnih površin veleprodaja in maloprodaja: gradbeni in inštalacijski material, armature, kopalniška oprema, letve in obloge, barve in laki, okovja, vijaki, žičniki, orodja in stroji, zeleni program za vrtičkarje, kolesa in gume.
Vabljeni na otvoritev v četrtek, 5. aprila, ob 12.00.
anez
cena 230 sit
KOMMERS OGLASNIK
Mamila v hiši smrti na Kapelskem Vrhu
Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni.
2
AKTUALNO OKOLI NAS
29. marec 2001 VESTNIK
Dunajčani na občinskih volitvah za socialdemokrate
Presenetljiv obrat v avstrijski politiki
Ljudje so siti svobodnjakov in njihovih varčevalnih ukrepov
S nedeljo so Dunajčani na občinskih in okrajnih volitvah ponovno z veliko prednostjo izvolili socialdemokratsko stranko (SPO) Alfreda Gusenbauerja in več kot očitno pokazali hrbet svobodnjakom (FPO) Susanne Riess -Passer, za katero velja, da jo še vedno vodi koroški deželni glavar Jorg Haider. Rezultat nedeljskih volitev kaže, da imajo Dunajčani dovolj svobodnjaškega govoričenja in zavezovanja finančnega pasu.
Nepredvidljivi rezultati
V prvih dneh po volitvah se zdi. kot bi si velik del Avstrijcev oddahnil, češ pa se državna politika spet vrača na stare, preizkušene tirnice. Kot velika zmagovalka je namreč izšla socialdemokratska stranka s svojim glavnim favoritom, dunajskim županom Michaelom Hauplom, ki ji je uspelo dobiti 46 % volilnih glasov, to pa je veliko več, kot so pričakovali. Največji poraženec nedeljskih volitev je zagotovo svobodnjaška stranka, ki je uspela prepričati samo 20 % volivcev, razočarana pa je tudi ljudska
stranka (OVP), ki na teh volitvah ni uspela bistveno izboljšati svojega zadnjega volilnega rezultata (16 %). Največje presenečenje teh volitev pa so nedvomno zeleni Alexandra van der Belina, ki so z 12,5 % glasov volivcev presenetili sami sebe. V občinskih telesih odslej ne bo več Liberalnega foruma (LiF), ki mu*s 3,3 % glasov ni uspelo doseči magične meje, ki je potrebna za vstop (ta je pri 5 %).
Veliki poraženci
Nekdanja sodnica Helene Par-tik - Pable, ki je veljala ves čas predvolilnega boja za glavnega svobodnjaškega aduta, Dunajčanov ni uspela prepričati, da bi glasovali zanjo. Pomagal ji ni niti sam Haider, ki ji je prišel iz Celovca izkazat vso svojo podporo. Ravno nasprotno, zdi se, da ji je njegov prihod bolj škodil kot koristil. Edina programska točka, ki je bila vredna pozornosti in simpatij Dunajčanov, je bilo njeno zavzemanje za invalide. Parik - Pablejeva po razglasitvi rezultatov nikakor ni mogla skri-
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdata: Podjetje za intormiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček. Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT • polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNl Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, Št. 89.
ti razočaranja. V navalu besa je obsodila kampanjo, ki naj bi se načrtno vodila proti njim, da bi jih politično onemogočila. Jezna je bila predvsem zato, ker, kot sama pravi, ni vodila »nikakršnega predvolilnega boja«, ampak se je »pošteno soočala s svojimi nasprotniki« na politični ravni.
Nesporni zmagovalci
Pri tem je imela svobodnjaška favoritinja v mislih seveda socialdemokrate, ki so svojo predvolilno kampanjo gradili prav na točkah, ki so nasprotovale svobodnjaškemu programu. Hau-pl je vodil ves čas predvolilnega
Beograjsko pismo
Bojišče kot dolina miru
Bitka za Moravsko-Vardarsko dolino je nemara pornembnej-ša kot ustvarjanje nekakšne Velike Albanije ali Kosova asaamvsata
oliko motornih vozil, zlasti vlačilcev se je od začetka jeseni 1991 zapeljalo skozi Mursko Soboto proti Dolgi vasi’ Odgovor bi bil vsekakor zanimiv, če bi lahko
izločili tista vozila, ki so namenjena z juga Evrope in Levanta ali proti njima in so do vojne na Hrvaškem izbirala najkrajšo pot Solun-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljubljana ali Maribor. Potemtakem so prizori z naših cest, zlasti z dolgovaškega mejnega prehoda, posredno odvisni od dogajanj na jugu Srbije, kjer se bije bitka za obvladovanje strateško pomembne Mora-vsko-Vardarske doline.
Tam ni bilo miru niti po koncu 78-dnev-nega nesmiselnega bombardiranja Nata, ■čemur v Beogradu pravijo »agresija Nata na Zl( Jugoslavijo«, se pravi po 9. juniju 1999, ko so sklenili v obmejnem makedonskem mestu Kumanovo predstavniki Nata in Vojske Jugoslavije mir in za dosego tega cilja določili 5-kilometrski pas ob Kosovu na srbski strani - za varovano, demilitarizirano območje. Po tem sporazumu in resoluciji Varnostnega sveta OZN bi morale mirovne sile’Kforja na Kosovu razorožiti paravojaško Osvobodilno vojsko Kosova in posameznike. Zakaj se to ni zgodilo? Dvomimo lahko, da je bil v ozadju strah mednarodne skupnosti pred Miloše
vičev! grožnjami, da se bo s svojo vojsko in policijo prej ali slej vrnil na Kosovo in od tam pregnal okupatorje in albanske teroriste. Lahko pa, da je glavni cilj prav obvladovanje Moravsko-Vardarske doline, njeno pomembnost pa tako rekoč občuti vsak naš občan, ki živi ob cesti proti dolgovaškemu mejnemu prehodu.
Dejstvo je, da je postajalo varovano območie pribežališče
boja neušmiljeno bitko proti Haiderju in jo s tem, ko je nastopal proti rasizmu, antisemitizmu in sovraštvu do tujcev, tudi dobil. V svojih nagovorih je dunajski župan Haiderja večkrat javno pozval, naj že enkrat pusti Dunaj pri miru in se vrne nazaj na Koroško, očital mu je škodovanje skupni avstrijski prihodnosti in namerno zavajanje avstrijskega naroda.
Dolgi konservativni nosovi
Z dolgimi nosovi so razglasitev rezultatov spremljali tudi predstavniki ljudske stranke s kanclerjem Wolfgangom Schiis-slom na čelu. Volilni izid jim je dal vedeti, da s svojo politiko spogledovanja z radikalnimi svobodnjaki za vsako ceno niso pridobili veliko simpatij. Kancler je svoje nezadovoljstvo sicer skušal prikriti s ponovnim zavajanjem,
Dobrosin so se urile dobro oborožene in izurjene enote sedanje Osvobodilne vojske Preševa, Medvede in Bujanovca (OVPMB) pod taktirko poveljnika Shefche-ta Muslija, nato pa se je začelo 21. novembra lani zares. Beograd je že tedaj zaman opozarjal, da gre za najresnejše žarišče vojne v Evropi, ki lahko osmodi Makedonijo, mednarodna skupnost pa je resno reagirala šele tedaj, ko se je oborožena vstaja srbskih
Rdeči premagali »haiderjevce«. Foto: Reuters
da jih makedonska država prizna kot enakopravni, državotvorni narod z Makedonci, za nameček pa priznanje neodvisnosti Kosova.
1 Črni, vendar dokaj realen scenarij pravi, da bodo na koncu v Bruslju uvideli, da mir na jugu Srbije lahko obvladujejo le enote Nata, ki se jim reče Kfor. Albanci
se bodo s svojo zamislijo o Velikem Kosovu obrisali pod nosom, Srbom pa tudi ne bo dovoljeno, da vladajo na jugu svoje republike.
No, našim ljudem je lahko na koncu vseeno, kdo bo tam gospodar, le da bo po skoraj desetletju blokade enkrat vendarle že stekel mednarodni promet po Moravsko-Vardarski dolini in razbremenil pritisk na pomurske ceste in Dolgo vas.
Spominska slovesnost v Monoštru
Spominska slovesnost ob Škrjančevem grobu v Monoštru na Madžarskem. Ob nagrobni plošči stojijo borci Štefan Sreš (na desni), Maks Šiško (na sredini) in Ferdo Šešek. V krajšem kulturnem programu so nastopile porabske ljudske pevke in dijaki monoštrske gimnazije, (foto: J. G.)
Namesto njega?
naindvajsetega marca 1945. je del prekmurske čete dočakal v Porabju na Madžarskem, kamor so se napotili, da bi tudi tamkaj spodbudili narodnoosvobodilno gibanje med našimi rojaki. Žal je bil ta dan usoden za drugega komandirja čete Alojza Škrjanca - Mirka.
Kot se spominja še živeči borec Maks Šiško iz Izole (po rodu iz Vučje vasi), jih je kmalu potem ko so prespali na osamljeni Borovnjakovi kmetiji med Sakalovci in Rihtarovci nenadoma začela obkoljevati madžarska vojska. Odločili so se za preboj. Skočili so za skladovnico drv, kjer pa ni bilo dovolj varno mesto. Mirko še je odločil, da bo kril soborce pri umiku. Ker pa je bil preveč izpostavljen, je kmalu omahnil v smrt pod točo krogel. Drugi pa so se na srečo uspeli umakniti v bližnji gozd. Škrjanca so pokopali na pokopališču v Monoštru, kjer so mu kasneje postavili tudi nagrobni spomenik z napisom v slovenskem in madžarskem jeziku: Tu počiva Alojz Škrjanec - Mirko, slovenski partizan, ki je daroval svoje življenje za svobodo slovenskega in madžarskega naroda.
»Vsako leto, če le morem, pridem k njegovemu grobu, da se mu poklonim, saj bi lahko namesto njega v tem grobu ležal jaz,« nam je pred tradicionalno spominsko slovesnostjo oh Škrian-
češ saj gre samo za eno mesto v državi, vendar vseeno ne gre spregledati dejstva, da je prav to mesto glavno mesto Avstrije.
Rdeče-zelena dunajska prihodnost
Na Dunaju se lahko zgodi v prihodnjih dneh marsikaj. Mogoča je rdeče-zelena koalicija, ki bi predstavljala diametralno nasprotno moč sedanji črno-modri vladni koaliciji, izključena pa ni niti naveza med socialdemokrati, ljudsko stranko in stranko zelenih. V tem primeru bi bili svobodnjaki popolnoma odrinjeni, in ker so občinske volitve na Dunaju najpomembnejši politični dogodek takoj za predsedniškimi in parlamentarnimi, se lahko začnejo Haiderjevi privrženci boriti za svoj obstoj.
Marjetka Raušl, dopisnica z Dunaja ■
Skupnosti borcev prekmurske čete in brigade ter Zveza Slovencev na Madžarskem, dejal Maks Šiško. Predsednik odbora Mirko Hajdinjak, ki je imel spominski nagovor, pa je ob tej priložnosti poudaril, da je narodnoosvobodilno gibanje s tem pohodom prekmurske čete pokrilo vso slovensko ozemlje od Furlanije in Julijske Krajine v Italiji do Koroške v Avstriji in Porabja na Madžarskem. Bojna pot prekmurske partizanske čete se je začela v Strehovskih goricah, kjer je bila formirana, v hudih bojih z okupatorji pa je padlo njenih sedem tovarišev, med njimi tudi Alojz Škrjanc - Mirko, 22-letni borec iz Ribč pri Litiji. »Življenje je daroval daleč od svojega rojstnega kraja, daroval ga je za svobodo, ne samo slovenskega naroda, temveč za svobodo vseh svobodoljubnih ljudi Evrope -za uničenje barbarskega fašizma.« Ob koncu je še dejal, da bomo 27. aprila praznovali 60. obletnico OF slovenskega naroda ter da sta naša dolžnošt in obve-73 d 51 np	'zrMv 'm cxrr\-
HSMI 29. marec 2001
AKTUALNO DOMA
Po trimesečnem poskusnem obratovanju Vivat uradno odprt
Komentar
Zaživel naj bi v dveh letih
Investistorji verjamejo, da gre za dobro naložbo - Kapital gospodarstva za projekt s socialno vsebino
ivat, hotel za starejše v Moravskih Toplicah, je minuli petek tudi uradno odprl vrata za bodoče stanovalce varovanih stanovanj. Poskusno je začel delovati lanskega decembra, uradno otvoritev pa so pripravili na dan, ko je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vladimir Di-movski na slavnostni otvoritvi že lahko najavil odposlano dovoljenje za opravljanje dejavnosti socialnega varstva. Hotel Vivat bo torej s svojo ponudbo sestavni del mreže domov za varstvo starejših v državi, še letos naj bi si pridobil tudi koncesijo. Vodstvo pa bo kmalu podpisalo tudi pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo financiral zdravstveno oskrbe stanovalcev hotela.
Oddali ali prodali petino apartmajev
Med poskusnim delovanjem so kupoprodajno ali najemno pogodbo sklenili za dvanajst apartmajev ali za petino kapacitet, za stalno pa se je naselilo pet stanovalcev. Direktorica hotela Cvetka Temlin zagotavlja, da bodo stanovalcem zagotovili takšen stil življenja, kot so ga bili navajeni, predvsem pa neodvisnost, zasebnost in integriteto ob zagotovljeni celodnevni psihofizični varnosti. »Varnost je prva,« je na tiskovni konferenci pred uradno otvoritvijo hotela poudarila Temlinova. V hotelu Vivat bodo namreč delovali zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta, fizioterapija in masaža, pedikura, kozmetika in frizer-stvo,..knjižnica s čitalnico, animacija s športnimi aktivnostmi in drugo, kar si bodo želeli stanovalci.
Rudi Cipot o ekonomski upravičenosti projekta: ni socialni dom
Hotel Vivat torej še ne kaze svoje prave podobe, saj so ga odprli skorajda brez stanova cev. Zaradi tega in ker so del hotela odprli tudi za turiste, se posta vljajo vprašanja o ekonoms i up ravičenosti samega projekta, t di Cipot, direktor murskosoboške Zavarovalnice '1 riglav,na odgovarja: »Če bi šlo izključno < socialno kategorijo ljudi, po bi bil ta objekt že poln. 1° a 1
namen je, da sem pridejo ljudje, ki se bodo sami tako odločili... V ekonomskem elaboratu je polnjenje tega hotela predvideno v razdobju dveh let. Zaradi tega so odveč pomisleki nekaterih, ki pravijo: Sezidkli so hotel, pa ga niso napolnili. Mi nismo socialni dom,« je še poudaril. V prehodnem obdobju bodo ekonomsko vrzel poskušali zapolniti z odprtjem dela hotela za turiste Zdra-
vilišča Moravske Toplice, varovana stanovanja bo mogoče najeti za poskusno bivanje tudi za krajši čas, ponudbo pa bodo dopolnili še z možno mednarodno izmenjavo stanovalcev. Investitorji so prepričani, da je bila njihova analiza trga dobra in bo projekt uspel, vendar pa za to potrebujejo daljši čas; moravska občina pa si, po besedah župana Franca Cipota, z njim obeta bo-
gatejso turistično ponudbo v kraju ter nove zaposlitve.
Stanko Polanič: z blagovno znamko Vivat na slovenski trg
Hotel Vivat je najemnik prostorov in opreme, ki je v lasti družbe Počitek Užitek, d. o. o, njeni družbeniki pa so v enakih deležih Zavarovalnica Triglav in Intering ter z manjšim deležem še Občina Moravske Toplice. Hotel je vreden 968 milijonov tolarjev in je bil v celoti zgrajen z denarjem, ki ga je zagotovila Zavarovalnice Triglav, investicijo pa naj bi lastniki odplačali v desetih letih. Hotel Vivat v Moravskih Toplicah pa naj ne bi bil edini projekt družbe Počitek Užitek, ampak bodo s to blagovno znamko šli tudi na slovenski trg, je ob otvoritvi moravskega hotela napovedal Stanko Polanič, direktor Pomgrada (izvajalec del) ter solastnik družbe Intering. S projektom Vivat, kjer so v celoti upoštevali standarde in primernost gradnje stanovanj za starejše ljudi in organizacijo varstva, bodo poskušali še v Ljubljani in Mariboru.
Minister za delo družino in socialne zadeve dr. Vladimir Di-movski je ob otvoritvi hotela Vivat čestital investitorjem in potrdil njihovo pravilnost pri odločitvi. Povedal je, da se varovana stanovanja prilegajo drugačnemu ali sodobnejšemu konceptu starosti, vse bolj pa postajajo zanimiva tudi za vlaganje zasebnega kapitala, še posebej s tujine. Odhod v dom naj bi bil po njegovem nadomeščen z vrsto drugačnih pristopov, tudi s spodbujanjem organizirane pomoči na domu. Zato bo ministrstvo podprlo prizadevanje izvajalcev, da bi zaposleni, ki opravljajo pomoč na domu preko javnih del, dobili redno zaposlitev.
M. H., foto: N. J. ■

pmu tehnološkemu dogodku: delavci SCT-ja Ljubljana so z močnimi hidra-Včeraj smo bili v Radencih priča nevsak^). spremenjene struge Boračevskega potoka na svoje mesto, 'vličnimi cilindri potiskali 500-tonsk 1^	s0 namreč zabetonirali okrog deset metrov stran od mesta, na kate-
Armiranobetonski most v izmeri 18	7 ; nato pa so to betonsko gmoto počasi potiskali po plošči. Vodja gradbišča
rem bo stal, in sicer na širši betonski p o^ ' da gre M tehnologij potiskanja, ki jo uporabljamo na tistih gradbiščih, inženir gradbeništva Anton Utroša je po^° je bi|0 tudi v Radencih, saj je gre za most, čez katerega vodi železniška
Da slovenska država ne spoštuje in ne izvaja zakonov, uredb in drugih aktov, ki jih je sama sprejela, se je v praksi že velikokrat potrdilo. Neizvajanja zakonskih predpisov seveda nihče ne obeša na veliki zvon, zato je takšno ravnanje pred očmi večine javnosti največkrat prikrito. Toliko bolj pa je zato pred tednom zbodla izjava okoljskega ministra Janeza Kopača v zvezi z izvajanjem intervencijskega zakona o sa
naciji posledic suše, neurij in sluzenja morja, ki gaje v lanskem letu sprejel državni zbor.
Kot je znano, izvajanje zakona zamuja, saj vlada za delno povračilo škode še ni zagotovila niti sredstev, ki bi jih
Država, ki ne spoštuje svojih zakonov, ne spoštuje svojih državljanov
Crkne naj kmet!
Stopnja demokracije se meri tudi po zaupanju ljudi v državne institucije
morala oškodovancem izplačati že v lanskem letu. Po omenjenem zakonu bi morala vlada za ublažitev posledic te naravne katastrofe v proračunu zagotoviti deset milijard tolarjev. Oškodovanci so doslej prejeli tri milijarde tolarjev, po zadnjih obljubah pa naj bi dobili aprila še 1,6 milijarde tolarjev. In zadeva bo po napovedih nekaterih s tem tudi končana. Del denarja za sušo ne bo izplačan nikoli, je pred televizijskimi kamerami izjavil minister Kopač, da bi bila mera polna, bi moral dodati: Crkne naj kmet, saj državo že zdaj preveč stane.
Tisti, ki zatrjujejo, da se za kmetijstvo troši preveč denarja, premalo poznajo politiko Evropske unije, ki bi se ji tudi Slovenija tako rada priključila. Minister Kopač je ob tej svoji izjavi pozabil, da je deset milijard tolarjev prizadetim zagotovljenih z zakonom. Pravzaprav jih je dolžna zagotoviti vlada, vendar imamo občutek, daje pri delitvi letošnje proračunske pogače na to pozabila. Bo uspelo to komu pred sprejemom proračuna še popraviti?
Naj bo ministrova izjava premišljena ali nepremišljena, dejstvo je, da ima težo, zato toliko bolj preseneča, da nanjo ni bilo nobene prave reakcije. Celo sam predsednik slovenskega kmečkega sindikata je reagiral zelo mlačno. In kje so pobudniki za sprejem omenjenega intervencijskega zakona? Jim je res vseeno, kakšna bo usoda zakona, kije bil v parlamentu sprejet z veliko večino? V mislih imamo predvsem pomurske poslance. Je bila pobuda za sprejem intervencijskega zakona zgolj njihova predvolilna propaganda ali resnična skrb za pomurskega in slovenskega kmeta? Če je bilo le prvo, so svoje dosegli, do prihodnjih volitev pa je tako ali tako še daleč. Nekako samoumevno bi bilo, da bi takšni ministrovi interpretaciji sledila interpelacija. Toda, se sploh lahko zgodi, da bi vrana vrani izkljuvala oči?
Država, ki ne spoštuje svojih zakonov, ne spoštuje tudi svojih državljanov. S tem seveda izgublja njihovo zaupanje in pozablja, da se stopnja demokracije meri tudi po zaupanju ljudi v državne institucije. In kmetje zaupanje v nekatere institucije vedno bolj izgubljajo.
Lanskoletna suša je najbolj prizadela tiste, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost. Mnogim je pobrala polovico in celo več dohodka. Da kmet za svoje delo že doslej ni prejel poštenega plačila, je dokazano, saj mu tržišče za njegove proizvode ne priznava v ceni niti vseh proizvodnih stroškov, in če pridelek pobere še naravna katastrofa, potem mu' za plačo sploh ne ostane.
In kako bi reagirali ministri, poslanci in drugi državni uradniki, če bi le en mesec ostali brez plače? Tega ne bomo zvedeli nikoli, saj se česa takšnega sploh ne more zgoditi. Deli in vladaj, je namreč politično načelo vseh oblastnikov.
Ludvik Kovač

Evangeličanska cerkev ima škofa
vangeličansko cerkev augsburške veroizpovedi (EC) v Republiki Sloveniji vodita z enako pravico in odgovornostjo škof in inšpektor Cerkve, ki tvorita predsedstvo Cerkve in predsedstvo občnega zbora ali sinode. Občni zbor je najvišji zakonodajni organ EC in je pristojen za reševanje vseh cerkvenih in upravnih vprašanj. Voli, izvzemši škofa in inšpektorja, vse druge delavce Cerkve in člane posameznih cerkvenih teles.
Včeraj je bila v Murski Soboti sinoda oziroma občni zbor EC, na katerem pa se šestdesetč-lanski zbor ni le seznanil s poročili seniorja, inšpektorja, blagajnika, predsednika nadzornega odbora, referenta za žensko delo, referenta za mladinsko delo in EHO Podpornice ter sprejel določene sklepe, ampak je volilni zbor, sestavljen iz vrst duhovnikov, prezbiterijev oziroma

škofa in inšpektorja. Na ti vodilni mesti so ponovno izvolili sedanjega seniorja g. Gezo Erniša, ki je poslej torej prvi evangeličanski škof v Sloveniji, in inšpektorja cerkve g. Aleksandra Kerčmarja. Mandatna doba obeh je šest let. Ob (ponovni) izvolitvi
ni bilo posebne slovesnosti, pač pa bo ta 1. ju- ' lija v Moravskih 1 oplicah, ko bodo inavgurirali novoizvoljene, med katerimi je tudi soboški evangeličanski duhovnik Leon Novak, ki so ga na včerajšnji sinodi izvolili za vojaškega vikarja, ' ki bo duhovno oskrboval vojake evangeličane.
4 LOKALNA SCENA 29. marec 2001 IBIM
Prelomnica v razvoju občine Gornji Petrovci
Prihodnost vidijo v razvoju turizma
Čimprej oživiti turistični dom Pindža
Občini Gornji Petrovci zatrjujejo, da je turizem ena njihovih primerjalnih prednosti. Velikih korakov doslej niso zmogli. Premalo kakovostnih prenočitvenih zmogljivosti in skromna dodatna ponudba doslej niso privabljali ljudi v te kraje, ki slovijo po svoji naravni lepoti, kultur-no-zgodovinskih spomenikih in zanimivostih. Slaba stran je bila tudi to, da vsega posebnega še niso znali povezati in ponuditi kot skupen turistični produkt. Zato ni nič čudnega, če se vedno pogosteje pojavljajo v javnosti zamisli o velikih turističnih načrtih. Teh imajo na pretek tudi v občini Gornji Petrovci, kjer je število delovnih mest zaenkrat dokaj omejeno. Ob usihanju kmetijstva in neugodni starostni strukturi prebivalstva vidijo prihodnost za nadaljnji razvoj tega območja ravno v turizmu.
S
Pindžo čakajo lepši časi
V celotni turistični ponudbi občine Gornji Petrovci ima posebno mesto turistični dom Pindža, od koder je čudovit razgled po dolinah Male in Velike Krke. Da bi končno prebudili zaspalo Trnuljčico, je kot naročen prišel projekt, ki ga je nedavno pripravilo podjetje Hosting s Ptuja.
Obeta se namreč celovita go-stinsko-turistična ponudba, pri čemer naj bi zgradili plavalne bazene, smučišče, razgledni stolp in zagotovili zadostno število
sob za prenočevanje, ki jih zdaj zelo primanjkuje. V širši okolici je razvit lov na nizko divjad, srnjad, jelene in divje prašiče v gojitvenem lovišču Kompas na površini okrog 12.000 hektarov. Gozdovi so privlačni za gobarje, nabiralce kostanja in jagod.
Cerkve kot kulturni spomeniki
Sicer pa je gornjepetrovska občina znana tudi po svojih cerkvah. Že štiri leta poteka njihova intenzivna obnova, ki jo je ob pomoči države v glavnem izpel-
Podobno kot v Gornjih Petrovcih (na sliki) si obetajo veliko možnosti za širši razvoj turizma ob meji tudi v drugih krajih te občine. Foto: M. J.
jala občina Gornji Petrovci. Posebna znamenitost je cerkev sv. Ane v Boreči, kjer je urejena tudi okolica s parkom. Prav tako namenjajo posebno skrb ureditvi infrastrukturnih objektov. »Smo ena redkih občin, ki je v zadnjem času uresničila načrtovano gra
dnjo spominskega znamenja v Ženavljah, kjer sta pristala pred drugo svetovno vojno belgijska raziskovalca z balonom. Načrtujemo tudi ureditev Srebrnega brega pri Martinju, kjer naj bi meddržavni mejni prehod z Madžarsko kmalu prerasel v medna
rodnega. Tam bo razgledni stolp, postavili pa bomo pravo staro goričko hišo z muzejem.«
VESTNIK
Od kostanja do mlina v Neradnovcih
Prav tako ne gre prezreti obširnega projekta gradnje športnih objektov v občini. Poleg glavnega športnega centra z nogometnim igriščem in stadionom v Križevcih urejajo tudi druge športne centre v vaseh. Za organiziran ogled obiskovalcev pa je gotovo zanimiv eden najstarejših slovenskih kostanjov v Križevcih, ki postaja vedno bolj oblegana izletniška točka. Hkrati je obnovljen mlin v Neradnovcih, značilen po mlinskem kolesu, ki ga poganja voda in omogoča opravljanje mlinarskih del. »Posebna atrakcija pa je pogon na lesni plin, kar je redkost. Lepo urejena okolica s parkom, t. i. županov otok, jezero in prostor za piknike privabljajo vedno več popotnikov. V ta sklop spadata tudi zamisel o mlinarskem muzeju in gostinska soba za obiskovalce. Sicer pa se naselja že sedaj ponašajo s cvetličnimi gredami in zelenicami,« pravi z neprikritim zadovoljstvom župan občine Gornji Petrovci Franc Šlih-thuber. K prijetnemu videzu krajev prispevajo tudi urejena parkirišča in kolesarske poti.
Milan Jeršei

vendar izobražena (defektologinja) in zaposlena na Zvezi društev slepih in slabovidnih v Ljubljani, dela pa tudi na Radiu Ognjišče. Izrekla je veliko lepih misli... Obiskovalci prireditve so zbrali 215.000 tolarjev, ki jih je tajnica Karitas Marija Pušenjak izročila družini Letonja iz Drakovec, da si bo lahko kupila gradbeni material za obnovo pogorele domačije. - Besedilo in foto: J. G.
Stolica za DOS Dobrovnik tokrat ni lepa številka
Ljutomerska župnijska Karitas je minuli petek pripravila v Domu kulture Anteja Trstenjaka 10. dobrodelno kulturno prireditev ob materinskem prazniku. Nastopili so otroški pevski zbor Župnije Ljutomer, učenci Glasbene šole Ljutomer, otroška folklorna skupina iz Pristave, pevka Katja Lihtenvalner ob spremljavi Tamare Kaučič (di jakinji ljutomerske gimnazije) ter pevec s kitaro (duhpvnik) Janez Ferlež s Ptuja. Nekaj posebnega pa je bil pogovor s Sonjo Pušnik iz Ljubljane, ki je popolnoma slepa,

ZTKO Murska Sobota podpisala pogodbo z občinami
Vedno več aktivnosti
Program predvideva tabore, srečanja in tekmovanja
egionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo (ZOTK) s sedežem v Murski Soboti, katerega naloge so pospeševanje in razvijanje znanstveno-ra-ziskovalnega dela med mladimi in nasploh dvig tehnične kulture na območju Pomurja, je tudi za letošnje leto na podlagi programa pripravil aneks, ki so ga v petek, tokrat že šesto leto, svečano podpisali z župani pomurskih občin.
Občine prispevajo za ZOTK-o (poleg sponzorjev in pristojnih ministrstev) eno tretjino vseh sredstev, s katerimi razpolagajo |n izvajajo program aktivnosti. Na prireditvi so na kratko županom in ravnateljem srednjih in osnovnih šol predstavili svoj le-
Šola po posebnem narodnostnem zakonu
»Pišemo kilometre amandmajev, pa nam jih vse,zrušijo’!«
adnjič smo že omenili projekt kanalizacije in čistilne naprave v Dobrovniku, skozi fazo velike obnove pa naj bi šla po načrtih tudi tamkajšnja dvojezična osnovna šola.
»Že dve leti poskušamo pri Ministrstvu za šolstvo in šport, da se osnovna šola in vrtec vključita v program sofinanciranja investicij na področju vzgoje in izobraževanja,« pravi župan Marjan Kardinar.
»Smo na lepem mestu, številki 100, se pa pripravlja nov za-
kon s področja narodnosti, kjer pa bi lahko bila investicija takojšnja.«
Vsa dokumentacija se končuje, projektna pa je bila že oddana, tako da bi se jeseni že lahko začel program devetletke in bi bil en del osnovnega načrta opravljen. »Aktivnosti za preureditev
šole v devetletko so se začele že leta 1999. Najbolj nam manjkajo kuhinja, jedilnica, knjižnica, mul-timedijski prostor oz. učilnica z računalniki ter kabinet in učilnica za vzporedno vezavo jezika,« pojasnjuje ravnatelj Ladislav So-larič. Investicija bi stala 130 milijonov tolarjev. Do konca marca bodo vse dokumentacije oddane na ministrstvo, za šolo pa bi lahko veljal posebni zakon za ma; džarsko in italijansko narodnost. Če drugega ne, bi lahko en razred preuredili po normativih devetletke in v šolskem letu 2001/
rali kar nekaj srečanj mladih raziskovalcev osnovnih in srednjih šol, kjer se bodo mladi predstavili s svojimi raziskovalnimi nalogami iz različnih področij. Program predvideva tudi tekmovanja iz različnih znanj, kot so računalništvo, kemija, matematika,
njenimi gosti podrobneje predelali že ob posameznih pogovorih, ki so potekali med letom.
pričala občine pa tudi ostale sponzorje in donatorje k sodelovanju, predvideva veliko aktiv-nncti 'T'nbvv 1-v«
fizika itd. Kot vedno bodo tudi letos potekali raziskovalni tabori, delavnice in šole. Vse ome-
le tako na regionalni kot tudi na nacionalni ravni. ZOTK-a pa v svojem programu predvideva tudi izobraževanje in usposabljanje mentorjev ter vključevanje'naših udeležencev v različne oblike mednarodnega sodelovanja pri katerih sodeluje ZOTK Slovenije.
Seveda so na svečani prireditvi ob podpisu aneksa ravnatelje in župane nagovorili odgovorni iz ZOTK-e. Tako je med drugimi predsednik te organizacije Rudi Cipot govoril o različnih komponentah znanja, kamor spadajo vedenje in način razmišljanja, kontakti in sodelovanje, specializacija znanja v strokah, prenos izkušenj na mlade ter na koncu sama spretnost. Tudi Pomurje mora, če hoče slediti razvoju, vse te komponente znanja upoštevati, pri čemer je pomemben že pristop s strani pedagoških delavcev, ki lahko vse našteto vključijo pri svojem podajanju znanja. Vse župane pa je seveda pozval k sodelovanju, ki dejansko pomeni sponzoriranje te oblike znanja, katerega pomurska regija tako potrebuje.
2002 že začeli s prvim razredom le-te. Kajti to so poslovni standardi. Šestletni otroci potrebujejo namreč drugačno opremo in učilnico kot v osemletki. Učitelji pa se že izpopolnjujejo. Šola bi potrebovala še en kombi za prevoz šoloobveznih otrok, še posebej za omenjene prvošolčke v devetletki. Prevoz bi bil brezplačen, kombi pa bi lahko uporabili tudi za druge učence in tako rešili problem kompletnega transporta. Čeprav učenci na različnih šolskih tekmovanjih večkrat posegajo po prvih treh mestih, pa besede poslanke Marije Požonec niso preveč spodbudne: »Lendavska telovadnica je pri investicijah še pred dobro-vniško šolo in bi morala biti dokončana že v sezoni ’98/’99, tako da vse skupaj precej zaostaja. Sedaj pa bo imela prednost neka italijanska šola. Pišemo kilometre in kilometre amandmajev, in če eden ,pride skozi’, na odboru za finance ,zrušijo’ vse, za kar se ’ je človek trudil. Ampak naredila bom vse, kar je mogoče, da šola v Dobrovniku čimprej pride na vrsto.«
ViSTiH 29. marec 2001
LOKALNA SCENA
5
Otvoritev Španove domačije bo junija
Na kratko
Spati bo mogoče tudi na skednju
Horvatova: »V Moščancih je vse zato, ker drugje ni bilo pravega zanimanja.«
daj bo to končano? To je menda lonec brez dna. Najbolje bi bilo vzeti buldožer in to porušiti.« Takšne in podobne izjave, sicer res dostikrat bolj hudomušne, je bilo slišati na prejšnjih sejah puconskega občinskega sveta, ko se je omenjal projekt ureditve Španove domačije v Moščancih.

Ravno zato, in ker so se večkrat pojavljala vprašanja svetnikov, je pripravila večina sodelujočih pri projektu v torek zvečer predstavitev ureditve omenjene domačije in tudi drugih projektov programa CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) za občinske velmože (večina je Španovo domačijo obiskala prvič) in predstavnike sredstev javnega obveščanja. In mogoče bo sedaj kaj več zaupanja v projekt, saj je treba priznati, da je že kar precej postorjenega. Špan pomeni pomemben mož v vasi, na Madžarskem pa so se celo našli podatki, da je bil ta gospodar nekoč najboljši v vasi. Domačija na številki 68 je začela propadati, dokler je ni dobila v last občina in njeno obnovo prijavila v projekt Moja - tvoja -naša vas. In tam tudi uspela, saj so tako prišla sredstva leta 1998 in 1999 tudi iz tega naslova ozi-
Zdravstveni dom Murska Sobota peto leto brez izgub
Stroški specialističnega študija zdravnikov še vedno bremenijo račun
roma obnovo poleg občinskega proračuna (na eni zadnjih sej se je omenjal znesek osmih milijonov) sofinancira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
Podrobnejšo predstavitev Španove domačije za svetnike in novinarje je opravil projektant in nadzornik ureditve Daniel Srnec. Gradbena dela opravlja podjetje Gradbeništvo Smej iz Odranec. Foto: T. K.
prehrano. Domačija na Vreju, od koder naj bi dunajski dvor nekoč celo dobival vino, bo restavrirana v prvotno obliko. Dodale pa se bodo spremembe v duhu
današnjega časa. En del bo namenjen gostinstvu, poleg pa bo skedenj s hlevom. V enem delu skednja bosta etno zbirka in žga-njarna, zgornji del pa bo namenjen celo za prenočevanja tistih, ki želijo prespati noč bolj po domače. Dvorišče bo v celoti tlakovano, v objektu pa bo še restavracija. Stanovanjski del bo namenjen turistični dejavnosti in etno zbirki minulega časa. V hiši bodo še sobe za goste in pisarna informacijskega centra.
Obnovljena bo tudi klet, prek ceste pa stara »preša«, ki jo je prejšnji lastnik napačno namazal s starim oljem, zato je najprej potrebna njena sanacija. Obnova je sedaj v zadnji fazi, eden od velikih problemov pa še vedno ostaja voda, in če se to ne reši, domačija ne bo obnovljena po predvidenem načrtu. Otvoritev je za zdaj napovedana okrog 24. junija letos.
Poleg omenjene obnove je bilo v Moščancih v okviru projekta Moja - tvoja - naša vas urejenih še več turističnih zanimivosti, še več (tkalnica blaga, mlin, oljarna, čebelarstvo) pa jih je predvidenih, to pa je pri mnogih sprožilo različne reakcije, še posebej, ker predsednica Kulturno-turističnega društva Moščanci in vodja projektnega sveta CRPOV Moščanci Marta Horvat dela tudi na občini, od koder je pri prijavah dobivala pozitivna mnenja. »Vem, na začetku je bilo mnogo težav, problemov in nezaupanja. Zakaj ravno vse v Moščancih? Mi smo na začetku prijav za programe CRPOV organizirali pogovore, z vaščani vseh goričkih krajev v naši občini, a razen v Moščancih in samo na začetku v Oto-vcih ni bilo nobenega zanimanja. V Moščancih so ljudje sami izrazili željo, da naredijo nekaj za svoj kraj in nam postregli s podatki, o katerih se nam še sanjalo ni.
Naj dodam, da vaščani sami sodelujejo pri oblikovanju notranje opreme Španove.domačije, iščemo pa ponudnike. Na domačiji se bodo prodajali izdelki, z njeno ureditvijo pa se bodo odprla nova delovna mesta oz. taka, ki bodo bliže domu,« pravi Horvatova.
Tomo Koles ■
Beltinci
Ob dnevu žena in materinskem dnevu je pripravila KS Bel tinci sprejem za Marijo Horvat, ki je praznovala stoti rojstni dan Prisrčno so ji čestitali in zaželeli še na mnoga leta. Beltinske pe vke so ji zapele nekaj starih pesmi, na harmoniko pa je zaigral Viktor Tkalec. Skupaj so tudi razrezali veliko torto in se posla dkali. Marija, ki je sicer v domu starejših v Rakičanu, je bila zelo vesela pozornosti svojih Beltin-čanov. (J. Ž.)
Gornja Radgona
Radgonsko društvo upokojencev je priredilo literarni večer, ki ga je vodila Marija Šedivy, svoja dela pa so brali ljubiteljski literarni ustvarjalci: Milena Šeruga z Melov, Jože Kaučič iz Loma-nošm in Lojzka Kolarič iz Podgrada. Prireditev je popestril Janez Šedivy s harmoniko. (L. Kr.)
V krvodajalski akcijo, ki jo je organiziralo območno združenje RK Gornja Radgona za potrebe Zavoda za transfuzijo Ljubljana, je dalo kri na odvzemih v prostorih OŠ Sveti Jurij 189 krvodajalcev, v OŠ Apače 129 in v OŠ Gornja Radgona 374, skupaj torej kar 692 krvodajalcev. Akcijo so sponzorirali: Radenska, Mlinopek in Mesna industrija MIR. (O. B.)
Lendava
Na Policijski postaji Lendava ugotavljajo, da se je zgodilo v zadnjem-času na območju občin Lendava, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Velika Polana in Dobrovnik ter Kobilje več kaznivih dejanj, za katera so osumljeni mladi.
Zdaj so se predstavniki občin s policijo dogovorili o tesnejšem sodelovanju pri odkrivanju mladoletniškega prestopništva ter drugih kaznivih dejanj, storjenih na posameznih območjih. V ta namen so ustanovili posvetovalo telo. (J. Ž.)
Kupili bodo reševalno vozilo z opremo za nujno medicinsko pomoč
—. ursRosoboški zdravstveni dom je že peto leto posloval I brez rdečih številk. Lani je namreč imel nekaj manj kot | (sto tisoč presežka prihodkov nad odhodki. Tak poslovni rezultat so dosegli v letu, ki je bilo zaznamovano s spremenjenim načinom plačevanja opravljenih storitev ali z \ . - ndstotnim prenašanjem ustvarjenih točk dovoIjemm le	kni v zdravstvenem domuso opravi-
med dejavnostm ^Pofitev difektor dr Jože Fckar pa opo. h načrtovani g hitro 5premeni) £e je v dejavnosti t. zarja, da se to la kot na primer na otroškem ali šol-manjsim števi om	odsoten kateri od zdravnikov,
skem dispanzerju, dlje c
*	__ cmrt tihtn HnconH <7 mnl.-cloml
»V celoti tega ni mogoče nadomestiti. Takrat imamo 'zPa dohodka in še bolniki se pr>( žujejo,« je povedal prvi mož z ra stvenega doma. Kot pozitivno lanskem letu pa ocenjuje plači o s strani financerja posebej za računljivega materiala ter po računavanje dela mikrobioloških storitev v laboratoriju.
Pogoje poslovanja pa je lanl diktirala tudi rast cen in s tem poviševanje materialnih stroškov, ki pa jih financer ni prizna val v tako visokem deležu.
Še vedno ostaja nerešen problem stroškov specialističnega študija zdravnikov, saj z denarjem iz skupnega fonda, v katerega združujejo denar slovenski zdravstveni zavodi, ne poplačaj0 vseh stroškov študija, zato je potrebno doplačilo iz sredstev poslovanja. »Tak poslovni rezultat
smo lahko dosegli z maksimal-
nim varčevanjem in kontrolo stroškov,« je povedal ck\ Felkar in napovedal kar nekaj investicij. Še letos bodo kupili novo reševalno vozilo opremljeno za nudenje nujne medicinske pomoči, ultrazvok za pregledovanje
Srečanje nekdanjih brigadirjev
Brigadirski simbol
kolkov pri otrocih in za potrebe ženskega dispanzerja, preuredili pa bodo tudi prostore ginekološkega dispanzerja. V prihodnje pa načrtujejo še preureditev kotlovnice in ureditev dvorišča v Murski Soboti. Večjih vlaganj v ambulante po terenu sedaj ne načrtujejo.
Murskosoboški zdravstveni dom ima, glede na slovenske razmere, dovolj zdravnikov, pa tudi nekdaj pogostih odhodov zdravnikov na delo v bolnišnico ni več.
Dobro je pokrita mreža zdravstvenih postaj, prav tako pa je dovolj zdravnikov tudi v Murski Soboti. Toda že čez nekaj let bo ta slika lahko povsem drugačna, saj se bo kar nekaj zdravnikov, ki sedaj delajo v ambulantah v Murski Soboti, lahko upokojilo.
M. H. ■
Dobra novica za Hrastje-Moto
Smetišče še letos zaprto!
Na tri občine odpade 210 milijonov
aže, da bodo sporno smetišče v Hrastju - Moti postopno I zaprli še letos in s tem odpravili velik problem za oko-Lt.J liške prebivalce. Odlagališče najrazličnejših odpadkov, ki so ga v bistvu postavili že pred tremi desetletji, namreč že dlje časa ne ustreza več sodobnim predpisom, saj je v neposrednem stiku s podtalnico. Zdaj podjetje Letnik -Sauberma-cher iz Lenarta, ki so mu dali koncesijo, na omenjeno smetišče dovaža odpadke iz občin Radenci, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici.
Ker so se ob gradnji in obnovi regionalne ceste Radenci-Vu-čja vas nabrale zadostne količine odvečnega zasipnega materiala, so se v Saubermacherju odločili
Ob 55. obletnici Mladinske delovne akcije Pesnica se bo v soboto, 31. marca, v Murski Soboti zbrala skupina pomurskih brigadirjev, ki so leta 1946 sodelovali pri regulaciji reke Pesnice.
Odpotovali bodo na sejo članov odbora za pripravo in izvedbo praznovanja te pomembne obletnice, ki bo ob 10. uri na Ptuju.
Praznovanje naj bi bilo 15. septembra letos v Dornavi. Dotlej bodo skušali zbrati čimveč podatkov o brigadah in četah, ki so sodelovale pri regulaciji reke Pesnice v letih 1946 in 1947, pisnih dokumentov in starih fotografij.
Pred tem pomembnim dogodkom bo v torek, 3. aprila, ob 14. uri v restavracija Zvezda v Murski Soboti srečanje pomurskih brigadirjev, kjer se bodo.dogovorili o nadaljnjih
v
je ze nekaj časa velik kamen spotike. Foto: M. J.
za postopno zapiranje smetišča v Hrastju - Moti. Po njihovih ocenah bi stal ta poseg približno 210 milijonov tolarjev. Po projektu, ki so ga izdelali v soboški projektantski hiši Ing-Eko, bi v prvi fazi smetišče prekrili z zasi-pnim materialom. Vrednost teh
lijonov tolarjev. Poleg tega bi smetišče po obodu zatesnili z betonsko zavesno steno. Ta bi
segala v nepropustne plasti pod smetiščem, s čimer bi onemogočili precejanje oporečne vode v podtalnico.
Upoštevajoč prepeljane količine odpadkov na smetišče v Hrastju - Moti, so pripravili tudi razdelilnik sredstev, ki naj bi jih zagotovile posamezne občine.
Od skupnega zneska 210 milijonov tolarjev bi morala občina Radenci, v kateri je omenjeno smetišče, prispevati 44,2 odstotka denarja. Na občino Sveti Jurij ob Ščavnici bi odpadlo 3,3 odstotka, preostalih 52,5 odstotka j pa na radgonsko občino.
GOSPODARSTVO	29. marec 2001 WK
Purlen - po neuspeli likvidaciji stečaj
Obveznosti iz rokava?
o leto in pol trajajočem likvidacijskem postopku za družbo Purlen, Proizvodnja izolacijskih materialov Lendava, je murskosoboško okrožno sodišče na predlog likvidacijskega upravitelja Jožefa Marinška objavilo začetek stečajnega postopka. Predlog za stečaj je bil podan devetega, stečajni postopek, ki ga vodi dr. Štefan Ščap, pa objavljen štirinajstega marca.
Predlagatelj stečajnega postopka je svoj predlog utemeljil z dejstvom, da je bilo med likvidacijskim postopkom, ki je trajal od 29- septembra 1998, objavljenih nekaj javnih dražb in zbiranje ponudb, vendar lastnik, družba za upravljanje KBM Infond, premoženja ni uspel prodati. V času likvidacije je dolžnik še opravljal proizvodnjo z delavci, ki jih je zaposloval za določeni čas ali po pogodbi o zaposlitvi, vendar pa naj bi bilo zaradi likvidacijskega postopka dela vse manj, žiroračun pa večkrat blokiran. Ponovno od srede januarja zaradi neporavnanih obveznosti iz leta 1998. Družba Purlen naj bi devetega marca imela za 68,5 milijona tolarjev obveznosti in bila po ugotovitvah likvidacijskega upravitelja zrela za stečaj.
KBM Infond je Purlen dobila v last od Sklada za razvoj, in sicer v zameno za lastninske certifikate, potem pa jo je v likvidacijskem postopkujposkušala prodati za 145 milijonov tolarjev. A še prej se je lastnik znebil dvanajstih delavcev, ki jim je marca leta devetindevetdeset inšpektorica za delo izdala odločbo, da smejo zapustiti delodajalca in se prijaviti kot brezposelni na Zavodu za zaposlovanje. Od junija osemindevetdeset namreč niso prejeli plač. »Likvidacija vsekakor prinaša več kot stečaj,« je o koristih lastnika takrat še govoril Marjan Šunta s KBM Infond, zato tako kot stečaj preseneča dejstvo, da so predlog za stečaj utemeljili s prezadolženostjo. Po nekaterih informacijah so namreč v likvidacijskem postopku kot edino terjatev prijavili le delavci, in sicer v znesku 24 milijonov tolarjev.
m. h.i
Preizkus terjatev ljutomerskega Konusa je načel vprašanje lastništva
Nepremično premoženje v lasti matere ali hčere?
Največji upnik Promus S. A. iz Švice misli iti do konca
ajvečji upnik ljutomerskega Konusa, družba Promos S. A. iz Švice, z zastopstvom v Ljubljani, ki je s pravnomočno odločbo višjega sodišča enkrat že dosegel prepoved prodaje podjetja s strani Slovenske razvojne družbe, je preko svoje odvetnice Avrelije Barle Kuk napovedal, da tokrat misli iti do konca.
Ne bodo namreč dovolili pravna dejanja, s katerimi bi si Konus iz Slovenskih Konjic v času stečajnega postopka urejal lastništvo nad nepremičnim premoženje hčerinske družbe za nazaj. »To ni grožnja, to je podatek,« je bila na prvem naroku za preizkus terjatev odločna odvetnica iz Ljubljane. Povedala je še, da je mnenje upnikov, ki jih zastopa, stečajnemu upravitelju Miloradu Vidoviču že pojasnila v pismu ter ga ošvrknila s pripombo, da ne pozna primera, da bi stečajni upravitelj na lahko izpustil premoženje stečajnega dolžnika iz rok.
Eni in drugi se sklicujejo na dokumente
Stečajni upravitelj Milorad Vidovič je očitek zavrnil z ugotovitvijo, da v stečajnem postopku ni bilo še nikomur ničesar priznano in tudi ničesar ni prejudiciral, vnaprej določil. Ugotovitve o lastništvu pa je postavljal na osnovi dokumentacije, po kateri pa ljutomerski Konus ni lastnik nepremičnega premoženja. Avrelija Barle Kuk in dr. Peter Pa-latov, direktor Promosovega zastopništva v Ljubljani, sta pred stečajno trojico s svojimi dokumenti dokazovala nasprotno. V rokah sta imela izpisek iz
zemljiške knjige, ki naj bi dokazoval ljutomersko lastništvo, navajala pa sta tudi posojilo Sklada za razvoj iz leta šestinde-vetdeset, ki je bilo dano ljutomerskemu Konusu in za katero je bilo zastavljeno nepremično premoženje ljutomerskega podjetja.
Promos dobil mesto v upniškem odboru
Stečajni senat je po živahnem pomenkovanju z odvetnico ugotovil, da vprašanje lastništva ni tema sklicanega naroka, ampak vprašanje, ki ga bodo pravniško obdelovali in dokazovali pred prodajo premoženja stečajnega dolžnika. Da pa bo dokazovanje lastništva v ljutomerskem Konusu še zelo vroča tema, napoveduje tudi želja Promosa po aktivnem sodelovanju v upniškem odboru. Petčlanski upniški odbor, v katerem imajo svoje predstavnike Konus iz Slovenskih Konjic, Koto iz Ljubljane, Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer, Vesna iz Ljutomera, Bojana Meznarič v imenu delavcev, se bo tako povečal še za dva člana. V njem bo tudi direktor Promosa S. A. iz Ljubljane Peter Palatov, svojega predstavnika pa bo dobila še Zavarovalnica Maribor.
Kaj bo s sklepom o skupni in hkratni prodaji premoženja matere in hčere?
Bo razširjen upniški odbor in dokazovanje Promosa, da ima stečajni dolžnik v lasti tudi nepremično premoženje, vplivalo na spremembo že sprejetega sklepa upniškega odbora, da naj se premoženje ljutomerskega Konusa prodaja skupaj in obenem s premoženjem Konusa iz Slovenskih Konjic? Stečajni postopek je namreč uveden tako za matično kot za hčerinsko družbo, skupno in hkratno prodajo pa naj bi izpeljali
tako, da bi oba stečajna upravitelja na sodišče predložila predlog za prodajo premoženja v istem besedilu, sodišči v Murski Soboti in Celju pa sprejeli povsem enaka sklepa. Dogovorno bi potem objavili čas in kraj prodaje.
Bodo delavske terjatve pobrale stečajno maso?
Kdaj naj bi bila seja upniškega odbora v razširjeni sestavi v sodni dvorani ni govoril nihče, stečajni upravitelj Milorad Vidovič pa je povedal, da je v stečajnem postopku Konusa od prijavljenih 627 milijonov tolarjev terjatev priznal 393 milijonov, 234 milijonov pa je prerekal. Priznanih delavskih terjatev je za 71 milijonov. Premično premoženje stečajnega dolžnika je po knjigovodskih
podatkih ovrednoteno na 86 milijonov tolarjev. Odvetnico iz Ljubljane pa je zanimalo, na osnovi česa je stečajni upravitelj izračunal višino terjatev delavcev in katero dokumentacijo je pri tem upošteval, saj naj bi prednostne terjatve delavcev bile tako visoke, da bi drugi upniki ostalih praznih rok. Milorad Vidovič je pojasnil, da so delavci upravičeni do izplačila neizrabljenega letnega dopusta, plač zadnjih treh mesecev in odpravnin. Toda bolj kot priznane delavske terjatve je Avrelijo Barle Kuk žulila prijavljena terjatev zadnjega direktorja ljutomerskega Kousa Silva Potočnika. Delavskih terjatev več ni izpostavljala, ko je slišala, da je stečajni upravitelj Potočniku prerekal sedemnajst od dvajset milijonov tolarjev prijavljenih terjatev.
* M. H. ■
Lendavski svetniki potrdili proračun
Znižali zadolževanje
bčina Lendava se v letu 2001 lahko dolgoročno zadolži do višine 380 milijonov tolarjev za gradnjo kanalizacijskega omrežja ali za 50 milijonov manj, kot je predlagala občinska uprava v drugem branju
Odloka o proračunu Občine Lendava.
Do te spremembe, ki so jo svetniki potrdili na korespondenčni seji, je prišlo potem, ko so svetniki na marčni seji prisluhnili pripombam Franca Vide in Franca Laja, da je predvideno zadolževanje proračuna z obveznostjo do 50 milijonov tolarjev na leto previsoko ali celo na meji zakonitosti in so odločanje o občinskem proračunu preložili za tri tedne. Komisija, ki so jo sestavljali Jožef Kocon, Bojan Budin, Milan Zadravec, Franc Laj, Evgen Vida in Franc Vida, je pripravila spremembe odloka, ki so jih potem po poslovniku kot amandmaje k proračunu potrdili občinski svetniki. Nespremenjena pa je ostala prevzeta obveznost
občine za gradnjo kanalizacije, ki zahteva plačilo v prihodnjih letih, in sicer v višini 2,3 milijarde tolarjev. S potrjenim občinskim proračunom je odprta pot za objavo mednarodnega razpisa za gradnjo kanalizacije, za katero bo občina dobila tudi sredstva od sklada ISPA. Ob znižanem zadolževanju občine za gradnjo kanalizacije pa so svetniki postavili varovalko še. pri gradnji kulturnega doma. Dodali so nov člen, ki pravi, da se investicije, pri katerih del sredstev pričakujejo iz državnega proračuna, ne smejo pričeti izvajati, dokler zanje pristojno ministrstvo ne odobri denarja.
M. H.I
Stanovanjski sklad objavil poziv varčevalcem
sporu glede SRC Trate v Gornji Radgoni
o
Z varčevanjem do ugodnega posojila
Pomembno spodbudo pomeni državna premija
Nič ne bo z milijoni
tanovanjski sklad Republike Slovenije je v soboto v dnevnem časopisju objavil javni poziv varčevalcem za sklepanje dolgoročnih pogodb o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. V okviru varčevalne sheme bo mogoče skleniti pet- ali desetletne varčevalne pogodbe. Mesečni obrok varčevanja bo najmanj 11.000 tolarjev oziroma večkratnik te vsote. Pogodbe bo z varčevalci sklepalo petnajst izbranih bank od 10. aprila naprej. Med izbranimi bankami je tudi Pomurska banka, ki je v zadnjem razpisu pridobila 710 varčevalnih pogodb za dolgoročno stanovanjsko varčevanje.
Doba varčevanja	Obresti	Premije
Petletno varčevanja	TOM + 1,65 %	8,33 % letnega vplačila oz. letno en mesečni obrok
Desetletno varčevanje	TOM + 3 %	10,42 % letnega vplačila oz. 1,25 mes. obroka
Pri sklepanju varčevalne pogodbe bodo od varčevalca zahtevali osebni dokument, davčno številko in sredstva v višini prvega mesečnega obroka. Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije varčevalcem priporočajo, naj si nakazila mesečnih obrokov varčevanja uredijo preko
di varčevanje z enkratnimi letnimi vplačili.
Letne obrestne mere za vplačila se bodo gibale od 1,65 odstotka za petletnq varčevanje do 3 odstotke za desetletno varčevanje. Poleg tega bodo varčevalci vsako leto kot spodbudo za redno dolgoročno varčevanje prejeli
mesečnega obroka za petletno oziroma 1,25 mesečnega obroka za desetletno varčevanje. Po preteku varčevalne dobe bo mogoče zaprositi za stanovanjsko posojilo v višini 2,1- do 2,2-kratnika privarčevanih sredstev.
Posojila bo mogoče porabiti samo za nakup, rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, gradnjo
hiše, nakup zemljišča, plačilo stroškov v zvezi s stavbnim zemljiščem in poplačilo že najetih posojil. Za najema posojila se bo moral varčevalec odločiti v roku enega leta po izteku varčevanja. Pravico do posojila bo lahko kadarkoli prenesel tudi na zakonca, otroke ali vnuke.
Avtomoto društvo Gornja Radgona bi se zadovoljilo z zunajsodno poravnavo
zvezi s pravdanjem med gornjeradgonsko občino in Avtomoto društvom (AMD) Gornja Radgona okrog Športno rekreacijskega Centra (ŠRC) Trate so gornjera-
dgonski občinski svetniki na zadnji izredni seji sprejeli sklep, di ne sprejemajo predloga zunajsodne poravnave v višini 35 milijonov tolarjev.
V
Kot verjetno veste, so se problemi glede ŠRC Trate med obči-* no in AMD Gornja Radgona začeli že pred tremi leti, ko je občina ŠRC Trate in z njim vse objekte na tem mestu odvzela avto-motu društvu in ga dala v upravljanje Športni zvezi Gornja Radgona. Edino, kar je preostalo društvu, je bilo to, da so začeli vlagati tožbe, v katerih so dokazovali, da je bil center nekoč v njihovi lasti. Tako je bilo na sodišču obravnavanih že več tožb glede zemljišč in objektov na tem mestu, slednja pa je v zvezi z ograjo okrog centra. Kakorkoli že, v vseh tožbah bo verjetno odločilno, čigava last je zemljišče, kjer stoji center. Občina naj bi imela dokaze iz leta 1972, po katerih zemljiškoknjižni izpiski Okrajnega sodišča Gornja Rad-
last občine in da prenosa na ime AMD nikoli ni bilo. Mogoče so ravno ti dokazi prepričali AMD, da se je odločilo za predlog zunajsodne poravnave, saj, kot pravijo v predlogu, se AMD kot tožeča stranka zadovolji z denarnim nadomestilom za vse objekte, ki jih je tožeča stranka zgradila na ŠRC Trate v Gornji Radgoni v višini 25 milijonov tolarjev ter s plačilom 10 milijonov tolarjev iz naslova izgubljenega prihodka od parkirnin med sejemskimi prireditvama. Kot pa smo pove
NAROČNIKI VESTNIKA lahko svoje obveznosti poravnavate tudi mesečno. Obiščite vašo Pomursko banko, d. d., in skrb za plačevanje bodo prevzeli nni
dali že uvodoma, za občinski svet predlog ni bil sprejemljiv in so ga tudi zavrnili, med drugim tudi iz razloga, da na Okrožnem sodišču v Murski Soboti še vedno poteka pravda zaradi ugotovitve izključne lastnine in izstavitve zemljiškoknjižne listine.
V zvezi s tem sporom pa je zanimivo tudi to, da AMD zahteva, da se na sodišču izda začasna odredba, ki naj bi toženi stranki, torej občini, vse do pravnomočnosti te pravdne zadeve prepovedovala obravnavo ih sprejem Odloka o ureditvenem načrtu ŠRC Trate. Občinski svet naj bi ravno danes (četrtek) na svoji 17. redni seji razpravljal o ureditvenem načrtu za ŠRC Trate, s čimer po mnenju AMD grobo posega v nepremičnine tožeče stranke, saj so v tem odloku predvidene tudi rušitve objektov, ki so v njihovi lasti, obravnava o lastništvu na sodišču pa še poteka.
C. K. I
■■K 29. marec 2001 GOSPODARSTVO 7
Račun brez krčmarja
Se bo tovarna Konsi selila v gasilski dom?
Heprav je od takrat, ko je kulturno društvo nasprotovalo, da so v kulturno dvorano na Kobilju preselili obrat tovarne Konsi, preteklo že veliko časa, se prah še vedno ni povsem polegel. Na torkovi večerni seji občinskega sveta je bila prav to osrednja točka njihovega razpravljanja, drugo pa je bilo porinjeno v ozadje. Na sejo so povabili tudi direktorja Konsija Toma Kruhka in Boža Hrboko ter predstavnika pobudnikov in podpisnikov peticije za vrnitev dvorane društvu, Stanka Gregoreca in Marjana Farkaša.
Predstavnika kulturnikov sta predlagala, da bi razmislili in obrat tovarne iz kulturne dvorane preselili v spodnje prostore gasilskega doma. Tam naj bi bile po njunem mnenju ugodnejše možnosti za proizvodnjo, parkiranje in obračanje viličarjev. Tomo Kruhek, direktor Konsija, se je z idejo načelno strinjal, kajti njihov cilj je uspešna proizvodnja, poleg tega pa je pojasnil, da so na Kobilju že pet let, da se tu dobro počutijo pa tudi posel je »zalaufal«. Poudaril je tudi, da uspevajo zadovoljiti normative naročnika tudi zato, ker dobro poznajo stroko in tukajšnji delavci svoje delo dobro opravljajo. V začetku so načrtovali proizvodnjo za 40, 50 delavcev, prejšnji mesec pa je
Nov stanovanjski blok v Gornji Radgoni
Položili temeljni kamen
otem ko v Gornji Radgoni gradnji stanovanjskih objektov že desetletje niso posvečali prevelike pozornosti, so začeli končno konec lanskega leta graditi v blokovskem naselju Trate stanovanjsko-poslo-vni objekt, o katerem se je veliko govorilo že pred časom, toda dela niso stekla zaradi problemov z gradbenim dovoljenjem.
V torek pa so gradbišče še enkrat »žegnali« s položitvijo temeljnega kamna, pri kateri so sodelovali župan, člani občinskega sveta in drugi gostje.
Z gradnjo tega objekta bodo rešili stisko mnogih družin, ki že nekaj časa čakajo na dodelitev stanovanja. Objekt, ki ga gradi podjetje Pomgrad, naj bi imel 96 stanovanj in prostore za poslovno dejavnost v pritličnih etažah. Del stanovanj, okrog 58, naj bi zgradili že do leta 2002, odkupila pa naj bi jih Občina Gornja Radgona. Druge prostore pa bo prodalo različnim povpraševalcem podjetje Pomgrad.
C. K. ■
bilo na plačilni listi kar 141 delavcev, številka zaposlenih pa se še povečuje. Generalna rešitev prostorske problematike je prav gotovo selitev proizvodnje v industrijsko cono in za ureditev le-te so že dobili zeleno luč v Uradnem listu. Ta investicija bi stala kakšen milijon nemških mark, ob čemer sta se Konsijeva spraševala, ali se jima ta investicija splača, kajti v nekaj letih bosta šla oba v pokoj, čeprav si po drugi strani želita, da bi ta utečeni posel nadaljeval kdo drug. Poudarila sta tudi, da je strategija avtomobilske industrije zelo utečena in ne more kar tako čez noč propasti.
Posledica pisanja v medijih, čeprav novinarji ne moremo prevzeti odgovornost za to, pa je bila, da se je zganila Kmetijska zadruga Dobrovnik, ki od Konsija
zahteva najemnino. Ker Občina Kobilje ni lastnik te dvorane in zgradbe, ampak jo ima le v upravljanju, s Kon-sijem ni mogla podpisati pogodbe za najemnino, zato so se dogovorili, da se jim bo Konsi oddolžil za oder in stole za prireditve v osnovnošolski telovadnici. Oder so že dobili, pri stolih pa se je zataknilo, Konsi namreč ne želi plačevati na dveh koncih. (Morda pa bi Konsi o teh stolih lahko, vseeno premislil, op. a.) Da bi zadevo dokončno rešila, občina mora obnoviti pogajanja s Kmetijsko zadrugo Dobrov-"nik o prenosu lastništva na občino. Zadruga bi jim prepustila prostore, če bi občina prispevala večji delež za gradnjo skladišča pri gasilskem domu na Kobilju. Župan Pavel Nemet je poudaril, da so lastništva vseh zadrug razen njihove v širši okolici že rešena, da bi tudi sami uspešno rešili to vprašanje, pa bodo na pomoč povabili predstavnike pravosodnega in kmetijskega ministrstva. Poleg tega so naložili kulturnemu društvu, da naj se najprej sami dogovorijo z gasilskim društvom o predlagani selitvi tovarne v njihove prostore, šele potem bo o tej možnosti razpravljal občinski svet.
A. Nana Rituper Rodež I
Na kratko
Hrastovec
V zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec Trate imajo 614 varovancev, za katere skrbi kar 347 zaposlenih. V nekaj letih nameravajo zgraditi za 160 varovancev, ki so zdaj v oddelku na Tratah, nov oddelek, ki bo v bližini Lenarta.
Zemljišče za gradnjo je brezplačno prispevala lenarška občina’ Nekaj varovancev pa bodo vključili v druge (nove) oblike varstva. Tudi na kmetijah bodo izvajali razne aktivnosti, zato jih nameravajo kupiti osem. (F. KI.)
Pota in stranpota
Finančni inženiring Zdenex se je sesul
Oškodovanci napoteni na zasebno pravdanje
ralci se še spomnite (vsekakor pa tisti, ki ste oškodovani) ponavljajočih se oglasov tako imenovanih finančnih inženiringov oziroma zasebnih podjetij (ustanovljenih z nekaj tisočaki), ki so ponujali za denarne vloge nenavadno visoke obresti. Marsikdo se je ujel v past, vložil denar, nekaj časa res dobival obresti, potem pa so te usahnile in, kar je najhuje, po zlu je šla glavnica. Človek, ki je mislil, da je naposled sklenil dober posel, je ostal brez vsega, kajti inženiringi, ki so jih vodili amaterji (morda tudi prevaranti), so propadli.
Med temi »inženiringi« je bil tudi mariborski Zdenex, katerega formalna lastnica je bila Manica Čare, njena desna roka pa mož Marjan Čare. Na oglase Zdenexa se je ujelo tudi nemalo Pomur-cev in večina jih je oškodovanih. Sicer se lahko tolažijo (tolažba je božja mast), da niso bili sami, kajti v Zdenex je menda dalo svoj denar okrog tri tisoč ljudi! Skupno naj bi vložili okrog 1995. leta 5.5OO.OOO.OOO tolarjev. Glede na pogodbena določila je bila naloga Zdenexa, da zbrani denar »plasira« dalje, seveda za še višje obresti, kot jih je obljubil izplačevati posojilodajalcem, oziroma da denar oplemeniti. Preiskovalni organi pa so ugotovili, da 36-letna Manica Čare in 40-letni Marjan Čare nista ravnala tako in sta 4.100.000.000 zadržala oziroma sta z denarjem prednostno poplačala upnike, zaposlene v Zdenexu, s čimer so bili v ugodnejšem položaju od drugih posojilodajalcev. S tem dejanjem sta menda povzročila za 14.500.000 tolarjev škode.
Podobno kot afera Dadas, je bila tudi afera Zdenex večkrat obravnavana na sodišču. Osumljena Manica Čare je menda zaradi vsega tega zbolela na živcih in je bila na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici. Pred kratkim je le ozdravela oziroma je izvedenec psihiatrije podal mnenje, da se je sposobna braniti ob pomoči odvetnika.
Senat okrožnega sodišča v Mariboru je v petek obsodil zakonca Manico in Marjana Čareta vsakega na sedem let
zapora, in sicer zaradi zlorabe položaja in pravic; Manico pa še dodatno na dve leti zaradi oškodovanja upnikov, tako da bo morala razmišljati o svojem početju - osem let. Na štiriletno zaporno kazen pa je sodišče obsodilo mariborskega podjetnika Sama Žigmana zaradi pranja denarja, kajti od Manice Čare je sprejel 139 000.000 tolarjev, čeprav je vedel, da gre za denar, ki izhaja iz kaznivega dejanja.
Obtoženci so se branili s prostosti. Po izreku sodbe, ki sicer še ni pravnomočna, so jih priprli, saj obstoji utemeljen sum, da po izreku sodbe ne bodo sedeli doma in čakali na prestajanje kazni, ampak bi utegnili kam pobegniti. V Ameriko, na primer, kamor je sicer še v starem letu odšel z družino lastnik proslulega Dadasa Marjan Sadar, a se je sam »pozabil« vrniti, pač pa je prišla le žena, ki o možu »ne ve« ničesar drugega, kot da se čez lužo ukvarja z biznisom. Kaj pa posojilodajalci Zdenexa? Sodišče jih je napotilo na zasebno pravdanje. To pa ne bo nič drugega kot dodatni stroški za odvetnike, kolke, potne stroške ... in vnovična jeza. Četudi bi pravdo dobili, ni nobenega jamstva, da bodo dobili tudi denar, saj je »skopnel«. Vsaka šola nekaj stane. Je pa tudi nekaj resnice v reku: Kdor ne raskira, ne profilira. Zgled z Zdenexom (in njemu podobnimi inženiringi) kaže ta rek v nekoliko drugačni obliki: Kdor raskira, lahko tudi izgubi.
S	Š. S. ■
Otvoritev Citroenoveea salona in servisne delavnice v Pomurskem avtocentru
»Imamo cilj, sanjamo, mislimo, ustvarjamo, podiramo ovire in odpiramo vrata v prihodnost.«
Avto Cit, d.o. O. Je stopil v korak s časpin- ° skupno blagovno ko POMURSKI AVTOCENTER smo na Kroški ulici 58 ° °Pr nov Citroenov prodajni sa Ion in servisno delavnico-
POMURSKI AVTOCENTER je storitvena znamka podjetja Agro servis, d. d, ki skrbi za tehnične preglede in hčerinska podjetja AvtoAres, d. o. o., ki zastopa pr° gram Renault ter avtopralnic0-Ascrvis, d. o. o., pri katerem °° bite vse za kmetijsko mehanizacijo ter tovorni program, in Avt° Cit, d. o. o., ki zastopa blag°vn°
znamko Citroen.
V okviru Pomurskega avto-centra lahko zavarujete vozila v Škodnem centru Zavarovalnice Triglav, kjer so vam na voljo 24 ur na dan.
Avtomobilska industrija na področju prodaje vozil je ponie-meben element sodobnega gospodarstva celotnega Prekmurja. Zavedali smo se, da prodaja vozil ni edini odločujoč dejavnik nakupa. Sledili smo le utripu časa
nrodajo popestrili s kvalitetnimi servisnimi storitvami.
Z odprtjem sodobno urejene-t prodajnega salona ter servi-S delavnice, prijaznimi pro-hjalci in prijetnim vzdušjem mo želel* svoje storitve prilago-*. in strokovno nadgrajevati lede na potrebe tržišča. Tega se g Avto Citu, d. o. o., dobro zave-i mo zato svojim partnerjem “tavern
S sodobno opremljenim salonom in servisno delavnico smo pripomogli k boljšemu imidžu skupne storitvene znamke POMURSKI AVTOCENTER.
Zadovoljstvo kupcev ter kvalitetne zadovoljitve njihovih potreb in želja so za nas največji uspeh in pohvala.
Vrata v prihodnost so odprta. Odprli smo jih za vas.
POMURSKI AVTOCENTER Avto Cit, d. o. o. I
Nafta in Nemmoco bosta obudila naftna polja pri Petišovcih in v Dolini pri Lendavi
V petnajstih letih sedemsto tisoč ton surove nafte
Projekt vreden petindvajset milijonov dolarjev
afta Lendava in Nemmoco Slovenia Corporation, hčerinska družba Nemmoco Petroleum Corporation iz Du-baja (Združeni arabski emirati), v lasti kanadskega in evropskega kapitala, sta v petek podpisala sporazum o skupnem vlaganju v izkoriščanje ogljikovodikov na naftno plinskih poljih v Petišovcih in v Dolini pri Lendavi.
Vrednost posla je ocenjena na 25 milijonov dolarjev, geologi družbe Nemmoco pa ocenjujejo, da bi v okolici Lendave v naslednjih petnajstih letih lahko načrpali od štiristo do sedemsto tisoč ton surove nafte. Projekt je razdeljen na tri faze, so v sporočilu za novinarje zapisali v Nafti. Prva bo trajala dvanajst mesecev in zajema tehnični preizkus vrtin ter pripravo načrtov za ponovni razvoj naftno plinskega polja; druga faza bo trajala šest mesecev in vključuje izvedbo pilotnega projekta. Po uspelih prvih dveh fazah bo sledila proizvodnja surove nafte, ki pa bo časovno odvisna od ekonomike proizvodnje. Za ponovno črpanje surove nafte bodo uporabili tako imenovane sekundarne metode, s katerimi bodo spodbudili bruhanje nafte. Z delom na terenu naj bi torej začeli konec leta.
V Nafti pričakujejo, da bodo s ponovnim koriščenjem nafte in plina iz opuščenih vrtin ohranili delovna mesta, poslovni zagon pa naj bi jim dalo tudi nedavno odkritje zemeljskega plina ob sanaciji vrtine v Vuzmentincih pri Kogu.
M. TT foto«	M
8
(IZ)BRANO
29. marec 2001 ■■
Komentar
V ospredju političnih bojev in pozicioniranja oblasti v prihodnosti je brez dvoma sprejemanje novega zakona o medijih. Tednik Mag že nekaj časa opozarja na monolitno usmerjen medijski prostor v nUši družbi in zagovarja pluralizacijo medijskega prostora na nacionalni ravni. Ta problem dobita novo dimenzijo v luči monolitnosti položaja lokalnih medijev, predvsem lokalnih nekomercialnih radijskih
postaj, ki so deležne pri svojih komercialnih aktivnostih določenih omejitev, ki naj bi jim pogojno zagotavljale avtonomno funkcioniranje na informativnem področju. Po drugi strani pa jim ne zagotavlja dovolj kakovostnega finančnega nadomestka, ki naj bi jim zagotovil avtonomno pozicijo. Rešitev, za katero je lobiralo združenje nekomercialnih
Veruj
v oblast
radijskih postaj, ki vidi možnost za »pokrivanje« informativnega programa iz »davčnega« denarja, ki ga pobira javna nacionalna televizija, je po napornem delu sprejeta. Po strogi formalni, statusni in lastniški strukturi gre za dve »nekompatibilni« instituciji. Radijski položaj pa ob opozorilih že prej omenjenega medija dejansko postavlja pod vprašaj zagotavljanje pluralnega medijskega prostora, ki se ne kaže samo na nacionalni, ampak tudi lokalni »pokritosti« medijskega prostora. Problem nastaja, ker ob tej nekompatibilnosti ni pripravljenosti za iskanje alternative, čeprav je odbor podprl predlagano rešitev združenja, kajti tisto, kar je predlagala »prehodna oblast« (sklad), je bilo pohojeno pa tudi alternativne rešitve v obliki davčnih olajšav in drugih spodbud niso sprejete. In tu smo sedaj pri politiki, ki se kaže v centralizaciji in monopolizaciji oblasti. Liberalnemu mastodontu, ki ga »krasi« centralistični model delovanja m se vse vrti okrog ozke elite te stranke, je dovolj patronat nad osrednjim medijskimi hišami. Pa ne samo to, problem je, da to monopolizacijo zagovarjajo tudi sami »veliki« mediji, ki se ob svojih velikih temah »nacionalnega« pomena zmeraj spotaknejo ob nepotreben lokalni prostor, vzemimo samo kmetijstvo (kajpa nergajo ti nepomembni kmetje) ali porodnišnico. No, da ne bom krivičen samo do elite, ta pat pozicija in marginalizacija lokalnih medijev je pri srcu tudi lokalnim oblastnikom, ki so žačeli to monopolizacijo spretno izkoriščati. Zato ne preseneča, da se dogaja tako, kot je za Ljubljano zapisal Mladinin kolumn ist Bernard Nežmah, ko pravi: »županji Viktoriji Potočnik še ni prišlo na misel, da bi sklicala strokovni štab, ki bi meščanom sistemsko pomagal, da se iz bivalnih razmer takoj po drugi vojni čim prej vrnejo nazaj v 21. stoletje. - Razumljivo, za slavo takih dejanj ne potrebuje, saj ima časnik Ljubljana, ki sam po sebi opeva razcvet mesta pod njenim skrbnim županovanjem.«No, pa ni potrebe po iskanju Ljubljane, saj je tudi v naši mestni občini zavel nov pomladni veter, ki opeva nezmotljivost in slavo lokalni mestni oblasti. Sicer pa si funkcionarji lahko privoščijo stiskanje za goltance, pljuskanje, pa nikomur nič. Novinarje pa so začeli pri razkrivanju njihovih packarij, kot npr. Mira Petka, brutalno napadati.
Sprejeti amandma
Rešene lokalne nekomercialne radijske postaje!?
Na odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport sprejet amandma skupine poslancev k 82. členu Zakona o medijih
V prvem odstavku se na koncu stavka črta pika in se dodajo besede »s sredstvi državnega proračuna in RTV-prispevka«.
Za prvim odstavkom se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Za pripravo programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programov se izloči tri (3) odstotke sredstev RTV-prispev-ka.«
»(3) Za zgraditev, vzdrževanje in obratovanje oddajno-prenosnega omrežja za posredovanje programov iz 77., 79,80. in 81. člena se
Kam gre davkoplačevalski denar?
J. Votek ■
Pred kratkim je prispel na naslov uredništva Vestnika dopis z zadevo o »utemeljenem sumu nenadzorovane porabe davkoplačevalskih finančnih sredstev - korupcije«. Avtor dopisa je Mladinski center Prlekije (MCP), ki obtožuje občino Ljutomer in razkriva nepravilnosti v Klubu aktivne mladine »KAM« Ljutomer.
V sedanjem tretjem odstavku se za besedo »opredelitev« dodata besedi »in financiranje«.
Sedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
Obrazložitev:
Glede na pomembnost lokalnih in regionalnih radijskih programov v luči uresničevanja pravice do obveščenosti in krepitve lokalne demokracije je treba tudi z neposrednimi spodbudami za pripravo teh programov uresničevati javni interes države na tem področju. Priprava določenega odstotka lokalnih oziroma regio-
Občina Ljutomer - mladi proti mladim
Rivalstvo povzroča zmede
Vsebini dopisa so priložili dokument Zavoda RS za zaposlovanje iz Ljubljane (službe za nadzor), ki je v ugotovitvenem sklepu v začetku lanskega junija navedla, da KAM kot izvajalec javnega dela ni izpolnil pogodbenih obveznostih odprtja posebnega stroškovnega mesta za izvajanje javnega dela in vseh drugih spremljajočih pogojev za izvajanje javnega dela, ter da je KAM pred odobritvijo programa javnega dela podal neresničen podatek o pridobitvi prostorov za izvedbo javnega dela. Služba za nadzor je tako Zavodu v Murski Soboti predlagala, da ukrepa v smislu prekinitve pogodbe o izvajanju javnega dela in obračuna ter izterja preplačilo. Na Zavodu v Murski Soboti smo izvedeli. da so še pred tem prejeli anonimno sporočilo o nepravilnostih pri izvajanju javnega dela, zato so na naslov, ki ga je posredoval KAM, poslali kontrolorja, kjer pa javnega delavca ni našel. Zavod je zato predal zadevo nadzorni službi in po prejemu ugotovitvenega sklepa so prekinili pogodbo o izvajanju javnega dela s Klubom aktivne mladine Ljutomer. Ker pa izvajalec v času trajanja javnega dela ni posredoval zahtevkov za refundacijo plače, niso nastale nobene terjatve (klub bi lahko zaprosil za sredstva za plačo javnega delavca v višini osemdesetih odstotkov, vendar tega niso storili, preostalo pa naj bi poravnala občina kot naročnik javnega dela). Za Zavod se je tako celotna zadeva končala s prekinitvijo pogodbe.
Korupcijske povezave?
V MCP še dodajajo, da je občina kljub vsem zgornjim navedbam nakazala klubu KAM v občinskem proračunu dodeljena sredstva, dalje pa še navajajo, da je »z nekaterimi posamezniki v tej organizaciji vidno sodeloval občinski tajnik B. Novak, zato sumimo, da je korupcijsko povezan
grama na uro oddajnega časa) je dražja v primerjavi s pripravo programov, ki nimajo takšnega deleža lokalnih in regionalnih vsebin. Zato kot vir predlagamo RTV-prispevek ter sredstva republiškega proračuna predvsem za zgraditev, vzdrževanje in obratovanje prenosnega omrežja za posredovanje teh programov. Podobno prakso imajo tudi državah EU.
Skupina poslancev: Bojan Kontič, Jože Kavtičnik, Milan Kopušar, Leopold Grošelj, Sonja Areh Lavrič, Ivan Božič, Andrej Fabjan, Andrej Vizjak, Janko Veber, Anton Delak Geza Džuban. Zmaco le
n zadevi«, vendar pa podrobnejše razlage niso dodali, tako da ni jasno, kako naj bi bil tajnik v celotno zadevo vpleten. Ob koncu so še navedli namig (ki naj bi ga dobili iz občine), da ima menda KAM blokiran žiro račun in da naj bi bila omenjena sredstva nakazana na ŽR nekega obrtnika.
O zadevi smo povprašali tudi občinskega tajnika Branka Novaka, ki je povedal, da so vse trditve (glede izplačil občine) preverili, in zatrdil, da je zadeva izmišljena. Po njegovem mnenju se s takšnimi informacijami zavaja javnost, ni pa mu jasno, zakaj se omenja njegovo ime. Pokazal nam je pogodbo med klubom KAM in občino ter izplačilne naloge, ki imajo identično številko ŽR s pogodbo (omenjeni znesek 402.500 SIT, ki ga navaja MCP). Novaku ni jasno, zakaj predstavniki MCP-ja preverjanje zadev niso sprožili v občinskem nadzornem odboru, ki je za to pristojen. Ker Novaka obtožujejo korupcijske povezave brez kakršnih koli dokazov in s tem njemu in občini delajo veliko škodo, se zdaj odločajo, ali bodo vložili tožbo.
Veliko vprašanj v zvezi s tišinsko kanalizacijo
Svetniki sprašujejo župana
Komisija bo pregledala celoten potek projekta
Sodeč po nekaterih vprašanjih, ki jih postavljajo tišinski svetniki na sejah občinskega sveta županu občine Alojzu Flegarju glede kanalizacije, se zdi, da pri gradnji lete prihaja do zapletov. Kanalizacija, ki so jo začeli načrtovali pred petimi leti za vse vasi v občini razen Borejcev, graditi pa leta 1996, še vedno ni končana. Razloga za zavlačujočo gradnjo ne bomo iskali, je pa kar nekaj problemov, ki so nam jih omenili nekateri svetniki, ki jih je župan poskušal pojasniti.
Prvo vprašanje zadeva projektanta. To naj bi bilo podjetje In-geko, d. o. o., prej Seping, s Francem Flegarjem na čelu, ki je pripravilo načrt za kanalizacijo, katerega je, tako zatrjuje tudi župan, občinski svet na eni od svojih sej sprejel. Problem pa je nastal, ker so isto osebo, torej projektanta, izbrali tudi za nadzornika del, to pa praviloma ni praksa. Po županovih besedah je o tem odločala komisija, ki je tudi pripravila razpis, in sklenila, da bi bil projektant, kot eden od treh prijavljenih na razpis, najprimernejši tudi za nadzornika del. Dodatni problem pa se je pojavil, ko je nadzornik po skoraj letu dni opravljanja svoje funkcije ta položaj zapustil, za svoje delo (projekt in nadzor) pa seveda dobil plačilo. Svoje delo bi moral opraviti do konca projekta, pravi svetnik Evgen Hašaj, ki nam je nekatere stvari predstavil pobliže. Župan na to odgovarja, da je nadzornega zamenjal gradbeni odbor iz predstavnikov vaških skupnosti, ki pa je tako ravnal zaradi tega, ker so imeli občani preveč pripomb nad opravljanjem nadzora. Tako ga je zamenjal novi nadzornik Ka-rakatič, ki prihaja iz istega podjetja.
Na sejah pa je bilo veliko govora tudi o tem. zakai se snre-
Ker tako pri izplačilih in podpisu pogodbe ni mogoče zaslediti imena tajnika, še vedno ostaja odprta njegova vpletenost. Kar se tiče razdelitve v občinskem proračunu določenega skupnega zneska za mladinska društva, se deli le-ta po pravilniku o vrednotenju programov mladinskih društev na podlagi javnega razpisa. Sestane se komisija (iz zapisnika sledi, da tajnik ni bil v njeni sestavi), ki razdeli sredstva na podlagi prijavljenega programa društva.
Zmeda ob zmedi
Vprašanja, ki se ob vsej tej zmedi odpirajo, so bolj ali manj povezana s še večjo zmedo in nekatera kar sama ponujajo odgovore - ali je javni delavec sploh prejemal denar od kluba KAM za svoje delo in ali neurejenost razmer v klubu ne vpliva na pridobitev občinskih sredstev. Navsezadnje pa je sporen tudi sam dopis, ki smo ga prejeli od MCP, kajti Mladinski center Prlekije (MCP) sploh ne obstaja. Na Upravni enoti Ljutomer smo izvedeli, da je omenjeni »center« v resnici registriran kot Društvo mladinskega centra Prlekije, torej kot društvo in ne kot center, ki kot tak presega društveno delovanje. Kolikšna je ob vsem tem sploh vrednost omenjenega dopisa in verodostojnost podatkov, če ga je napisal nekdo, ki se skriva za lažnim imenom?
O celotni zadevi so bili informirani tudi svetniki na zadnji seji
bi bile po tem načrtu za celotno kanalizacijo predvidene rebraste cevi, ki so odpornejše proti pritisku in zato tudi dražje, medtem ko je za del kanalizacije občina dovolila, da se vstavijo gladke cevi, ki so cenejše, a zato slabše. Takšno varčevanje za vse svetnike ni upravičeno, saj bo imela s tem kanalizacija krajšo življenjsko dobo. Toda, kot pravi župan, so bili vsem svetnikom na eni od sej posredovani atesti, ki dokazujejo, da so gladke cevi, ki so jih uvozili iz tujine, enako vzdržljive kot rebraste. Tem atestom pa vsi svetniki očitno ne verjamejo, zato so, predvsem svetnik Hašaj, zahtevali, da se pokaže carinska deklaracija, kjer so jasno zapisani cena in podatki o vzdržljivosti cevi, ki jih predpisuje proizvajalec. Toda kot dodaja župan, teh na občini naj ne bi imeli, ker občina ni uvoznik, zato jih ne more predložiti občinskemu svetu, to pa je seveda čudno, saj bi morala imeti občina kot naročnik vse dokumente.
Naslednje, kar je povezano z gradnjo kanalizacije, so tudi določene prekoračitve. Projekt naj bi v osnovi predvidel stroške kanalizacije v višini 1,3 milijarde tolarjev. Že sedaj, ko še ni vse končano, pa naj bi znašali stroški 1.5 milijarde tolariev Vse nreVn-
občinskega sveta in v gradivu se je znašlo še več dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je v začetku marca po uradni dolžnosti na občini v Ljutomeru oglasil tudi predstavnik Urada kriminalistične policije, kjer omenjene zadeve raziskujejo, enako tudi na Okrožnem državnem tožilstvu, oddelku v Ljutomeru, v obeh primerih na pobudo MCP. Z enim dokumentom pa stvar dobiva še politično razsežnost, oglasila se je namreč pred kratkim v Ljutomeru ustanovljena Stranka mladih Slovenije (ki ima korenine v MCP), ki zahteva takojšnjo razrešitev občinskega tajnika, »saj obstaja utemeljeni sum, da je njegovo imenovanje posledica .družinskih vezi’«. Obtožujejo ga tudi, da je nezakonito zadržal priporočeno pošiljko, poslano v času javne razprave, ki je vsebovala predlog za občinski proračun (glede finančnih sredstev za mladinska društva). V stranki utemeljeno sumijo (to pa nameravajo v bližnji prihodnosti tudi predstaviti), da je tajnik (ne)pos-redno vpleten v zavajanje svetnikov in javnosti ter v sumljive finančne transakcije.
Celoten kontekst dobiva torej tudi politične podlage, katerih akterji zanosno delujejo v imenu mladih, ki pa z omenjenimi »zmedami« najverjetneje niti niso seznanjeni, čeprav obstaja vsesplošno prepričanje, da občina na mlade pozablja, razen na tiste s »privilegiranim statusom«.
D. TibaotB
del (Pomgrad, d. d, in Gomboc, d. o. o.), je odbor za kanalizacijo res odobril, toda kot jd razvidno iz zapisnikov sej tega odbora, leta ni bil vedno sklepčen, saj so od trinajstih članov na njem sodelovali le trije do štirje, ki so o vsem odločali. Župan pravi, da je odbor o tem odločal tako, da so bili na seji vedno navzoči samo člani odbora iz tistih vasi, katerih se je določen odsek neposredno dotikal, drugi, ki zadeve niso poznali, pa na sejah niso bili potrebni. Ko pa je šlo za končno poročilo, pa naj bi bil odbor vedno sklepčen. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj nastajajo tolikšne obresti pri odplačevanju stroškov izvajalcem del. Kje je torej denar, ki so ga skoraj vsa gospodinjstva že zbrala in naj bi ga bilo okrog tristo milijonov tolarjev? Domneva se, da je denar porabljen za gradnjo šole in poslovnega objekta in da se zaradi tega zamuja z iz-plačevanjem’izvajalcem del, s čemer nastajajo velike obresti. Vse to pa župan zanika in ob koncu pogovora dodaja, da bo o vseh vprašanjih v zvezi s kanalizacijo odgovarjal v oddaji na lokalni kabelski televiziji.
Kakorkoli že, več o tem, kaj se dogaja v zvezi s kanalizacijo, od načrtovanj pa vse do danes, bo verjetno povedala petčlanska komisija, o kateri so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli sklep, da se ustanovi. Sestavljalo naj bi jo pet članov, pri čemer bo imela večino svetniška opozicija. Kakšno bo njeno poročilo, vam bomo odkrili, ko bodo končali z de-1nm
'fBHIK 29. marec 2001
(IZ)BRANO
9
Enotno delovanje veržejskih svetnikov
Kakšne bodo posledice nepričakovanega razpleta?
Kaj počne Ljutomer z veržejskimi sredstvi?
eržejski svetniki so imeli tokrat pred sabo odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v njihovi občini v drugi obravnavi in kot sta pričakovala predstavnika Komu-nalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer, ki sta se seje udeležila, naj bi ga kot takega svetniki tudi sprejeli. Razplet je bil zanju vse prej kot ugoden.
Odlok, ki ga je pripravilo ko-munalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer (KSP), občina Veržej pa je bila v vlogi predlagatelja, bi določal vrste komunalnih odpadkov, ravnanje z njimi, način obračuna storitev ravnanja ter nadzor nad izvajanjem odloka in ima kot tak za izvajalca (KSP) velik pomen, saj lahko deluje le na podlagi sprejetega odloka. Direktor KSP Stanislav Klemen je
manj od cene, ki jo je predstavil KSP.
Direktor Klemen je ob tem z vidno nervozo, ki je ob Srakovih besedah naraščala, zatrdil, da svetnik s temi podatki zavaja. Župan Drago Legen je skušal zadevo umiriti in je podprl mnenje Srake, da v tem trenutku vendarle ne morejo sprejeti takšnega odloka, ne da bi prej vprašali za mnenje tudi občane. Svetniki
so predlog soglasno sprejeli, to pa je Klemen ob odhodu z razburjenjem komentiral, da nekorektno zavlačujejo zadeve in da naj pri tem računajo na (finančne?) posledice, nekoliko užaljeno pa je še dodal, da ju ne bi bilo treba vabiti na sejo, če so vedeli, kakšen bo izid.
Tako je bila nadaljnja razprava pri naslednji točki o povišanju cen odvoza odpadkov nepotrebna.
Svetniki so se tudi seznanili s poročilom o poslovanju sklada za razvoj občine Ljutomer, v katerem so s svojimi sredstvi udeleženi tudi v občini Veržej. Ob
tem so izrazili skrb, da sklad že dve leti ne deluje, vendar jim ni bilo jasno, zakaj, svetnik Han-žekovič pa je omenil vprašanje, ali si ga želijo v Ljutomeru prilastiti. Sam je namreč član sklada, vendar mu ni znano, zakaj že dve leti ni nobenih sestankov, medtem ko je sklad prej zelo dobro deloval.
Poudaril je še, da je v skladu precej sredstev, ki jih lahko v Ljutomeru obračajo za svoje namene, tako da verjetno ni niti interesa, da bi sklad deloval. Svetniki so zato sprejeli sklep, da bodo v tem letu zahtevali višino sredstev, do katerih so upravičeni, in s tem pomagali svojim občanom.
D. Tibaot I
Anketa

Meso in mi
T
o, kar se dogaja v zvezi s kravami, ovcami in svinjami, je skoraj nekaj neverjetnega, težko razumljivega ... V mislih imamo seveda bolezni,
ki napadajo te živali, na srečo v Sloveniji še ne, ter ravnanje ljudi glede ukrepov za preprečevanje bolezni in uživanja mesa. Po televiziji lahko vidimo, kako koljejo obolele živali in jih kurijo na grmadah. Marsikoga ob tem najbrž kar strese pri srcu. Uboge živali, si mislimo. Dejstvo pa je, da bi jih sicer prav tako zaklali in da bi se njihovo meso prej ali slej znašlo na jedilnikih v restavracijah, gostilnah, v domačih kuhinjah ali kje drugje. Po svoje je torej kruto eno in drugo. In kakšen je »posnetek stanja« v našem okolju?
najprej predstavil vse spremembe, ki jih odlok prinaša, nato pa se je oglasil svetnik Andrej Sraka, ki je izrazil skrb, da so tovrstni odloki velikokrat povezani tudi s povišanjem cen. Med drugim se tudi ni strinjal z enim od členov odloka, ki je določal, da se za 14-dnevni odvoz odpadkov cena za enoto zniža le za dvajset odstotkov, saj bi se morala po mnenju Srake zmanjšati za polovico.
Direktor KSP, presenečen nad predlogi sprememb, je poudaril, da bi morali odlok spremenili že pred drugo obravnavo, saj naj bi imeli za to dovolj časa. Omenil je še, da z ločenim zbiranjem 14-dnevnega odvoza sploh ne bo, vendar Sraki ni bilo jasno, zakaj je potem možnost vključena v odlok, in ker je po njegovem mnenju preveč odprtih vprašanj, odloka ne morejo sprejeti. Zatem je še predstavil odvoz odpadkov v občim Puconci, kjer naj bi bilo po njegovih podatkih kar precej dvotedenskih, celo mesečnih odvozov, za kar naj bi ljudje plačevali precej
Terme 3000 in Branko Časar
Moravske Topli še za en nagelj
dravilišče Moravske Toplice je dobilo v okviru akcije nacionalne televizije, ki jo vodi redaktor Drago Bulc, najvišjo nagrado, turistični nagelj za leto 2000.
V zadnjem času je bilo zdravilišče v središču pozornosti predvsem zaradi sporne gradnje igrišča za golf, pomembno turistično nagrado pa je prejelo v glavnem za odprtje kopališkega kom-pleksa Terme 3000, ki je že povečal število kopalcev za dva- do trikrat in število prenočitev za 33 odstotkov. Letos.naj bi dosegli 318 tisoč prenočitev, v njihovih bazenih pa naj bi se skupno namakalo 652 tisoč ljudi. Načrtujejo je tudi otvoritev igralnice v povezavi s kakšnim že uveljavljenim slovenskim kazinojem. Drago Bulc je povedal, da je bila to verjetno zadnja akcija podelitve turističnega nageljna,‘saj se na nacionalki pripravljajo na drugačne turistične oddaje. Zato letos tudi niso podelili turistične bodeče neže.
T. K.i
Izredna seja KS Prosenjakovci
MARTIN TIBAUT, lastnik zasebne mesarije Gabrek v Žižkih: »S samostojno dejavnostjo se ukvarjam šest let, prej pa sem delal pri Pomurki v Ljubljani. Imamo vse vrste svežega mesa pa tudi suhe mesne izdelke prodajamo. Kupujem mlado pitano govedo pri kmetovalcih, ki odpeljejo živino na zakol v Mesno industrijo Pomurka v Murski Soboti. Sicer pa imamo vedno napisano poreklo goveda: kdo je bil rejec in iz
Dobitnik nagrade je tudi kuhar Branko Časar iz Murske Sobote, avtor knjige Boug žegnjaj in človek, ki ga večina
naših bralcev že dobro pozna.
katere vasi. Uvoženega mesa pri nas ne morete dobiti. Kljub temu je prodaja govejega mesa padla za okrog 20 odstotkov, ker se ljudje pač bojijo, da bi zboleli, če bi ga jedli. Pred novim letom, ko so se bližali prazniki, pa se to skoraj ni poznalo. Prepričan sem, da se bo stanje sčasoma spet normaliziralo. Mislim, namreč, da pri nas ni teh bolezni in se po vsej verjetnosti ne bodo razširile k nam. Hodim po govejih hlevih in vidim, da so naši kmetje previdni in da krmijo živali v glavnem z domačo hrano.«
Kje je infrastruktura?
Imenovan gradbeni odbor za skupno stavbo
imenu občine tajnica Nada Luta-rič in svetovalec Milan Šadl, ki sta zatrjevala, da je občina v letih
: oklical svet KS Prosenjakovci izredno inuli četrtek je letošnjem proračunu občine Mošejo zaradi tega, . a infrastrukturo na območju Topli« n.
obstoja vendarle nekaj naredila
krajevne skupnosti.
V nekaterih delih občine gra dijo nadstandardne objekte, pn nas pa moramo v hujši zimi ku povati konje. Poglejte vodarino. To plačujemo zato, da se nekje drugje gradi. S takšnim proraču nom je razvoj KS Prosenjakovci popolnoma zavrt. Za dvojezično osnovno šolo Prosenjakovci je sredstev tako sramotno malo, da lahko kar kmalu odide v stečaj. Ne župan ne občinski svet ne spoštujejo ustave. Na svetnike ne moreš vplivati. Ko sem dal dokumentacijo, so se mi smejali, nekateri so me celo ponižali in blatili,« se je pritoževal Tibor Voroš. Padle so celo še hujše besede, od tega, da gre za županovo maščevanje, ker Prosenjakovčani niso dovolili postavitve zabojnikov za begunce, do tega, da »če se nekje asfaltirajo pešpoti, pri nas pa niti ena cesta ni prišla
za Prosenjakovce in da bosta prenesla zahteve sveta KS županu. Res so se kasneje strasti umirile, Karel Kozic pa je dejal, da
'ptku izredne seje so v Prosenjakovcih padale težke besede, ob koncu NazaC ,,cp oreložilo na naslednje dni.
pa se jeVbC 1
cvetu KS tudi očitali, da z v. .	,
leležbo na večini sestankov, nelicre so ga povabili, pa tudi °a K lavi v Prosenjakovcih ob naPr° madžarskega narodnega dOt l-i nri ljudeh daje vtis, da prazni Pu'Tnkratstaoriš|av
že tri leta prosi občino za regulacijo potoka in ureditev avtobusne čakalnice v Ivanjševcih. »Mi nismo proti razvoju spodnjega dela. Smo za, ampak ne na naš račun. Imamo pravico, da smo vklhičeni v nhftnda —x—
Lani so dobili Prosenjakovci štiri milijone za ureditev športnega centra. Naredili smo kompletno dokumentacijo,’ in ko smo šli vprašat na Športno zvezo, smo dobili odgovor, da tega denarja ni. Prenesite županu, da ga prosimo, da nas naj ne zapostavlja. Ker tu smo zaprti, obrnjeni smo samo proti Moravskim Toplicam, M. Soboti in Ljubljani, na drugo stran se ne moremo obrniti,« je bil nekakšen skupni sklep poleg tega, da se v primeru neupoštevanja zahtev sveta KS pošlje pritožba na notranje ministrstvo, predsednikoma vlade in države ter državnemu zboru.
No, na ponedeljkovi seji mo-ravskotopliškega občinskega sveta je bil proračun vseend sprejet v prvotni obliki, čeprav je Voroš vid žil amandma za več sredstev za šolo. Do nekakšnega kompromisa je prišlo le pri točki za gradnjo skupne stavbe v Prosenjakovcih, kjer je bil imenovan gradbeni odbor. Vanj bodo vključeni štirje: župan Cipot, svetnika Tibor Voroš in Bojan Berden ter svetovalec župana Milan Šadl. Najprej bo treba objaviti javni razpis in počakati, če se oglasi kakšen investitor. Glede zahtev za infrastrukturo pa se bo svet KS Prosenjakovci še enkrat sestal ta teden.
Besedilo in foto:
JOŽE ŠPILAK iz Črenšovec: »Bolezen norih krav, kot govorijo za BSE, me zaenkrat še ne skrbi. Tako še naprej normalno kupujem in seveda tudi uživam goveje meso, ker se ne bojim, da bi imel zaradi tega kakšne posledice. Parkljevka in slinavka sta prav tako že razhajali, pa je kriza minila brez posledic za ljudi. Zakaj se to dogaja, ne bi vedel. Prav tako ne vem, kaj je bolje: ali živali cepiti ali jih klati in sežigati. Na to vprašanje morajo STANISLAV JANČAR, vodja prehrane in zdravstveno-hi-gienskega režima v Vrtcu Murska Sobota: »Govedina ni prepovedana, torej bi jo lahko imeli na jedilniku v vrtcih, vendar smo morali upoštevati voljo nekaterih staršev, ki so zahtevali, da je njihovim otrokom ne smemo dati. Tako smo jo črtali iz prehrane, ker bi sicer morali otroke ločevati, to pa bi bilo težko izvedljivo. Namesto govejega mesa pripravljamo več piščan-
cev, puranov in rib, zajcev pa na žalost ne moremo dobiti, vsaj ne takšnega mesa, kot bi moralo biti, to je stegen. Sicer pa imamo javne razpise, s katerimi določimo, da mora biti dobavljeno meso prve kakovosti in iz domače reje, tako da vemo tudi za poreklo. Moje osebno mnenje je sicer, da je škoda, ker smo morali izločiti goveje meso, v katerem so za otroke nekatere nujno potrebne sestavine. Mi ga doma normalno jemo. Ne morem si na primer predstavljati nedeljskega kosila brez dobre goveje juhe. Prav tako je moje osebno mnenje, da je Angliji vse to »pobegnilo« in da sežiganje živali, kot to delajo oni, ni rešitev.
Po vsej verjetnosti so tudi prej TATJANA HORVAT, prodajalka v trgovini Lan - Tekstil v M. Soboti: »Zdi se mi, da govejega mesa nisem uživala že od lanskega avgusta, ko smo imeli v Turnišču proščenje, slavnostnega kosila pa si ob takšni priložnosti skoraj ne moremo zamisliti brez goveje juhe in mesa s hrenom. Mislim, da bo tudi letos tako in da se ne bomo ozirali na »bolezen norih krav«. To je pri nas tradicija. Malo pa se vseeno bojim, in če bi imela otro-
začeli
ka v vrtcu, bi se pridružila tistim, ki bi zahtevali, da njihovi otro- , ci naj ne jedo govejega mesa. Drugače pa redimo doma za lastno prehrano svinje in perutnino. To, kar kažejo po televiziji, kako kurijo krave, ovce in svinje, pa me je groza gledati. Težko je to, res. Ne vem, ali je to dobro in ali bo kaj pomagalo.«
Besedilo in foto: Jože Graj ■
10
INTERVJU
29. marec 2001 ■■
Srednja šola v Lendava si utrjuje svojo pot
Iščejo nove možnosti
tako je bilo že predlani. Normativ na naši šoli je 24 učencev, pri 25 dijakih delimo na dva oddelka. V oddelku pa je lahko manj učencev kot 12, vendar moramo zaprositi ministrstvo za izjemo. Doslej pri tem nikoli nismo imeli težav. Naša izjema je zapisana v normativih.«
tudi še ni zagotovljen denar za projekte; okrog 11 milijonov tolarjev pa bi potrebovali za načrte. Vsaj toliko bi morali zagotoviti, da bi drugo leto lahko končno začeli z gradnjo. Poleg telovadnice nameravamo zgraditi še večnamenski prostor (medioteko) in 4 učilnice, tako da bi lahko
Bodo drugo leto lahko začeli graditi novo telovadnico?
rednješolsko izobraževanje v Lendavi ima dolgoletno tradicijo. Začelo se je z usposabljanjem kovinarjev, rudarjev in kemikov, v šolskem letu 1981/1982 pa so uvedli dvojezični pedagoški program, in to je bila ena od odločilnih prelomnic za nadaljnje delovanje srednje šole v Lendavi.
- Ali je bil ta korak pravilen? Kakšne so izkušnje?
Mag. Tibor Fiile, ravnatelj šole: »Z uvedbo dvojezičnih programov smo predvsem omogočili nadaljevanje izobraževanja učencem dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju, to pa je bilo potrebno in po mojem zelo koristno. Najprej smo uvedli pedagoški program, ki se je medtem preoblikoval v splošni gimnazijski, potem pa še ekonomski in trgovski program. Izobraževanje kovinarjev je še naprej potekalo v enojezičnih oddelkih z madžars
» ■
WAP Ericsson A2628s
9-900 SIT
(običajna cena 36.000 SIT)
WAP Siemens C35I
19.900 SIT
(običajna cena 59.900 SIT)
WAP Ericsson R320s
24.900 SIT
(običajna cena 69.972 SIT)
WAP Motorola T250
29.900 SIT
(običajna cena 89.900 SIT)
Nokia 8210
39.900 SIT
(običajna cena 92.820 SIT)
1 Bor
Ugodnosti za nove naročnike.
Sklenitev novega naročniškega razmerja Mobitel GSM za 18 mesecev brez priključne takse (sicer 2.350 SIT)* omogoča res ugoden nakup enega od 5 mobilnikov**.
V vseh Mobitelovih centrih in pri pooblaščenih posrednikih.
Nova brezplačna storitev za vse naročnike Mobitel GSM: po naročilu dnevno prejemanje vremenske napovedi prek SMS infa.
Za nove naročnike Poslovnega paketa, ki sklenete naročniško razmerje za 18 mesecev, ponujamo 25 % popusta*** pri nakupu kateregakoli GSM aparata iz redne ponudbe v Mobitelovih centrih ali pa nakup enega od petih mobilnikov v akciji.
* Sklenitev razmerja Mobitel GSM brez priključne takse velja do konca aprila.
** Mobilni telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Cene vključujejo DDV.
*** Ponudba ni časovno omejena.
Podrobnejše informacije: 080 70 70 041/031121 (Mobiuporabniki), Mobitelovi centri in spletne strani.
SVOBODEN KOT PTICA
kim jezikom kot jezikom okolja do 1993. leta. Potem pa je postal tudi kovinarski program dvojezičen. Žal v ta program skoraj ni več vpisa. Letos so se prijavili le trije dijaki, tako da je kazalo, da ne bi imeli oddelka. Vendar smo uspeli dobiti soglasje, da se bodo lahko strojni tehniki kljub vsemu vpisali. Splošne predmete bodo imeli skupaj z ekonomskimi tehniki, »kovinarske snovi pa bodo imeli seveda ločeno.«
- Za vpis v gimnazijski program pa je preveliko zanimanje?
»Republiško povprečje vpisovanja v gimnazije je okrog 32 odstotkov osnovnošolske populacije. Za dvojezični program v Lendavi je to povprečje okrog 27 odstotkov. Za novo šolsko leto smo razpisali šola 22 mest, prijavilo pa se je 32 osnovnošolcev, tako da bi morali po pravilih, kakršna veljajo za druge šole, sprejeti sklep o omejitvi vpisa.
No, tega nikakor ne nameravamo storiti, ampak smo na zadnji seji sveta šole sprejeli sklep, da bomo zaprosili za dodatni oddelek. Prepričan sem, da bomo dodatni oddelek zares dobili in bodo sprejeti vsi dijaki, ki so se prijavili. Ne predvidevamo torej omejitve vpisa (točkovanja). Tudi lani so nam razpisali en oddelek, lahko pa smo vpisali dva. In
Tibor Fiile: »Lahko trdim, da smo uspeli doseči dokaj dobro kadrovsko sestavo profesorskega zbora, to pa je prispevalo h kakovostni rasti pouka.« (Foto: J. G.)
- Se lahko vpišejo na vašo šolo tudi učenci z enojezičnih osemletk?
»Da, in to se tudi dogaja. Takšni učenci nimajo posebnih težav. Zanje organiziramo poseben tečaj iz osnov madžarskega jezika, ki ga izvajamo nivojsko -kot materni in kot drugi jezik. Nikoli ni bilo primera, da bi dijaki z enojezičnih šol padli iz madžarskega jezika«
Prostorske razmere, nove možnosti
Prostorske razmere pa niso zadovoljive.
»Niso zadovoljni z njimi, saj nimamo prave šolske telovadnice, potrebovali pa bi tudi nekaj dodatnih učilnic. Sedaj izvajamo pouk telesne vzgoje in določenih predmetov tudi v šolskih delavnicah, ki so oddaljene od matične šole okrog 1.300 metrov (pri avtobusni postaji). Delavnic za praktični pouk kovinarjev ni več, ampak smo dva prostora »povezali« v telovadni prostor. Šola je bila uvrščena v program gradnje šolskih športnih objektov z zakonom že leta 1993- Na vrsto bi morali priti 1998/1999. Žal se to ni zgodilo. Zaenkrat
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Petindvajseti rojstni dan in god je praznoval Jožef Ždkš iz Vi-donec. Bodi zdrav, srečen, nasmejan in še naprej vedno dobre volje! To ti želimo vsi, ki te imamo radi, posebej pa žena Milica, sin Aleks in hčerka Suzana z Marjanom.
Ob srečanju z Abrahamom želimo dragi Regini Hanc iz Jakobovega naselja v Murski Soboti vse najboljše, mnogo sreče in zdravja ter izpolnitev vseh želja - družina Kozar iz Stare ulice v Murski Soboti.
Dragi hčerki in sestri Brigiti Kozar iz Murske Sobote ob praznovanju triindvajsetega rojstnega dne prisrčne čestitke, obilo sreče in zdravja ter da bi seji izpolnile vse skrite želje
VESTNIK NA INTERNETU:
z
llM
ukinili pouk v šolskih delavnicah (tam so tri učilnice). Lokacija je že določena v neposredni bližini, in sicer tam, kjer je TVD Partizan.«
- In drugi načrti?
»V okviru programe Phare za poklicno izobraževanje se nam obeta možnost, da bi izvajali oddelek za izobraževanje redkih in različnih poklicev v kovinarstvu, gradbeništvu, živilstvu idr. (v enem razredu). To bi bil dvojezični program različnih poklicev. Model je že pripravljen. Izdelavo programa pa bo vodil Center za poklicno izobraževanje R Slovenije v Ljubljani. Do konca junija naj bi bil pripravljen, tako da bi ga v naslednjem šolskem letu že lahko razpisali. Za strokovno-teoretični del izobraževanja bi oblikovali tehnološki center na šoli, v katerem bi delovali zunanji sodelavci (strokovnjaki za posamezna področja). Mogoče pa je tudi sodelovanje s centrom za redke poklice v Zalaegersezgu za praktično usposabljanje (izdelovanje sveč, kolar, strojenje kož idr.). Okrog 40 dijakov dvojezičnih šol se vpisuje v poklicne programe drugje in večino teh bi radi zadržali v domačem okolju.
Med načrti so tudi uvajanje francoščine kot tretjega tujega jezika (fakultativno), prav tako tudi latinščine in morda še italijanščine.
16.	aprila bosta prišla na našo Šolo strokovnjaka z mednarodnega izpitnega centra pri Univerzi v Budimpešti, da bi v Lendavi ustanovili izpitni center (po sistemu univerze Cambridge) za evropske izpite iz angleškega jezika. Prav tako nameravamo ustanoviti podoben izpitni center za opravljanje izpitov iz računalništva.
V sodelovanju z gimnazijo Elyes Gyula pri Budimpešti pa smo se prijavili v mednarodni projekt programa Commenius na temo turizem pri nas. To naj bi obsegalo 100 ur dela v raziskovalnem projektu. Dijaki bi imeli tako tudi možnost potovanja in spoznavanja drugih dežel.«
Jože Graj I
želijo - oče, mama, brat Dejan s Cveto ter njen Silvo.
Tretjega aprila praznuje svoj četrti rojstni dan Mitja Jabla-novec iz Satahovec. Dragi Mitja, dopolnil si lepa in brezskrbna otroška leta. Bodi vesel, zdrav, priden in imej naju še naprej tako rad - tvoja draga mama in ati.
Rojstni dan praznuje draga sestrična Anica Gorza iz Markovec. Iskrene čestitke, obilo zdravja in da bi se ji izpolnile vse želje - Sabina in Zoli iz Gornjih Petrovec.
Dragemu očetu, možu in dedku Francu Kuzma s Krajne iskreno čestitamo za šestdeseti rojstni dan, želimo vse lepo, predvsem pa dobro zdravje in veliko srečnih let - njegovi najdražji.
V tem tednu se nam Je spet pridružilo veliko novih naročnikov in bralcev. Vse lepo pozdravljamo v veliki Vest-nikovi družini in upamo, da bomo z vsebino domačega tednika upravičili njihova bralska pričakovanja - s po-murskmi Vestnikom.
Kupon za brezplačno čestit-
VESTMI 29. marec 2001
KULTURA
11
Kovačičevi spominski dnevi v Veržeju
Velikan slovenskega
duha in dejanj
Da dojamemo njegovo veličino
Veržeju so pripravili med 12. in 17. marcem dneve odprtih vrat za ogled Kovačičeve spominske sobe, zadnji dan pa je potekala osrednja slovesnost - Kovačičev spominski večer s srečanjem pevcev malih vokalnih skupin. Ob te j priložnosti je predstavil dr. Miroslav Novak iz Pokrajinskega arhiva Maribor v svojem predavanju Kovačičevo zapuščino v njihovem arhivu.
Dr. Fran Kovačič, priznan zgodovinar, teolog, urednik, profesor in narodni delavec, se je rodil 1867. leta v Veržeju. Bil je pobudnik za ustanovitev Zgodovinskega društva Maribor, urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje, objavljal je članke v slovenskih in tujih revijah, izdal kar nekaj knjig z zgodovinsko tematiko, bil je član Narodnega sveta za slovensko Štajersko, ki ga je vodil general Rudolf Maister, za največjo zaslugo pa mu pripisujejo prispevek pri ohranitvi Murskega polja kot del slovenskega ozemlja.
Glavni pobudniki, ki so oživeli spomin na Kovačiča, so predstavniki Zveze kulturnih društev UE Ljutomer. Kot poudarja predsednica Zveze Ema Tibaut,
Vino, čudežno zdravilo
Iz neobjavljenih pesmi Manka Golarja ralni študijski krožek iz Gornje Radgone je sklenil na literarnem večeru v marcu prvi del sre čanj. V druženju ob popoldnevih so ude tzcn obravnavale rojaka in pe-ka Manka Golarja.
so želeli, da Kovačičevo delo zaživi in da dojamemo njegovo veličino, v katero se vpletata usoda in kulturni razvoj Slovencev. Ti-bautova je prepričana, da podobni kulturni dogodki obrodijo sadove le v okolju, ki ima posluh za kulturo, kjer je občina Veržej precej v ospredju. Tukaj pripravijo vsako leto marca spominske večere v Kovačičevo počastitev s predavanji raznih strokovnjakov o njegovem delu, prvič so na tak način obudili spomin ob 130. letnici rojstva leta 1997. Letos so temu pripisali še večji pomen, saj so namenili posebni priložnosti dneve odprtih vrat, v okviru katerih so potekale velike učne ure zgodovine pod vodstvom kustosinje Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti Metke Fujs, avtorice Kovačičeve spominske sobe, ki so jo odprli lansko leto.
Po besedah dr. Miroslava Novaka, letošnjega predavatelja na Kovačičevem spominskem večeru, se kaže Kovačičev pomen v pobudi za ustanovitev zgodovinskega društva, ki je bilo osnova za razvoj mnogih institucij v Ma-
Pisatelj Janez Švajncer
Sočloveku ponuja roko In prijazno besedo
Rad prihajal podeljevat bralne značke
Kovačičeva spominska soba v Veržeju riboni. Izdal je tudi publikacijo, s katero je v Parizu dokazal, da so neupravičene zahteve avstrijske strani glede ozemlja do Drave. Tako je uspel s svojim znanjem in avtoriteto pomagati jugoslovanskim delegatom, da so imeli trdnejša stališča pri pogajanjih in da je meja med Slovenijo in Avstrijo takšna, kot jo danes poznamo, čeprav, kot sledi iz arhivskih zapiskov, Kovačiča za čSsa njegovega življenja niso dovolj cenili. Dr. Novak je nad spominsko sobo v Veržeju z vidika ohranjanja dediščine zelo
navdušen, reprodukcije dokumentov se mu zdijo odlične (originali zaradi dotrajanosti ne morejo biti), prav tako pa je pohvalil postavitev dokumentov in fotografij. Pozitivno ocenjuje tudi izdajo knjižice Velikan slovenskega duha in dejanj, ki je nastala v sodelovanju občine Veržej, Zveze kulturnih društev in Območne izpostave sklada kulturnih društev, vendar pa meni, da bi lahko celotno zamisel z izdajo zbornika nadaljevali oz. še poglobili.
Darja Tibaot ■
F
Vito Ravnikar: Podoba Manka Golarja
Med prijatelji, znanci, sorodniki je na list napisal mnogo pesmi, ki niso bile objavljene v njegovih pesniških zbirkah. Ti rokopisi, ki večinoma opevajo žlahtno kapljico, vinsko trto in klopotce, so ostali shranjeni v predalih domačinov, ki so jih prijazno podarili udeležencem krožka. Besedila, ki bi jim lahko dali skupen naslov Vinske pesmi, so prispevali Ivan Gombek, Andrej Frangež, Jože Kos, Ivan in Anica Kovač, Jelka Kraner, Marija Novak, Mimica Pelci in Marija Ru-gole. Udeleženke krožka so jih objavile v posebni brošuri ter jih na literarnem večeru v družbi Mance Košir in Toneta Pavčka odrecitirale povabljenim gostom
Literarno srečanje pisateljice
Karoline Kolmanič v Lomanošah
b materinskem dnevu v soboto, 24. marca, je bilo v gostišču Kostanj v Lomanošah srečanje s pisateljico Karolino Kolmanič, na katerem je predstavila svojo zadnjo knjigo Ni sonca brez senc.
Krajani očitno pogrešajo takšna srečanja, saj je bil obisk več kot dober in je bilo gostišče premajhno. Krajani so z zanimanjem prisluhnili ustvarjalni poti pisateljice Karoline Kolmanič, ki je bila tukaj rojena in opisuje v zadnji knjigi dogodke izpred druge svetovne vojne prav v teh krajih. Srečanje je organizirala in financirala vaščanka in krajanka Angela Čarni iz Lomanoš, za kar se ji krajani lepo zahvaljujejo.
Jože Kaučič ■
Ustanovljena ZKD Radenci
arca je bil ustanovni zbor Zveze kulturnih društev Radenci. Iniciativni odbor za ustanovitev zveze so sestavljali predsednik Albin Marinič, ki je postal tudi predsednik zveze, ter člana Danilo Plohl in Jože Farkaš.
V zvezo se je vključilo pet društev, ki so že prej delovala v okviru ZKO Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici: Kulturno društvo . nka Divjaka Kapela, ki ga vodi
Marinič, Tamburaško dru-, 0 protmantraši, ki ga vodi \ Farkaš, Literarno društvo ^denci, ki ga vodi Zlatko Her-Ra . i^ovno društvo Kabinet 1, ceR’ yOdi Danilo Plohl, in Gla-ki amštvo Bomba, ki ga vodi
boru je bil soglasno spre-^a člani so bili izvoljeni v jet statU veze, nato pa so ustano-organe z pravili še župan ob-vnizb a nci Herbert Šefer, pod-ZineR^ . ndpnvornj»o
lovenski pisatelj Janez Švajncer si je oni dan rekel, da se bo smelo spoprijel z dejstvom, da vstopa v 81. leto življenja. Rojen je bil v Plintovcu pri Zgornji Kungoti. Je diplomiran slavist in življenje je posvetil novinarstvu, pisateljevanju.
Prebivalstvo Slovenskih goric in Pomurja pozna Švajncerja kot urednika Večera, dopisnika nekdanjega Radia Ljubljana, odgovornega urednika Radia Maribor, plodnega pisatelja, odgovornega urednika literarne revije Dialogi in še česa. Izdal je 43 samostojnih literarnih del, od tega jih je deset posvetil mladini. Zdaj je urednik in lektor Založbe Društev upokojencev Slovenije, ki ima sedež v Mariboru.
V prejšnjih letih je rad obiskoval mlade bralce in jim podeljeval bralne značke. V drugi polovici maja leta 1974 je na primer na Cankovi podelil 220 bralnih značk učencem osnovnih šol Tišina, Rogašovci in Cankova.
Njegov odnos do soljudi nam zgovorno prikaže naslednji primer. Na drugem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je bilo pri
Sv. Trojici v Slovenskih goricah februarja leta 1974, je storil zanimivo dejanje. Tik pred začetkom prireditve, ko je bila dvorana nabito polna, in je Švajncer sedel v pn i vrsti, se je pririnila do njega neka ženska. Obupana mu je tarnala, da ji je žal, ker s svojimi deli ne more sodelovati na prireditvi. Prepozno se je namreč prijavila na natečaj. Poudarila je, da ima nekaj svojih besedil s seboj in je prepričana, da so literarno dorečena. Užaljena je bila, ker ni mogla dobiti niti vstopnice, saj so bile že vse razprodane.
Pisatelj je žensko prijazno potolažil. S suknjiča si je odpel slavnostni rdeči nagelj in ga pripel na njene prsi. V tretji vr-sti je našel prazen sedež in jo
Pišatelj Janez Švajncer rad prisluhne in z nasveti pomaga ustvarjalnemu človeku. Foto: F. Š.
K ^2^
napotil tja, rekoč: »Prihodnje leto pa ne zamudite natečaja.« ’
y življenju se je slavljenec srečeval in se srečuje z neštetimi preizkušnjami - z razumevanjem, zavračanjem, spoštovanjem ... In pisatelj se tu in tam nasmehne in v delu poišče uteho.
Želimo mu srečno deveto desetletje!
F. Š. ■
Raznovrstnost in enost
družbene in kulturne dejavnosti, Živana Safran, strokovna sodelavka za družbene dejavnosti na občini Vera Sever, vodja O1 JSKD G. Radgona Roman Sluga in predsednik SLKD G. Radgona Milan Nekrep. Zveza je začela delovati polna načrtov in kmalu lahko pričakujemo rezultate.
Boni M. Logar ■
Popravek
V prejšnji številki Vestnika je bilo v članku o F. Godini po pomoti napisano, da je pri proslavi sodelovala OŠ Črenšovci namesto OŠ Srednja Bistrica,
Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava del diplomantov ljubljanske Akademije likovnih umetnosti. Gre za mlado in obetavno generacijo, ki je skupinsko razstavljala po različnih krajih Slovenije in sveta. Svoja dela razstavljajo: Zoran Arizanovič, Matjaž Arnol, Simona Biličič, Martina Bohar, Gregor Čeferin, Robert Černelč, Anja Jerčič, Katerina Kalc, Mirijam Krašna, Andrej Kustec, Damjana Stopar, Peter Štrovs, Polona Tratnik in Aleksander Vukan.
Sam naslov razstave Raznovrstnost in enost ne govori, da bi šlo za skupino slikarjev, ki bi si izdelala nekakšen manifest. Na prelomu tisočletja se srečujemo z novimi umetniškimi praksami, videom, računalniško umetnostjo in instalacijami. Se pravi s praksami, ki so klasičnemu slikarstvu napovedovale konec. Enost v tem primeru pomeni, da se vsi mladi umetniki ukvarjajo s klasičnim dvodimenzionalnim nosilcem in v okviru tega poskušajo najti ustrezen slikarski odgovor na t. i. nove medije. Če je slikarstvo spričo različnih oko-
nezanimiv stranski tir, je to seveda le začasno, tako da prerokovanja o koncu slikarstva niso nič drugega kot vizije štiftarjev.
Enost v drugem pomenu besede pomeni hkrati tudi to, da, hipotetično rečeno, za nobenega od teh avtorjev še nihče ni in tudi še ni mogel slišati. Raznovrstnost pa pomeni, da bomo za marsikaterega avtorja še slišali, seveda pozneje, ko se bodo izbrusili lastni slogi, pristopi in navsezadnje tudi sami umetniki.
Izjemno pozitivno dejstvo, ki se ga zaveda vsak od razstavljal-cev, je, da ne more biti novcem
izpeljevalo iz kakšne abstraktne ničelne točke. Kakor v človeškem razvoju, govoru in občutenju, je tudi pri slikarstvu navzoča zgodovina. Ne kot plagiat, pač pa kot temelj, navdih in točka samopreverjanja. Sklicevanje na stile: ekspresionizem, fauvi-zem, kubizem in hiperrealizem. Zanimanje za eksotične teme (Portret zamorca, Predavanje Mahatme Gandhija).
Razstava prinaša v naš kulturni prostor izjemno svežino, kakršne je sposoben le mladostni zagon, ko se človek ne boji početi ravno tistega, kar hoče, ne glede na možna neodobravanja kritikov, stanovskih kolegov in predvsem trendovskega umetniškega režima. Čeprav so tudi na tej razstavi dokaj velika kakovostna nihanja, pa pomeni kot celota slavospev magiji ustvarjanja s
12
AKCIJE
29, marec 2001 UH
Rejnice in rejniki - rejenke in rejenci (6)
Lastna otroka odšla, rejenke ostale
Bojana ogovoraja rejnico z mama
arica Pajek iz Desnjaka pri Ljutomeru ima ta čas v rejništvu tri rejenke: devet let in pol staro Bojano, trinajstletno Matejo in šestnajstletno Jožico. V nedeljo popoldne, ko sem obiskal rejnico, je bila od rejenk doma samo Bojana. Sedela je za mizo in reševala veroučni test.
»Mateja ih Jožica sta sestri. V rejništvo sem ju vzela oktobra 1999. leta. Ta čas sta zdoma, saj sta se odpeljali s kolesi v njuno rojstno vas in zagotovo se bosta vrnili do petnajste ure, kot smo se domenili,« je povedala Marica, ki ju dekleti ogovarjata s teto.
Potem sem zvedel, da Jožica obiskuje prvi letnik gostinske šole, Mateja pa sedmi razred osnovne šole. Kako dolgo bosta ostali v rejništvu, še ni znano.
Že dolgo, tam od 1995. leta, pa je v rejništvu Bojana. Ko so jo pripeljali v Desnjak, je bila stara tri leta in pol. Zelo v redu dekli-
ca, ki se dobro uči. Pri domačih nalogah ji pomagata rejnica Marica in njen mož Ferdinand. Slednji zlasti pri matematičnih nalogah. Oba ogovarja z mamo oziroma »atekom«.
Z ostalima rejenkama se odlično razume in tudi Jožica ji pomaga pri domačem učenju. Zelo rada ima svojo krstno botro Alenko Kosi iz Grab, ki pa je bila lani tudi birmanska botra rejenki Mateji.
Marica torej skuša nadomeščati mater trem otrokom. Ti pa niso prvi njeni rejenci, saj je že 1982. leta sprejela v rejništvo
dva nečaka: sedemletnega Slavka in šestletnega Frančka, za katera je skrbela tja do njune starosti dvajset let. Oba sta si pridobila poklica in tudi družinska gnezda sta si ustvarila, sta pa še vedno zelo navezana na rejnico in rejnika, zato se večkrat oglasita pri Pajekovih.
Kaj pa Maričino in Ferdinandovo potomstvo? Življenje sta dala sinovoma - Borisu, ki je star sedemindvajset let, in Mitju, ki jih ima štiriindvajset. Tudi,onadva sta odšla zdoma, saj sta si našla dobri dekleti in si ustvarila samostojno življenje.
Je že tako, da lastni otroci odidejo od hiše, zato tudi ni mogoče pričakovati, da se bodo domov poročili rejenci, čeprav se rejniki nanje močno navežejo. Nekoč bo odšla od Pajekovih tudi Bojana, čeprav je o tem za zdaj prezgodaj razmišljati.
Š. S.«

1O
o

Kako se imenuje Vestnikova agencija za trženje:
a) Vesna
Reševalec:
ulica oz. hišna številka
b) Venera
iz
pošta
c) Renata
Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili že v naslednji številki. Kupone, ki niso izžrebani ne v tedenskem ne v mesečnem žrebanju, dajemo v boben za sklepno super žrebanje
in super nagradao Fiatov avto seicento.

BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE
Pravilen odgovor prejšnjega vprašanje je bili za črko b (Miha Vodenik). Na-grajeci pa so:
1.	Marjana Krajnc, Kokolanjščak 7,9244 Sv. Jurij ob Ščavnici: Kuharska knjiga Boug žegnjaj
2.	Matija Žokš, Kovačevci 24, 9264 Grad: Vestnikova majica
3.	Frančka Jelen, Bunčani 31, 9241 Veržej: Vestnikova majica
(Dobitke prejmete po pošti)
V nedeljo popoldne sta bili doma pri Pajekovih le rejnica Marica in rejenka Bojana. Slednja je reševala veroučni test in pri tem ji je malo pomagala tudi »mama« Marica.
Bojana je praznovala 20. decembra rojstni dan. Dobila je razna darila in kar dve torti. Tik izza slavljenke sta sošolki Sandra in Sabina, za njima pa rejenki Mateja in Jožica.


Ostajamo na podeželju
Naj... domačija 2001
ansko leto, ko smo podelili deseto priznanje za Naj... kmetijo, smo napovedali, da se akcija v taki obliki zaključuje. Kmetijstvo v tem trenutku doživlja velike spremembe in pretrese, in žal je kmetij tudi v tej naši pokrajini vedno manj. Dolgo smo tuhtali in razmišljali, kakšno akcijo bi naredili, kajti resnično ne bi radi prekinili stikov s tako prijetnimi ljudmi, ki smo jih srečevali na levem in desnem bregu Mure. Pa konec koncev, tudi za naše podeželje gre vendar. In odločili smo se takole: izbor bomo razširili, kar pomeni, da se lahko v akcijo vključijo poleg kmetij tudi druge domačije, posestva našega podeželja.
Kaj bo torej letos najbolj pomembno? Kakšna naj bi bila torej hiša ali domačija, kot smo jo poimenovali in jo bomo iskali letos? Prav gotovo imate v vsaki vasi, kraju, kakšno družino, ki jo res pozna vsa vas, o njih pa se širi dober glas daleč naokoli -zato, ker v njej živijo prijazni, odprti in zanimivi ljudje. Gre za družino, ki ohranja tradicijo ter šege in navade vašega kraja. Morda so skrbni zapisovalci preteklega časa ali pa aktivni pri predstavljanju preteklosti mlajšim generacijam. Morda znajo in učijo plesati ljudske plese, znajo zanimive ljudske pesmi ali pa kakšno zgodbo, ki bi šla v pozabo, če ne bi bilo prav njih... Morda izdelujejo kakšne posebne izdelke, lončeno posodo, izdelke iz ličja, karkoli pač, kar so uporabljali naši predniki.
Vsekakor smo še vedno veseli, če bomo obiskali kakšno odlično kmetijo, primerljivo z evropskimi standardi, pa nič hudega, če bo kmetijstvo njiho-
se ukvarjajo s kakšno drugo zanimivo dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ali obrtjo ali kakšno drugo dejavnostjo. Izbirali bomo tudi lepo urejene hiše, z urjeno okolico, hišo, ki se zliva s to pokrajino.
Letos bomo izbirali družino, kamor se vsi radi vračajo, njihovi otroci, sorodniki, prijatelji. Domačija, pri kateri se sosedje radi ustavijo, da popijejo kakšen kozarček in ka-
Timi.    . „| 1,^. .... , , ||H . ! 	—■
vico. Pa ne samo zaradi pogostitve, pri njih se ustavljajo, ker vas gospodinja vedno sprejme z odprtim srcem. Pri njih se zbirajo vaščani, ko se peče za prireditve v vasi, ko imajo pogostitve ali kakšne druge priložnosti, ko je vsa vas na kupu. Naj bo to družina, ki vedno rada priskoči na pomoč sosedom ali sovaščanov. Včasih je potrebna pomoč pri košnji, včasih pa je dovolj samo to, da znajo tudi prisluhniti.
Naj bo to družina, kjer se pripravljajo in kujejo načrti, kaj se bo v vasi dogajalo, katere prireditve bodo pripravljali v vasi, za kaj se bodo zavzemali in kako bodo združili moči, da bo njihova vas še bolj zacvetela. Pomembno je, da sodeluje v raznih društvih, skupnostih in zdru-
ženjih. Saj tudi na tak način kaže svojo odprtost navzven in povezanost s krajem. Naj gre za družino, ki živi s krajem.
Ne mesta, pravzaprav so podeželja in ljudje na vasi tisti najbolj dosledni in verodostojni zapisovalci preteklega in tudi sedanjega časa. Radi bomo prišli k vam, da bi potrkali na vaša vrata in se predstavili:- »Dober dan, mi pa smo komisija za Naj... domačijo.« Se že veselimo srečanja z vami, saj smo prepričani, da vas bo letos še več, kot vas je bilo v prejšnjih letih.
A. Nana Rituper Rodež I
Prijavnica - Iščemo Naj... domačijo
Prijavljamo družino:
Naslov lastnika:
Po domače:
Po vašem odzivu sodimo, da ste veseli našega kviza, saj iz tedna v teden prejemamo vse več dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanje. Vestnikov nagradni kviz bo trajal tja do maja. Morda pa se bo ravno tebi, dragi bralec, ki imaš zdaj pred seboj Vestnik, končno
nasmehnila sreča, saj bomo v maju izžrebali avto Fiat seicento, 24. aprila pa bomo izžrebali (in objavili v naslednjih številkah) dobitnike mesečnih nagrad, ki so: računalniki in vrednostni boni za 20.000 in 40.000 tolarjev.
Imamo pa tudi tedenske nagrade: kuharske knjige Boug žegnjaj in Vestnikove majice.
Marčevsko žrebanje:

Izmed vseh kuponov, ki smo jih dobili do 27. marca (razen tistih, ki so bili izžrebani v tedenskih žrebanjih), smo v torek izžrebali marčevske dobitnike mesečnih nagrad. Tokrat so imeli srečo:
1.	Melita Drvarič, Zenkovci 17, 9265 Bodonci: Računalnik;
2.	Emilija Vuzem, Lucova 35,9203 Gornji Petrovci: Vrednostni bon za 40.000 tolarjev;
3.	Brigita Medimorec, Černelavci, Gorička 79,9000 Murska Sobota: Vrednostni bon za 20.000 tolarjev.
(Dobitke dvignite na upravi Podjetja za informiranje, Murska Sobota, arh. Novaka 13)
fr V

Prijavljamo družino našega kraja ali vasi, v kateri so prijazni, odprti, imajo urejeno kmetijo ali se ukvarjajo s kakšno drugo dejavnostjo, skrbijo za privlačno okolje, sodelujejo v različnih društvih, so aktivni v vaškem življenju in sploh živijo s krajem in krajani.
Prav gotovo imate v vsaki vasi, v vsakem kraju nekoga, ki bi ga želeli izpostaviti in s tem svoj kraj. Izpolnite
BIK 29. marec 2001
KMETIJSTVO
13
Strokovni nasvet
Kako se ubraniti slinavke in parkljevke?
Bolezen je kot
tempirana bomba
Umetno osemenjevanje svinj
metno osemenjevanje svinj (osemenjevanje svinj) se je poskusno začelo že leta 1931 v Sovjetski zvezi. V Sloveniji so se prvi poskusi začeli leta 1959, po letu 1965 se začne osemenjevanje hitro širiti po terenu.
Prednosti in slabosti osemenjevala svinj
Z osemenjevanjem lahko preprečimo prenos nekaterih nevarnih kužnih bolezni (npr.: Aujeszkyjeva bolezen) in tudi manj nevarnih (npr.: garjavost), ki pa v reji povzročajo velike ekonomske škode. Podaljšamo tudi čas uporabe plemenskih merjascev.
Ker za osemenjevanje svinj potrebujemo veliko manj merjascev kot za naravne pripuste, smo lahko veliko strožji pri odbiti le-teh. Za rejca pa je zlasti pomembno, da osemenjevanje svinj pomeni prihranek časa in lažje delo.
Pri osemenjevanju svinj se rejec mora zavedati tudi pomanjkljivosti te metode. Pri svinjah, ki »dobro stojijo«, je uspešnost osemenjevanja podobna kot pri naravnih pripustih. Če pa je bukanje slabo izraženo (svinja »slabo stoji«), je uspešnost osemenitve manjša, medtem ko je naravni pripust k merjascu za uspešnost obrejitve še vedno uspešen. Navzočnost merjasca v reji izboljša tudi spolni razvoj mladic ter pomaga pri odkrivanju bukanja.
Razširjenost osemenjevanja svinj
Na velikih farmah se večina pripustov opravi z osemenjevanjem svinj. Na terenu pa je osemenjevanje, ki ga opravljajo veterinarska služba in rejci v lastnih rejah, manj pogosto. To je zlasti povezano z velikostjo rej, delno pa tudi s težavami v distribuciji merjaščevega semena. V Pomurju se na terenu osemeni približno 25 % plemenskih svinj.
V Sloveniji je tečaj za osemenjevanje svinj uspešno opravilo 447 rejcev, od tega polovica v Pomurju.
Previdno pri krmljenju s pomijami
bmočni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije in Veterinarske uprave Republike Slovenije v Murski Soboti sta pripravili v minulih dneh vrsto dobro obiskanih predavanj (v ponedeljek jih je prišlo v Gornjo Radgono kar 177), na katerih so se pomurski živinorejci seznanili z boleznijo slinavko in parkljevko ter z vsemi ukrepi.
Tabela 1: rejci z opravljenim tečajem - Slovenija
število rejcev
Območna enota
M. Sobota (02)	224
Celje (03)	
Maribor (04)	17
N. Gorica (05)	2
N. Mesto (06)	104
Ptuj (07)	71
Kranj (08)	9
Ljubljana (09)	20
Koper	
Skupaj			447
Vse to kaže, da se rejci živali zavedajo prežeče nevarnosti. Mnogo jih je že upoštevalo opozorila veterinarjev in so pred hleve postavili razkuževalne preproge, s katerimi preprečujejo tudi prenos drugih kužnih bolezni. Predstavniki obeh veterinarskih inštitucij so pripravili tudi srečanje z novinarji.
' Po podatkih iz Velike Britanije je bilo tam do ponedeljka s slinavko in parkljevko okuženih že 648 rej, vsak dan pa potrdijo skoraj 50 novih primerov.« Vse to kaže, da bolezni še vedno niso zajezili,« je pojasnil vodja soboške enote Veterinarskega zavoda Slovenije Dejan Židan. Slinavka in parkljevka je nalezljiva virusna bolezen parkljarjev, ki povzroča zelo veliko gospodarsko škodo pa tudi oviro pri mednarodni trgovini z živalmi in njihovimi proizvodi. Sam virus ima
Vinska ocenjevanja
Kobilje, Turnišče in Čentiba I
Pogoji za osemenjevanje svinj
Rejec, 'ki želi osemenjevati svoje svinje, mora biti star najmanj 18 let, imeti mora vsaj osnovnošolsko izobrazbo, opraviti tečaj in izpit iz osemenjevanja svinj ter si nato pridobiti koncesijo. Za pridobitev koncesije mora imeti ustrezno opremo in prostore. Prostor mora biti ločen od prostora za živali, zračen primerno velik in osvetljen. Tla in stene morajo biti iz materialov ki se lahko čistijo in razkužijo. Na vidnem mestu mora biti omarica z opremo za prvo pomoč.
Tečaj za osemenjevanje svinj
Tečai traia 33 šolskih ur. Pridobijo se splošna znanja o prašičih, prehrani, kužnih boleznih, osnovnih predpisih in vodenju evidenc.	anatomija in delovanje spolnih or-
Strokovna zn. • osemenjevanja, napake zaradi ganov, spolni ca , , dnostne motnje in tehnologija vo-
“»S™ °pravl“
tccaj orgamzi	tečaj v drugl pojovlcl marca
zavoda Slovenije. V o	. možnost prijave so na ob-
lea2<>.>1 l.odatne.*™
močni enoti Veterinarskega
nrioustu imajo konkurenco Slika 1: Merjasci v naravnem P	...................
Iz leta v leto kakovostnejša vina
a Kobilju so prinesli v ocenitev 77 vzorcev vina, v Turnišču 146, v Čentibi pa 113. Poglejmo največje število točk posameznih sort in kdo so pridelovalci!
Kobilje
Belo mešano vino: 18,14 -Anton Mavčec, Kobilje, in Štefan Vdlgy, Pince; šipon: 18,22 - Kletarstvo Šabjan, Kobilje; laški rizling: 18,26 - Peter Sršen, Kobilje; beli pinot: 18,46 - Peter Sršen, Kobilje; chardonay: 18,48 -Oskar Trajber, Kobilje; souvignon: 18,44 - Jože Horvat, Andrejci; renski rizling: 18,42 -Božidar Radašič, Ivanovci; kerner: 18,28 - Bela Laci, Dobrovnik; zeleni silvanec: 17,26 - Avgust Gjerek, Kobilje; traminec: 18,36 - Janez in Edita Peceli, Dobrovnik; sivi pinot: 18,3 -Jože Gjerek, Kobilje; muškat otonel: 18,1 - Mira Gjerek, Kobilje. Priznanja so že podelili prejšnjo nedeljo.
Turnišče
Vino zvrst: 18,20 - družina Čizmazija, Turnišče; laški rizling: 18,34 družina Pucko, Turnišče; šipon: 17,94 - Drago Novak, Črenšovci; beli pinot: 18,28 - Štefan Kepe, Gaberje; chardo-nay: 18,52 - Silvo Koroša, Murska Sobota; sivi pinot: 18,26 -
Izobraževanje kmetovalcev
Židan, dr. vet. med. Mag.	zavod Slovenije
Veterin^rs^ M Sobota B
1.	aprila od 9.00 do 17.00 bo razstava pirhov in prazničnega pogrinjka v kulturnem domu v Dobrovniku.
V Križevcih pri Ljutomeru, v sejni sobi zadruge Klas, bo 2. aprila Ob 9.00 dekoriranif
sedem tipov in celo več kot 70 podtipov. Virus preživi v okolju kar nekaj časa: na pašnikih 2 do 3 tedne, v hlevih 3 do 4 tedne in več, na vrečah krme do 5 mesecev, na gnoju od 1 do 5 mesecev in v mleku pri 37 stopinjah Celzija 12 ur ter pri ohlajenem mleku na 4 stopinje Celzija kar 45 dni.
»Bolezen je kot tempirana bomba, zato je zelo pomembno, da naredimo vse, da jo preprečimo,« je poudaril vodja območne enote Veterinarske uprave Republike Slovenije v Murski Soboti Ljubo Jakelj in svetoval, da naj rejci kupujejo živali le iz registriranih rej, naj zanje zahtevajo zdravstvena spričevala, naj ogradijo kmetije in zapirajo vrata in naj živali ne kupujejo na črno, čez mejo. Zelo pomemben ukrep je tudi prekuhavanje domačih pomij, tujih pa naj sploh ne
Slavko Lebar, Turnišče; kerner: 18,36 - Jože Režonja, Turnišče; renski rizling: 18,40 - družina Lebar, Turnišče; souvignon: 18,42 - Jože Gjerkeš, Nedelica; traminec: 18,66 - družina Barbarič, Turnišče; muškat otonel: 18,30 - Ivan Zadravec, Turnišče; rumeni muškat: 18,36 - Janez Horvat, Gančani; modra frankinja: 16,24 - družina Lebar, Turnišče. Podelitev odličij bo 7. aprila v gostišču Pri studencu v Nedelici.
Čentiba
Vino zvrst: 18,42 - Franc Lukač, Čentiba; laški rizling: 18,34 - Denis Sakač, Gaberje; šipon:
Domači kriij v Trnju
Kulturno društvo Trnje je pripravilo razstavo domačega kruha, ki so ga predvsem v krušnih pečeh na drva spekle trnjanske ženske: Vera Horvat, Rozina Sarjaš, Katarina Gabor, Marija Kovač, Barbara Horvat, Terezija Dogar, Agata Mertik, Vera Sarjaš, Terezija Tkalec, Agata Rajtar, Ančka Čurič, Ana Cigan, Marija Kozlar in -moški: Ivan Čurič. Poleg rženega kruha so bili na razstavi še nekateri drugi pekarski izdelki: sadni kruh, domači vrtanik, pleteno srce, pletene štruce, sezamove pogače. Prikaz je bil v okviru praznovanja materinskega dneva in številni obiskovalci si dobrot
bi uporabljali. Priporočljiva je tudi posebna delovna obleka. Pred uhlevitvijo naj bi imeli živali 21 dni v karanteni, pa tudi drugače je treba skrbeti za higieno v hlevu, na dvorišču in okolici. Paziti je treba pri odstranjevanju živalskih trupel, odplak in izločkov, namestiti razkuževalne preproge in nasploh preprečiti obiske v hlevih. Pse je treba privezati, mačke pa naj bi bile zaprte in se ne bi smele sprehajale po dvorišču ali celo hlevu.
Ob morebitnem izbruhu bolezni bo ekonomska škoda ogromna, saj bo živali treba pobiti, državne odškodnine pa bodo dobili le tisti rejci, ki se bodo držali vseh predpisov glede nakupa in reje živali.
Ob bližajočih se velikonočnih praznikih in obiskih zdomcev, veliko jih prihaja tudi iz držav, kjer se je bolezen že pojavila, je treba paziti, da ostanki hrane, ki jo bodo prinesli s sabo, ne bodo uporabljeni za hrano prašičem, temveč jih je treba takoj uničiti. Če rejec posumi na bolezen, naj nikar ne kliče sosedov, da bi si zadevo ogledali, temveč le veterinarsko službo, vsem drugim pa naj prepreči dostop do kmetije.
Silva E6ry I
17,82 - Štefan Požgai, Lendavske Gorice; renski rizling: 18,28 -Franc Antolin, Gaberje; chardo-nay: 18,28 - Franc Magyar, Lendavske Gorice; beli pinot: 18,34 - Vilmos Gerebic, Dolina; sivi pinot: 18,44 - Ivan Ščernjavič, Dolnja Bistrica; souvignon: 18,24 -Franc Vida, Čentiba; kerner: 18,22 - Ivan Ščernjavič, Dolnja Bistrica; muškat hamburg :16,36 - Jurij Berki, Dolga vas; beli pinot - pozna trgatev: 18,24 - Marjan Levačič, Lendava; cha-rodonay - izbor: 18,78 - Janez Lukač, Čentiba. Priznanja bodo podelili 22. aprila ob desetletnici Vinogradniškega društva Čentiba.
JŽ.B
Občina Cankova
spodbujanje kmetijstva
a letošnje spodbude za pospeševanje kmetijstva v can-kovski občini bodo porabili dobrih 7,8 milijona tolarjev. Večino denarja, in sicer nekaj več kot 4,1 milijona tolarjev, bodo porabili za živinorejo. Ta program vsebuje izplačilo regresa za nakup plemenskih telic (skoraj 1,2 milijona SIT), premij za krave in kobile prvesnice (1,5 milijona), regres za nakup plemenskih svinj in plemenskih merjascev (855 tisočakov), gradnjo silosov in gnojnih jam (540.000 SIT) in kemijsko analizo krme.
Za rastlinsko proizvodnjo bo letos namenjenih blizu 1,6 milijona tolarjev. Največ, in sicer 650.000 tolarjev, bodo porabili za regres semena ozimnih žit, za kal-cifikacijo tal pa 600.000 SIT. Poleg tega bodo regresirali semena za alternativne poljščine in kemično analizo zemlje. Štirim
Cene semenske koruze, mineralnih gnojil ter sredstev za varstvo rastlin v kmetijskih trgovinah
KZ Martjanci, prodajalna Martjanci		
Semenska koruza Pioneer	Pakiranje	MPC v sit
Helga	25 MK	7.149,60
Raissa	25 MK	7.149,60
Stira	25 MK	7.765,20
Semenska koruza Agrosaat	Pakiranje	MFC v sit
Lotus	25 MK	6.692,00
DK 493	25 MK	7.399,60
DK 300	25 MK	6.692,00
DK 312	50 MK	13.302,60
LG 22-44	25 MK	6.692,00
LG 23-10	25 MK	6.692,00
Semenska koruza Novartis	Pakiranje	M PC v sit
Pactol	25 MK	6.415,20
Occitan	25 MK	7.177,10
Mineralna gnojila	Pakiranje	Mpc v sit/kg
NPK 6:12:24	50/1	51,70
NPK 8:26:26	50/1	71,90
NPK 7:20:30	50/1	69,00
NPK 15:15:15	.50/1	53,70
KAN 27% N	50/1	49,00
UREA 46%	50/1	48,50
Sredstva za varstvo rastlin		
Artikel	Pakiranje	Mpc v Sil
Sekator	300g	2.993,80
Husar	300 g	14.220,40
Herbocid	1/1	882,70
Dual gold	1/1	3.878,50
Goltix	1/1	5.598,70
Pyramin turbo	1/1	3.767,50
Geocid 3/1	1/1	618,20
Primextra gold	1/1	2.706,00
Stomp	1/1	1.565,10
Folidol olje	1/1	1.169,70
Folidol olje	0,2	344,00
Kmetijska trgovina Pušenjak, Cezanjevci		
Semenska koruza	Pakiranje	MPC v sil
Eta - 272	25 MK	5.330,00
Bc 191	25 MK	5.330,00
Bc 462	25 MK	5.863,00
Leon	25 MK	5.863,00
Primož	25 MK	5.863,00
Helga	25 MK	6.960,00
LG -23-06	25 MK	6.935,50
V zalogi še več vrst semenske koruzel		
Mineralna gnojila	Pakiranje	Mpc v sit/kg
NPK 12:10:15	50/1	48,40
NPK 0:10:30+0,2 B	50/1	48,40
NPK 7:20:30	50/1	64,70
NPK 15:15:15	50/1	57,60
KAN 27% N	50/1	44,00
UREA 46%	50/1	48,80
gotovljeno 500.000 tolarjev za spodbujanje njihove dejavnosti, za test škropilnic in sto panjev pa po 100.000 tolarjev. Samo za zavarovanje 900 hektarov poljščin bodo z regresi in premijami porabili 1,25 milijona tolarjev. V okvir strokovnega izobraževanja pa snada repitskn teh™™!««*
14
IZ NAŠIH KRAJEV
29. marec 2001
Na kratko
Gornja Radgona
V gornjeradgonsko društvo diabetikov je vključenih 137 članov. Za največji dosežek v preteklem letu si štejejo ureditev društvenih prostorov v Jurkovičevi ulici, ki jim jih je dodelila občina.
Na nedavnem občnem zboru jim je medicinska sestra Doroteja Oman s filmom predstavila zdravo prehrano sladkornih bolnikov, nato pa je na njihova vprašanja odgovarjal dr. Branko Avsec, ki so se mu tudi oddolžili s plaketo častnega člana društva. (L Kr.)
Sveta Trojica
V tem slovenskogoriškem kraju so obnovili stopnice, ki vodijo k cerkvi po strmem hribu. Ob poti so uredili tudi postaje (znamenja) križevega pota, zato so imeli v nedeljo slovesnost križevega pota, ki jo je vodil župnik pater Lavrencij. (L. Kr.)
Na kratko
Beltinci
Gasilska zveza Beltinci je organizirala tečaj za značko za najmlajše gasilce: pionirje in pionirke in mlajše mladince.
Tečaja se je udeležilo štiriin-štirideset mladih iz PGD Lipa in Beltinci.
Kobilje
V kvizu Mladi in kmetijstvo so sodelovale štiri ekipe, katerih člani so odgovarjali na vprašanja o ekološkem kmetijstvu, varnem delu s kmetijskimi stroji, Sloveniji v Evropski zvezi in o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Največ znanja so pokazali mladi iz Odranec (Janez Horvat, Daniel Sečkar in Urban Antolin), ki jih je vodil kmetijski pospeševalec inž. Jože Cigan; drugi so bili Lendavčani, tretji Kobiljani in četrti Turniščani. Prvouvrščena ekipa se bo udeležila regijskega tekmovanja, ki bo ob koncu tega meseca v Puconcih. (J. Ž.)
Danes ne praznujemo osmega marca, dneva žena več tako bučno kot nekoč, pa vendarle je to praznik, ki ne sodi v ropotarnico zgodovine, kajti spominja nas na dogodek, ko so neenakopravne ženske zahtevale volilno pravico in enakopravnost z moškimi.
V Radovcih pa so 11. marca dan žena praznovali celo prvič in zato, »kot se sika«. Slovesnost je bila v gostišču Zadravec - Dervarič in sešlo se je kar
Pri Turističnem društvu Vrtanik v Gornjih Petrovcih so ustanovili lansko jesen skupino ljudskih godcev in pevk. Poleg tradicionalne harmonike, ki jo igra Stanko Črnko, in bobna, na katerega udarja Franc Gašpar, so si izbrali za instrumente še brušenje kose (Josip Došen), izvabljanje melodije iz lesenih grabelj (Majda Grebenar), tolčenje po vilah (Marija Do-, šen) ter drgnjenje po ribaših (Emilija Gašpar in Marija Ambruž).
Igrajo in prepevajo stare ljudske pesmi ter s tem poskrbijo, da ne bodo utonile v pozabo. Prav tako pa tudi ne nekdaj nepogrešljiva orodja, ki so zdaj glasbeni instrumenti. - Foto: F. Matko
šestdeset žensk in deklet. Lep kulturni program so izvedli otroci in dokazali, da lahko tudi pesmica osreči mamino srce in ji pomeni mogoče celo več kot najlepši cvet. Za pogostitev pa so poskrbeli seveda možje, med katerimi je bil tudi graški župan. V spomin na veliko slavje je nastala tale fotografija.
V prihodnjih dneh bo spet ženski praznik, tokrat materinski dan. - Suzana Farič, foto: Cvetka Juhnov
Otroci in helikopter
Številni mlajši Radgončani in tisti, ki obiskujejo VVZ v Kocljevi ulici, sp si z velikim navdušenjem ogledali helikopter slovenske policije, ki je pristal na športnem centru Trate. Otroci so tako na tleh, videli in tudi otipali »veliko ptico«, ki so jo doslej videli le leteti po nebu. Postavljali so tudi številna vprašanja, na katera je odgovarjal policist Sandi Jerenejc, sicer vodja policijskega okoliša Radenci. - Foto: 0. B.
Na kratko
Odranci
Gasilci so lansko delo ocenili kot zelo uspešno. Med drugim tudi zato, ker so organizirali srečanje veteranov. Z delom bodo nadaljevali v tem letu, saj bodo očistili požarnovarnostne vodnjake, obnovili gasilsko dvorano in v gasilskem domu uredili centralno gretje. Še naprej bodo skrbeli za izobraževanje. Prav na nedavnem občnem zboru so dali gasilci, ki so se na novo izobrazili, slovesno obljubo. To pa so: Dejan Kavaš, Bojan Kociper, Daniel Kavaš, Borut Markoja, Robert Martič, Jernej Duh, Daniel Raduha, Bojan Ferenčak in Zvezdan Savelič. Občnega zbora se je udeležil tudi župnik g. Lojze Kozar ml. (J. Ž.)
Kuharski tečaj na Kapeli
Tečaja se je udeležilo petindvajset žena, zato je potekal v dveh delih. Vodila ga je učiteljica kuhanja Ida Mir, tečajnice pa so se učile in naučile pripravljati vsakodnevne jedi in jedi za posebne priložnosti. Pa ne gre samo za mesne jedi, ampak tudi jedi iz zelja in repe ter ajdove in prosene kaše. Za poobedek pa dobro dejo sladice. Tudi te bodo poslej pogosteje na domačijah tečajnic. Zanimivo je, da je čutila potrebo po obnovitvi kuharskega znanja tudi 65-letna Anica Belak. Sicer pa so obiskovalke povedale, da so se imele lepo tudi kot družba, ki ima enake interese. -Foto: L. Kr.
Na kratko
Kapela
V sodelovanju z radensko občino in nekaterimi pokrovitelji so izdali na OŠ Kapela knjižico Mavrični zaklad, v kateri so obja-
Na OŠ Kapela so pripravili v sodelovanju z Občino Radenci kar nekaj zanimivih dejavnosti v prvih treh dneh minulih zimskih počitnic. Tako so se pogovarjali in ustvarjali na temo Nega kože in pravilna uporaba kozmetičnih sredstev, imeli so vaje iz aerobike, igrali so nogomet, odbojko, namizni tenis, izdelovali so maske in poseben »modri stol« (na fotografiji). Tako učencem, ki so žalovali za snegom, ni bil dolg čas. - Besedilo in foto: B. Ma-
Tudi na letošnje jožefovo se v Beltincih niso izneverili tradiciji in v ponedeljek so na dvorišču gostišča Zvezda spet pripravili srečanje Jožic in Jožefov ter soimenjakov, ki so godovali ta dan. Vseh obiskovalcev je bilo več kot sto, go-dovnjakov okrog trideset. Najstarejši je bil 68-letni Jože Glavač iz Beltinec, najmlajša pa sedemletna Jožica Vohar iz Dokležovja. Splačalo se je priti, saj so vsi slavljenci dobili Jožefovo južino in rdeči nagelj. Prav gotovo pa so tudi sami kaj potrošili, saj običaj veleva, da tedaj, ko kaj praznuješ, moraš tudi sam kaj plačati, mar ne? - Foto: J. Ž.
Križev pot v naravi
V katoliških cerkvah je ob nedeljah popoldne posebna slovesnost križevega pota. Tako spominjanje Jezusovega trpljenja imajo tudi v odranski cerkvi, vendar so naredili v nedeljo korak naprej in so imeli slovesnost v naravi - na travniku na robu vasi. Tam so namreč postavili štirinajst lesenih križev oziroma postaj in ob njih molili. Slovesnost je trajala dobro uro, udeležilo pa se je je okrog petsto vernikov, ki so imeli v rokah prižgane sveče ali bakle. Prenosno ozvočenje je omogočila minska župnija. Križev pot v naravi bodo ponovili 31. marca ob 19. uri, ko bo sodelovala mladina z območja celotnega Pomurja.
T.
VESTNIK 29. marec 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Obujanje starih običajev na Kobilju
Poroka in gostija naših dedkov in babic
Korovci
V
čenči na osnovni šoli Kobilje so pripravili in predstavili v šolski telovadnici obsežno in temeljito projektno učno delo Poroka in gostija naših dedkov in babic. Učenci osnovne šole so najprej obiskali dedke in babice ter skušali dobiti čim več podatkov in informacij o tipični poroki na Kobilju. Zbirali so informacije o tem, kako so nekoč vabili na poroko, kako so se pripravljali, kakšne navade in običaje so imeli, kakšna hrana se je pripravljala in s čim so pogostili svate, pa tudi o tem, kakšne pesmi, plese in glasbo so ob tej priložnosti izvajali.
Po pripovedovanju dedkov in babic so pripravili zanimivo gledališko predstavo, v kateri sodeluje vseh enaindvajset učencev predmetne stopnje Osnovne šole Kobilje. Predstavo z mnogimi prizori so popestrili s prikazom prihoda svatov iz cerkve in sprejemom le-teh na domu. Prikazali
Podpis pod foto: Otroci obujajo spomine svojih dedkov in babic, da bi se ti najlepši trenutki preteklosti ohranili za današnje dni.
pa so tudi običaj »zmivanja« in druge posebnosti gostuvanjske-ga običaja na Kobilju. Pozornost gledalcev pa pritegnejo tudi po-zvačini v čudovitih klobukih, izdelani v šolah s pomočjo starejših občank, s pomočjo njih pa so se mladi naučili tudi izdelovanja rož iz krep papirja. Ob zvokih harmonike, gostiivanjskih pesmi in plesov so učenci navdušili gledalce, od katerih so izvabili ne samo dolg aplavz, ampak celo sdlze v oči. S predstavo bodo gostovali tudi po okoliških osnovnih šolah.
M. B., Osnovna šola Kobilje ■
Na kratko
Podgorje
PGD Podgorje bo praznovalo letos petindevetdesetletnico, vendar do jubileja še ne bodo imeli novega gasilskega vozila, ampak predvidevajo, da jim ga bo uspelo kupiti šele v letu 2003, stalo pa bo petnajst milijonov. Seveda denarja zanj sami ne bodo mogli zbrati, zato računajo na pomoč občine, zavarovalnice Triglav in drugih dobrotnikov oziroma pokroviteljev. (F. KI.)
Največ skrbi gasilstvu in turizmu
•
Korovcih, kjer imajo razne društvene dejavnosti bogato tradicijo, bodo tudi letos namenili posebno pozornost njihovi krepitvi. V ta namen bodo obnovili vaško-
gasilski dom ter poskrbeli za parcelacijo zemljišča, pripravo projektov za prizidek in začetek gradbenih del. Na ta način si obetajo, da bo gasilska dejavnost, s katero se lahko upravičeno pohvalijo, požela še večje uspehe kot doslej.
Njej ob bok postavljajo dejavnost Turističnega društva Korovci. Ta naj bi za program dela v letu 2001, ki obsega organizacijo in sodelovanje na številnih prireditvah, nakup cvetlic za vas, organiziranje srečanja tamburaških skupin in slikarske kolonije Fuks graba ter pri-
Podpis pod fotografijo: Domovanje gasilcev. Foto: M. J.
reditve ob 5. obletnici galerije, kuharski tečaj in drugo, porabila 629 tisoč tolarjev. Pri tem je vštet tudi delavec, zaposlen prek javnih del, kot vzdrževalec in skrbnik Fuks grabe. V ta načrt pa niso zajeta obnovitvena dela na turistični gozdni učni poti Fuks graba, ki bodo financirana iz že zbranih sredstev od prispevka za vzdrževanje, in sicer okrog 100.000 tolarjev.
Milan Jerše ■
Petdeset let zakonskega življenja si« p.------------- ,
Polane (zaselek Bukovje). Slovesnost je bila v velikopolanski župnijski cerkvi, vodil pa jo je dekan g. Franc Kodila.
Med obredom jima je pel mešani cerkveni pevski zbor, v katerem sicer poje tudi njuna hčerka Milena. Imata tudi sina Stanka, v veliko veselje pa sta jima vnuka Darko in Slavica.
Anton seje rodil 1926. leta, žena Ana pa leta 192/. Oba sta dobro poprijela na večji kmetiji. On je v mlajših letih izdeloval suho robo in tako dodatno zaslužil. Svojčasje bil tkalec domačega platna, zlasti pozimi, ko gaje izdelal tudi več kot sto metrov. Dejaven je bil v vaškem odboru pa v čevljarskem cehu. Je tudi borčevski predsednik za velikopolansko občino.v
Ana je bila skrbna mati, žena in moževa pomočnica pri delu na zemlji. Še zdaj, ko nista več mlada, ne moreta brez dela. Oba sta sicer člana upokojenskega društva in se rada udeležujeta srečanj.
Pa še to: Tibautova sta naročnika Vestnika ztd 9 . leta zato se jima zahvaljujemo za dolgoletno zvestobo m čestitamo ob zlati porok,. (J. Z.)
Urejeno okolico kazi bližnje odlagališče smeti
Ribnik v Hrastju - Moti je zanimiv ne le za ribiče, ampak tudi za številne obiskovalce. Lepo urejeno okolico kazi edinole bližnje odlagališče smeti, ki naj bi ga do konca leta odstranili. Foto: M. Jerše
Bogata kronika Gasilskega društva Hrastje - Mota
Letos že 115. obletnica delovanja
Gasilsko društvo Hrastje - Mota je bilo ustanovljeno in uradno pri
znano leta 1886. Po podatkih
iz leta 1930 še živečih ustano
viteljev so organizirano delovali že od leta 1854, ko je bilo zgrajeno poslopje, ki je sedaj orodjarna.
iz Cankove (na
Pred dnevi je praznoval svoj devetdeseti rojs glasbenik, saj sodeluje pri sliki drugi z leve). Jožef je še vedno zalo ak
vseh nastopih tamburaške skupine Odpisani- ^aio tudi vodstvo Upo-
0h	________________aa je ou'
Ustanoviteljev gasilskega društva je bilo 35, in sicer z območja Hrastja - Mote, Turjancev in Račkega Vrha. Bili so zavedni Slovenci in niso dovolili, da bi na gasilskem domu izobesili napis v nemškem jeziku. Dosegli so, da je bil napis v slovenščini. Glasil se je: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč«. Ta napis je ostal vse do leta 1936, kb je bil zgrajen stolp za sušenje cevi.
Po ustanovitvi sb kupili že leta 1988 prevozno ročno brizgalno. Leta 1928 so kupili motorno brizgalno iz Češke, istoča-s no n n tud!	---
Poškodovan gasilski dom je za zdaj v nemilosti. Foto: M. J.
voz moštva. To brizgalno so uporabljali do leta 1965, ko je odpovedala. Tako so kupili leta 1966 rabljeno motorno brizgalno, leta 1977 pa novo, znamke Zigler, ki jo imajo še danes. Leta 1968 je
kombinirano vozilo, ki je hitro odpovedalo, zato so kupili leta 1973 novega. Tega so uporabljali do leta 1983, ko se je zbralo dovolj sredstev na nakup novega. In slednjega so imeli vse do leta
Na kratko
Lendava
čebelarska družina Lendava je praznovala osemdesetletnico. Vanjo je vključenih štiriindvajset članov, ki imajo 394 čebeljih družin, od tega ima Bojan Donjo iz Dolge vasi kar trideset pri-dobitvenih in dvajset rezervnih družin. Predsednik Jože Kleiderman je povedal, da čebelarji nekaj medu tudi prodajo Medexu. Če pa čebel ne bi ogrožale bolezni, bi bil izkupiček čebelarstva seveda boljši. Čebelarji so ponosni na 367 lip, ki so jih zasadili pred leti na območju od Petišovec do Benice. Obletnico bodo proslavili v okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. (J. Ž.)
sko vozilo Mercedes Benz Sprin-ter.Vletih 1950-1954 je bilo k stari garaži prizidano sedanje poslopje z nadzidavo. Svoj prapor je društvo razvilo leta 1962, leta 1970 pa je bil gasilski dom preurejen. Leta 1979 je bila na Moti zgrajena cisterna za vodo v požarne namene. Nova okna na gasilskem domu so vzidali leta 1996, ko so bila opravljena tudi druga obnovitvena dela. In naposled je prišlo decembra 2000 pri gradnji kanalizacije skozi vas do hudih poškodb na poslopju gasilskega doma. Ta je od takrat neuporaben, saj so stene močno popokale. Zdaj iščejo novo rešitev, bodisi sanacijo ali postavitev novega gasilskega doma na novi lokaciji.
Danes šteje Gasilsko društvo Hrastje - Mota približno 90 članov, med njimi je tudi mladinska desetina. Ponašajo se z vrsto us-npcnih ob-c««
16
REPORTAŽA
29. marec 2001 VBHK
Čistilna akcija v Fazaneriji
Kako dolgo le?
e
Več mladih kot starejših občanov
aš naslov je res nekoliko sarkastičen, ironičen in fatalističen, saj nam dosedanje izkušnje pač niso postregle z optimističnimi slikami. Pred leti je bila velika medijska akcija postavitve športnih naprav in igral v soboški Fazaneriji, ob podpori občine, a je trajalo le komaj nekaj tednov, pa so bile naprave skoraj vse razbite.
Enako se dogaja v soboškem mestnem parku, poimenovanem park miru (v večernih urah je tega tam najmanj), saj pijani in razposajeni mladci na tla
strgajo skoraj vsak koš za smeti, ki ga mestne oblasti nanovo postavijo. To je prišlo že tako daleč, da stokrat zlomljeno klop več niti ne popravljajo, ampak so pustili samo dva betonska podstavka. Tako naj tisti, ki govorijo o »naši vrli mladini«, naredijo samo en petkov večerni sprehod skozi park, pa bodo takoj spremenili mnenje. No, na srečo je res to samo en del mladih, vendar jih je več, kot bi si lahko mislili. A med temi prav gotovo ni bilo učencev druge soboške osnovne šole, 2. j-razreda iz SE-TUAŠ Murska Sobota in tabornikov iz reda Veseli veter, ki so se v soboto udeležili čistilne akcije v Fazaneriji. Pobuda je bila več kot dobrodošla, saj tako na veliko organizirane akcije s strani občine že dolgo ali pa še nikoli ni bilo. Tajnik mestnih četrti Zoran Hoblaj je že pred pozivom k akciji občane (oz. tiste, ki kaj dajo na čisto naravo) neprijetno presenetil s podatkom, da je v Murski Soboti in njeni okolici kar 43 divjih odlagališč. Preveč za tako majhno mesto.
Treba pa je začeti pri začetku, oziroma tam, kjer je najbolj bistveno, to pa Fazanerija za našo prestolnico prav go
tovo je. Sončno vreme je pomagalo k še lepšemu občutku pri zbiranju, a Hoblaj vseeno ni mogel biti popolnoma zadovoljen z udeležbo. »Glede na to, da tak-
Mlade so na čistilno akcijo poslale šole, svoj rajon pa so kar hitro očistili.
šne akcije pri nas še nimajo tradicije in je ta prva po vrsti, je razumljivo, da se občani niso udeležili v takem številu, kot smo pričakovali. Mogoče bo drugič že bolje.« Vsega skupaj se je zbralo ok-
Kdo je tukaj boss? Tisti, ki je odvrgel to škatlico, prav gotovo ne.
rog 80 udeležencev, nekaj od teh smo že omenili, šolarje in tabornike, na žalost pa je bilo najmanj ravno »navadnih« občanov - vsa čast izjemam. Ali se ne zavedamo, kakšen vpliv ima čisto okolje
Traktorska prikolica se je kaj kmalu napolnila s smetmi vseh vrst in odpadnim materialom.
za naše življenje ali pa Fazanerijo opazimo samo takrat, ko gremo na tekmo? Prijetno pa je presenetila peterica občanov, ki je na lastno pobudo in pobudo Komunale, ki je poslala tri javne dela
vce, že pred začetkom akcije očistila en del Fazanerije. Čeprav so pričakovali, da kakšnih večjih kosovnih odpadkov ne bodo našli, šo prišli na plan tudi takšni »formati«, kot npr. star hladilnik. Še dobro, da je bil zraven tudi traktor, saj so čistilci drugače bili oboroženi samo z vrečami.
Drugače pa so prevladovale smeti, kot so polivinilaste in papirnate vrečke, stara posušena oblačila in odpadli gradbeni materiali. Konec je tudi s staro zarjavelo bodečo žico, ki se je že neopazno zapletla v rastlinje pri pomožnem igrišču Mure. Najbolj umazan in onesnažen del pa je bil v gozdu ob zapornicah pri Ledavi. Toda cel teren je bil dokaj hitro očiščen, za vse udeležence - tabornikom ni takšna akcija bila nič novega, saj jo sami večkrat izvedejo - pa je bila ob poldnevu na voljo zastonj hrana in pijača. Združeno torej prijetno s koristnim, le vprašanje ostaja,
kako dolgo bo ta korist vidna. Kajti Fazanerija so zelena pljuča Murske Sobote. Upajmo, da bodo taka tudi ostalo.
Tomo Koles, foto: Jure Zauneker ■
L. Zorjan pri disciplini zasek - stari mački in drugo mesto
Ekipa iz Murske Sobote, od leve stojijo: Šalamun, Makovec, Zorjan, spodaj Cigan, vodja ekipe, in Svetanič.
fNa zmagovalni stopnički v disciplini podiranje na balon Franc Svetanič iz Sotine, v ospredju direktor Zavoda za gozdove g. Kermavnar
Stopničke za sekače iz Pomurja
retje sekaško državno tekmovanje lastnikov gozdov v Kranju je prineslo visoko uvrstitev tekmovalcem iz dežele ob Muri. Uvrstitve na prvo (F. Svetanič), drugo (L. Zorjan) in dvakrat osmo mesto v štirih disciplinah so zadostovale za skupno drugo mesto, to pa je velik uspeh in hkrati presenečenje večine gledalcev in sodelujočih.
V okviru prireditev na Kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju je potekalo tudi državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. V soboto se je zbralo na prizorišču 14 ekip s po štirimi člani, vsak pa je tekmoval v svoji disciplini.
Osnovni moto takšnih prireditev je sicer varno delo z motorno žago, vendar je bilo ob tem na tekmovališču čutiti tudi športnega duha in navijaško razpoloženje. Tekmovalci so pokazali svoje znanje in spretnosti v kleščenju, kombiniranem prežagovanju hloda, podiranju drevesa na balon in izdelavi zaseka pri podiranju. Prvo mesto med ekipami je zasedla ekipa iz Postojne, ki je Pomurce ugnala le s tremi točkami prednosti. Sledile pa so ekipe, ki so prišle z bolj gozdnatih območij: Maribor, Novo mesto ...
Franc Svetanič iz Sotine je zasedel že drugo leto zapovrstjo prvo mesto v disciplini podiranje na balon, kjer sta pomembni natančnost smeri podrtega drevesa in hitrost tega opravila. Zelo dobro drugo mesto v H.cHnlini izdelava zaseka je dosegel Leo-
nih pokalov tudi lepe praktične nagrade sponzorjev tekmovanja. Uvrstitev Šalamun Željka iz Stare Nove -Vasi na osmo mesto v disciplini kleščenje (ponagajala mu je zavora motorne žage) in Draga Makovca od Svetega Jurija na osmo mesto v disciplini kombinirani rez je zadostovala za skupno drugo mesto.
Tekmovanje je organiziral Zavod za gozdove Slovenije, ki je s svojimi 14 območnimi enotami tudi organiziral izbirne tekme in priprave tekmovalcev; Čeprav je dežela ob reki Muri bolj znana po kmetijstvu kot gozdarstvu, smo prepričani, da je med lastniki naših pomurskih gozdov še več takih, ki bi suvereno zastopali naše barve na tovrstnih tekmovanjih.
Tekst in foto: Štefan KOVAČ ■
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: __________________________
Naslov pošiljatelja:_________________________________
Pred kratkim je potekala deseta jubilejna ekološko očiščevalna akcija pod imenom Mora 2001, ki jo je organiziral Kajak kanu in rafting klub Most Petanjci, čiščenje pa je namenjeno zmanjšanju onesnaženosti obrežja Mure. Vsako leto se jim pridruži še rafting klub Sotočje Radovljica, akcijo pa sta pozdravila tudi tišinski in radenski župan. Udeleženci akcije so se zbrali pri pe-tanjskem mostu, od koder so se odpeljali do meje z Avstrijo in s čiščenjem začeli ob izlivu mejne reke Kučnice ter peš in s čolni nadaljevali po obrežjih Mure do Petanjec. Največ pozor-
fESHIK 29. marec 2001	KRONIKA
17
Mamila - hudičeva lekarna
Smrt na Kapelskem Vrhu
Zgodilo se je...
Kdaj vseslovenska akcija proti drogam?
la, ki ga prinašajo s seboj mamila, je vedno več, pa naj gre za smrtne žrtve »predozirancev«, družinske tragedije ali pa čedalje pogostejša kazniva dejanja, predv-
sem kraje in vlome, v katere so odvisniki nekako prisiljeni, da potem z »izkupičkom« pridejo do svoje vsakodnevne doze.
z
Droge tako niso le problem posameznega odvisnika, ampak celotne družbe. Število zavoženih življenj se žal veča, zato so
vsaka razmišljanja o lega-lizaciji mehkejših drog nesprejemljiva. Tudi represija (kaznovanje) ne daje želenih rezultatov, zato je,
Rop v Domajincih
Ni bil eden, ampak dva
Avgust si je psihično že opomogel
rejšnjič smo poročali o dogodku v Domajincih, kjer je neznanec oropal 37-letnega zidarja Avgusta Gom-boca iz Fikšinec in mu odnesel tošlin s sedem tisoč šilingi, osebno izkaznico in vozniško dovoljenje ter napadenemu povzročil lažje telesne poškodbe in tudi psihične bolečine.
Zdaj, dobra dva tedna po neljubem dogodku, si je napadeni že nekoliko opomogel in se počasi spet odpravlja na delo v Avstrijo. Pravzaprav bi že odšel, ko se ne bi v začetku tedna nenadoma poslabšalo vreme. Zelo spodbudno pa je tudi, da so bili policisti in kriminalisti uspešni in
so roparja že izsledili. Ni bil eden, ampak dva. Preiskovalci so ugotovili, da sta za rop osumljena K. H. iz Serdice in J. H. iz Vadarec, pri katerem so našli Gombočevo denarnico in dokumente, ne pa tudi denarja (šilingov), saj naj bi te medtem že porabila.
Za nbp se nista odločila naenkrat, ampak sta ga načrtovala že v popoldanskem času 13- marca in potem čakala na priložnost, ki se jima je ponudila ob 21.50. Pri raziskavi kaznivega dejanja so policisti PP Murska Sobota in kriminalisti še ugotovili, da jej. H. storil tudi kaznivi dejanji izsiljevanja in tatvine usnjene jakne in avtoradia. Ovadili ju bodo državnemu tožilcu. Š. S. ■
Vlomi, tatvine in še nekaj
Prejšnjič smo poročali o kraji cipres v Cezanjevcih, zdaj pa prinašamo iz tega kraja vestičko o kraji doma izdelane avtomobilske prikolice, vredne 50.000 tolarjev. Tatu opozarjamo, da prikolica ni tehnično pregledana, zato bo imel težave s policijo.
O enaki tatvini poročajo iz Turjanec. Tudi tam je izginila avtomobilska prikolica, ki je bila čez noč na dvorišču, in je prav tako vredna 50.000 tolarjev. Mar ne bi bilo bolj pametno, da bi lastnika prosil, da bi mu jo posodil, če jo je že rabil za kak manjši prevoz?
Sredi belega dne se je nekdo splazil v poslovne prostore Kovinotehne v Murski Soboti in vzel iz torbice ene od delavk 43.000 tolarjev.
Prav tako smo zvedeli, da si je svojo čast omadeževala tu i na kupovalka v BTC-ju v Nemčav-cih, ki se je hotela izmakniti plačilu lepotilne kreme Nivee, vredne 1.719 tolarjev.
Na parkirišču BTC-ja je nez nanec poškodoval leva vrata m zadnji levi blatnik VW-ja Lupo. Ne, ni po njem lupnil, ampak po tegnil z neznanim ostrim preč metom. Škode je za dvajset ju rjev.
V Gomilici pa je nekdo s silo telesa uspel odpreti kletna vrata, nato pa je pobral več različni t ročnih orodij. Vlomil je tudi v gospodarsko poslopje, vendar od tam ni odnesel ničesar. Skupne
■tožite pri prodaji družinskih uspe-Vabirno vas, da se nam pridruz p zcjravstvenih in kuhar-šnic: kuharskih knjig sestre Ven e1
skih pripomočkov...	. knjjge vam bomo na-
Delo bo potekalo vodeno, po skupin
tančno predstavili.
• o tprencev.
Vabljene tudi že oblikovane skupin
Pisne prijave pošljite na naslov:	Q0 Ljub|jana.
Založba ValeNovak, Župančičeva 1 ■	Gruden,
s orioisom »za delo«, ali oo telefonu 01	-----
Pomurci!
kot kaže, edina rešitev v široki družbeni akciji, ki bo temeljila na preventivi oziroma oblikovanju in najširše izvajanem nacionalnem programu boja proti drogam, na katerega pa v Sloveniji že predolgo čakamo.
In medtem, ko »čakamo«, se povečuje število odvisnikov in žal tudi smrtnih žrtev. To se ne dogaja kje daleč vstran, na primer na Primorskem, kjer je menda glede na število prebivalstva
škode je za pol milijona. Oškodovancu in policiji se seveda postavlja vprašanje, kdo je ta ljubitelj tujih predmetov.
Športni objekti so kar pogosta tarča vlomilcev. Tokrat ni bilo prizaneseno klubskim prostorom NK Rakičan, kajti vlomilec je odnesel več različnih kosov športne opreme, vredne okroglih sto tisočakov.
V Veržeju pa je nekdo razbil steklo na osebnem avtu samo zato, da bi potem ukradel iz njega - sončna očala. Čuden tip!
Prihajajo vse toplejši dnevi in marsikdo se bo ravnal po reku: Za zdravo telo veselo na kolo! Morda je med temi tudi neznanec, ki je ukradel iz stanovanjskega bloka v Murski Soboti temno rdeče žensko kolo. Za to dejanje pa ni opravičila, četudi z njim prispeva k svojemu zdravju. Kaj pa zdravje lastnice kolesa?
Pri Črnskih mejah med Mursko Soboto in Tišino niso le pogoste prometne nesreče, ampak avtomobilisti tu in tam zapeljejo v gozdiček tudi zaradi raznih drugih vzrokov, nagibov... Na jože-fovo, ko so drugi praznovali, pa je tam pela žaga, saj je tat podrl v tujem gozdu štiri drevesa, vredna deset tisočakov.
V Ivanovcih na Goričkem pa je nekdo namerno poškodoval sleklo na treh oknih sicer nenaseljene stanovanjske hiše. Ob-jestnež pač.
V Dokležovju odmeva tatvina
delovne »roke« pri bagerju. Izginila je v nočnem času, lastnik pa je oškodovan za 600.000 tolarjev. Upamo, dii sklepamo logično: nekdo drug je rabil tako nadomestno roko, zato si jo je pridobil na nepošten način.
Veliko večja pa je škoda na gradbišču ceste v Turjancih. Tam so namreč nepridipravi s silo odprli (vlomili) v več zabojnikov Cestnega podjetja Murska Sobota in odnesli večjo količino električnega orodja, aparatov, oblačil, obutve in merilnih naprav ter cestarje oškodovali domnevno za deset milijonov tolarjev.
Š. S. ■
Čistilne akcije v sliki
red dnevi so se tudi Gornjeradgončani lotili čistilne akcije, da bi očistili svoje mesto ter obrežje reke Mure. Kljub temu da vsako leto upajo, da bo naslednje leto manj smeti, se je tokrat spet nabralo veliko raznovrstne navlake. Okrog dvesto udeležencev pa se je dela dobro lotilo in nabralo več kubičnih metrov odpadkov. Akcije se je udeležilo tudi veliko število mladih. Mladinsko društvo GROM, ki je bilo tudi eden izmed organizatorjev akcije, pa je po akciji poskrbelo še za dodatno spodbudo k ohranjanju čistega okolje.
Vse dosedanje akcije, letošnja je namreč bila peta po vrsti, sta s fotografskim aparatom spremljala tudi mlada fotografa Nina Gre-in Bračko iz Radenec in Gregor Pučko iz Gornje Radgone. Tako sta pripravila razstavo fotografij, ki zajema vseh pet čistilnih akcij. Razstava je na ogled v prostorih Mladinskega društva GROM, to je v starem vrtcu v Gornji Radgoni, vse do sobote.
c v ■
največ uživalcev raznih mamil, ampak tudi tu pri nas, v Pomurju. Prav te dni, v petek, 23. marca, je umrl zaradi prevelikega odmerka heroina M. K. s Kapelskega Vrha. Je prva žrtev mamil v tem letu. Bogve, kaj vse se bo zgodilo do konca leta?! V lanskem letu je zaradi mamil umrl en Pomurec.
V letu 2000 so zasegli policisti in kriminalisti z območja Policijske uprave Murska Sobota 25 gramov heroina, 21 mililitrov raztopine heroina, 0,80 gramov opija, 3-182 gramov marihuane, 330 mililitrov tinkture kanabisa, odkrili so več nasadov konoplje, v katerih je bilo 96 sadik različnih velikosti; odkrili so 165 mililitrov solucije metadona, pet tablet ecstasy, 25 mikrotipov LDS itd.
Ne čudi, da število uživalcev narašča, kajti opraviti imamo tudi z mednarodno kriminalno združbo, ki se je sicer ukvarjala predvsem s prevozi večjih količin droge heroin v zahodnoevropske države, vendar je prav gotovo kaj obdržala tudi zase oziroma za dilerje. V preteklem letu so policisti obravnavali 56 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, pri čemer je sodelovalo 84 osumljencev. Zaradi omogočanja uživanja mamil je bilo 24 kaznivih dejanj z 21 osumljenci.
Droge. Prvi hip se zdi, da so tako daleč, dejansko pa so tu: na ulici, v nekaterih šolah in morda celo v našem domu. Prav uživalec, ki so ga te dni pokopali, si je prevelik (in usoden) odmerek vzbrizgal v domači hiši.
Š. S. ■
Murska Sobota: Pošteno se ga je nacukal
Prejšnji četrtek ob 20.45 so pridržali na Policijski postaji Murska Sobota kolesarja, na katerega so policisti postali pozorni, ko se je peljal po glavni cesti I. reda iz Radenec proti Tišini, saj je vozil brez ustreznih luči in malo je »cikcakal«. Zaustavili so ga in povprašali, ali je kaj popil. Odvrnil je, da ne, čeprav je dišal po alkoholu. Potem so mu ponudili alkotest ih napihal je 2,65 promila alkohola. Ker je kljub prepovedi hotel nadaljevati vožnjo, šo ga v njegovo dobro dali v avto in odpeljali v »treznilnico«.
Murska Sobota: Če moški kuhajo
V petek, 23. marca, so stanovalci bloka na Lendavski ulici obvestili policijo, da se iz enega od stanovanj močno kadi in zaudarja. Na kraj dogodka so odšli gasilci in skozi odprta balkonska vrata so vstopili v stanovanje, v katerem pa ni bilo žive duše, pač pa so našli na prižganem štedilniku posodo s hrano, ki se je že smodila. Še dobro, da se ni vnela, na kar bi se ogenj prav gotovo razširil po kuhinji. Tako je nastala le manjša gmotna škoda. Ugotovili so tudi, da se je šel kuharja moški, ki pa je med kuho odšel v mesto in pozabil na štedilnik.
Petišovci: Z avtom v traktor
Na cesti Lendava-Mursko Središče, odcep za Petišovce, je v petek ob 11.20 voznik osebnega avta trčil v prednji del traktorja, iz katerega je potem začelo teči olje. Gasilci Nafte so oljni madež na cestišču očistili z absorpcijskimi sredstvi. Sreča v nesreči je, da se ne avtomobilist ne traktorist nista poškodovala, je pa nekaj materialne škode.
Ivanjševski Vrh: Motorist v pešca
Voznik kolesa z motorjem Milan F. se je 25. marca ob 20.30 peljal po Ivanjševskem Vrhu in zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčil v pešca Petra M., ki je hodil ob robu vozišča, na sebi pa ni imel odsevnih oblačil ali v roki baterijske luči, da bi bil viden tudi ponoči. Voznik kolesa z motorjem je po trčenju padel in se hudo poškodoval, na prevoznem sredstvu pa je škode za 20.000 tolarjev.
Ljutomer: Srečanje z mladimi policisti
Iz trgovine Famili Shoip v Ljutomeru je ena od nakupovalk pozabila plačati oblačila, vredna 11.030 tolarjev, zaradi česar je imela bližnje srečanje z mladimi policisti. Enaka neprijetnost je bila v Mercatorjevi trgovini v Murski Soboti, kjer je nekdo skušal ukrasti spodnje perilo, vredno borih 2.400 tolarjev. Zdaj mu je seveda žal, ker je padel tako nizko.
Orehovci: Adio čevapčiči
Orehovski gasilci so ob žar za pripravo dobrot na prostem. Vreden je bil 30.000 tolarjev in ga je nekdo ukradel. Kje bodo zdaj pekli čevapčiče?	Š. S. ■
ODLIČNO GNOJILO ZA ZELENJAVNICE, JAGODIČEVJE, VINOGRADE IN SADOVNJAKE, ZA VRTNICE IN OKRASNO GRMIČEVJE, ZA LONČNICE, ZA TRATE, ZA ...
BOGATIN dobite v večjih blagovnicah, v sadjarsko vrtnarskih trgovinah in v kmetijskih zadrugah. Na voljo smo vam tudi po telefonu: 01 528 11 15
NARAVNO ORGANSKO GNOJILO ZA VSE VRSTE rastlin
18
ŠPORT
29. marec 2001 VESTNIK
Nogomet
Nafta, Beltinci in Renkovci brez točke
Zaradi kvalifikacij slovenske reprezentance z Rusijo in ZR Jugoslavijo za svetovno prvenstvo leta 2002 so nogometaši v prvi državni ligi počivali. V drugi državni ligi je bilo odigrano osemnajsto kolo, ki pa za prekmurske ligaše Nafto, Beltince in Renkovce ni bilo uspešno, saj so ostali brez točke. Beltinci so gostili Šoškičev Viator & Vektor, vendar niso ponovili dobre igre iz prvih dveh kol, ko so premagali Nafto in igrali neodločeno v Ivančni Gorici. Za Beltince je bila usodna napaka Fajdige v 30. minuti, ki jo je izkoristil izkušeni Ubavič. V 40. minuti pa je sodnik Mihalič iz Kopra oškodoval domačine, saj ni dosodil enajstmetrovke, ko je eden od obrambnih igralcev gostov igral z roko v kazenskem prostoru. Sicer pa so Beltinčani igrali preveč individualno, kar pa je ustrezalo zelo ostri, na trenutke tudi preostri in izkušeni obrambi gostov. Tako so Beltinčani ostali brez načrtovanih točk v borbi za obstanek v ligi in bodo te morali iskati drugje.
Nogometaši Nafte iz Lendave so gostovali pri Elanu v Novem mestu in, čeprav precej oslabljeni, igrali boljše kot na prvih dveh tekmah. Žal pa je odločil zadetek, ki so ga domačini dosegli tik pred polčasom. Lendavčani pa so imeli tudi nekaj smole, saj je Gerenčer zadel okvir gola.
Kot kaže, Renkovci igrajo boljše v gosteh kot doma. Tokrat so gostovali v Dobrovi in presenetili nogometaše Brda z učinkovito igro, saj so na tekmi kar štirikrat vodili, a žal na koncu zopet ostali praznih rok. Po dvakrat sta bila uspešna Simon Boj-nec in Puhar.
V petnajstem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod so prijetno presenetili Črenšovci, ki so prepričljivo zmagali v Apačah in se s petega prebili na drugo mesto. Bakovci so doma s težavo premagali Le-soplast, ki je v drugem polčasu igral z desetimi igralci, zmago pa so si zagotovili šele v zadnjih dveh minutah igre. Presenetila je tudi Go-ričanka Big Fun iz Rogašovec, ki je v Odrancih iztržila točko. Odranci so tako z drugega mesta zdrsnili na tretje, Goričanka pa se je z enajstega mesta prebila na deseto. Turnišče je doma premagalo Kemo iz Puconec in se z osmega prebilo na peto mesto. Kerna pa je z dvema zaporednima porazoma iz jesenskega drugega mesta zdrsnila na sedmo mesto. Zadnja Bistrica, ki je odlično starta-ia, je zabeležila drugo zaporedno zmago. Nogometaši Bistrice so tokrat premagali Veržej in se po točkah približali Goričanki, Veržeju, Tromejniku in Kobilju, saj zaostajajo le za tri točke. Najvišjo zmago so tokrat dosegli nogometaši Čarde in Martjanec, ki so kar s 5 : 0 premagali Kobilje in se z devetega mesta prebili na sedmo. Pomembno zmago v borbi za obstanek v ligi so dosegli nogometaši Tromejnika Slovenice, ki so v Kuzmi premagali Nograd Hotizo.
S spomladanskim delom tekmovanjem so začeli tudi v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. V prvi medobčinski nogometni ligi je vodeča Tišina prepričljivo premagala Ižakovce, Rakičan pa Romo; obe moštvi sta tako povečali vodstvo na lestvici in, kot kaže, se bosta edini potegovali za naslov prvaka. Motvarjevci so presenetljivo visoko premagali tretjeuvrščeno Serdico, ki tako vse bolj zaostaja za vodečima Tišino in Rakičanom. V tekmah z dolnjega dela lestvice sta presenetili moštvi Cankove in Slatine, ki sta zmagali v gosteh. Cankova je premagala Bratonce, Slatina pa Lipo. V derbiju zadnjih dveh ekip je Grad nrenričliivo premagal Ljutomer.
Odbojka
Prvo tekmo dobil Kamnik
V prvi polfinalni tekmi končnice državnega članskega prvenstva v odbojki je Kamnik doma premagal Pomurje iz Murske Sobote z rezultatom 3 : 1 (25 : 20, 19 : 25, 25 : 14, 25 : 17). Sobočani so dobro igrali prva dva niza, v nadaljevanju pa popustili in dovolili domačinom, da povedejo z 1 : 0. Igra se na tri zmage. Pomurje: Horvat, Prša, Ti-
nev, Tot, Kerec, Čeh, Najdič, Marič, Topovšek, Kovačec, Fujs. (F. M.)
Poraza Beltinec
in Ljutomera
V predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni članski odbojkarski ligi Je Prvačina premagala Ljuto-
mer s 3 : 2 (25 : 22, 19 : 25, 25 : 18, 22 . 25, 15 : 12). Ljutomer: Primec, Horvat, Pirher, A. in B. Grut, D. in G. Kodila, Mulec, Špilak. Žužemberk pa je v Beltincih premagal istoimensko moštvo s 3 : 0 (25 : 19, 25 : 16, 26 : 26). Beltinci: Horvat, Gobec, Janža, Časar, Ko-štric, Hartman, Gumilar, Mesarič, Sobočan. (N. Š., F. M.)
Karate
Polonca Hiill najboljša
V Radljah je bil drugi kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo mlajših selekcij SKI zveze Slovenije, ki ga je pripravil Šotokan karate' klub Katana. Sodelovalo je 185 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 klubov. Lep uspeh so dosegli člani Karate kluba Tromejnik iz Kuzme. Najuspešnejša je bila Polonca Hiill, saj je zmagala med mladinkami v kategoriji nad 55 kg, hkrati pa bila tudi absolutna zmagovalka med mladinkami. Izkazal se je tudi Vedran Lazarevič, ki je bil najboljši med starejšimi dečki C. Med starejšimi deklicami je ekipa Tromejnik iz Kuzme zasedla prvo mesto. (F. M.)
Mariborčanke premagale Kemo
V predzadnjem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je druga ekipa mariborskega Branika premagala Kemo iz Puconec z rezultatom 3 : 1 (25 : 10, 25 . 18, 17 : 25, 25 : 18). Ekipa Sonimexa iz Radenec je bila prosta. Kema Puconci: Vlaj, Menci-gar, Vršič, Horvat, Zorkovič, Buk-vič, Eman, Crnkovič, Potočnik, Kuhar. (F. M.)
Sah
Soboški gimnazijci državni prvaki
V Novem mestu je bilo srednješolsko prvenstvo Slovenije v šahu. Lep uspeh je dosegla ekipa Gimnazije Murska Sobota, ki je v sestavi Miha Gomboc, Aleš Lazar, Maja Vučko in Maja Hočevar pod vodstvom mentorja in koordinatorja profesorja Franc Kuharja med devetimi srednjimi šolami zasedla prvo mesto in postala državni prvak.
Miha Gomboc (4. Š) si je na prvi deski delil prvo mesto, Aleš Lazar (3. Š) je bil na tretji deski prvi, Maja Hočevar je bila druga na tretji deski, Maja Vučko (2. A) pa druga na četrto deski. Gre za zelo talentirane šahiste, ki so tudi člani Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote in sodijo v svojih kategorijah v sam slovenski vrh. (F. M.)
Stojijo od leve: Aleš Lazar, Maja Hočevar, Franc Kuhar (mentor), Maja Vučko in Miha Gomboc.
Motokros_______________________
Dobro pripravljeni Radenčani
Na 1600 m dolgi progi v Oseku pri Lenartu je bila prva dirka za državno prvenstvo v motokrosu. V letošnji sezoni sta kar dve veliki novosti. Uvaja se razred »open«, v katerem tekmujejo z motorji od 250 do 650 ccm, državno prvenstvo pa se izvaja po sistemu »triplov«, kar pomeni, da se v enem dnevu tekmuje v vseh treh razredih: 85 in 125 ccm ter razred open. V letošnji sezoni bodo barve MTK Radenci zastopali trije vozniki: Matjaž Grušovnik (85 ccm), David Šauperl in Goran Galunič (125 ccm). Šauperl je letos prestopil iz "razreda 85 v 125 ccm. Že na prvi dirki je pokazal, da se lahko enakovredno kosa z drugimi, saj je bil v prvi vožnji med 28 tekmovalci na devetem mestu, vendar je moral zaradi okvare motorja odstopiti. Enako se je zgodilo Grušovniku, ki je bil tik pred koncem dirke (poldrugi krog) na odličnem drugem mestu, vendar je zaradi okvare motorja moral odstopiti. V drugi dirki pa je pokazal vrhunsko pripravljenost in zanesljivo zmagal. Zelo dober je bil tudi Galunič, ki je v prvi vožnji zamudil in zasedel enajsto mesto, v drugi vožnji pa je bil šesti. Marko Jaušovec, ki je član MTK Radenci, vendar v tej sezoni vozi za Fortuno .Moto klub Trebnje, je letos presedlal na četrtlitrski motor. Čeprav gre za veliki preskok, je Jaušovec že na prvi dirki pokazal, da se bo boril za naslov prvaka. V razredu do 85 ccm je Matjaž Grušovnik (MTK Radenci) zasedel sedmo mesto in osvojil 20 točk, Štefan Kardoš (AMD Štefan Kovač) pa je bil z 2 točkama petnajsti. V razredu do 125 ccm je Goran Galunič zasedel šesto (15 točk), David Šauperl, oba Radenci, pa s 7 točkami petnajsto mesto. V razredu open je bil Marko Jaušovec z 32 točkami tretji, Jurij Kozar (AMD Štefan Kovač) pa je s 5 točkami pristal na trinajstem mestu. Z rezultati prve dirke za državno prvenstvo So pri MTK Radenci zelo zadovoljni. (F. M.)
2. SNL			Pohorje			17 4 4	9	17:36 16	
Rezultati -18. kolo:					Brda	17 3 1 13		24:50	10
Beltinci: Viator 0 : 2 Elan: Nafta 1: 0					Renkovci	18 1 2	15	20:46	5
Brda : Renkovci 6 : 4					3. SNL vzhod				
Triglav: Iv. Gorica 2 :	0				Rezultati -	15. knln:			
Šmartno: Jadran 1:0 Aluminij: Železničar 1 : Zagorje: Dravinja 0 :0		0			Tromejnik : Hotiza 2 :1 Apače: Črenšovci 2.: 5 Turnišče : Kema 2 : 0				
Pohorje prosto					Bistrica:	Veržej 3:1			
Triglav	1813	2	3	43:12	41	Bakovci:	Lesoplast 2 :0			
Šmartno 1810	5	3	35:18	35	Čarda: Kobilje 5: 0				
Elan	1711	2	4	32.19	35	Odranci:	Goričanka 2:2			
Jadran	1810	3	5	31:17	33	Bakovci	15 9 1	5	34:18	28
Aluminij 18 9	6	3	33.20	33	Črenšovc	i 15 8 2	5	36:27	26
Zagorje 18 8	6	4	26:15	30	Odranci	15 6 7	2	35:22	25
Iv. Gorica 18 8	3	7	29:25	27	Hotiza	15 7 3	5	34:22	24
Nafta	18 7	5	6	21:19	26	Kema	15 7 3	5	28:19	24
Dravinja 18 7	3	8	17:23	24	Turnišče	15 7 2	6	27:27	23
Šentjur	15 6	3	6	23:27	21	Čarda	15 5 7	3	28:21	22
Viator	18 5 7cJa7nirar	1 P £	5 n	8 R	27:28 on-ni	20 on	Lesoplast	15 6 3 d C C O	6 n	31:27 rm.nn	21 n -•
Druga državna nogometna liga
Beltinci: Viator & Vektor O : 2
Beltinci - Stadion v športnem parku, gledalcev 500. Sodnik: Mihalič (Koper). Strelca: 0 : 1 Ubavič (30), 0 : 2 Grašič (86).
Beltinci: Talaber, Balažič (Zlatar), Kološa, Fajdiga, Cener, Erjavec, Kokaš (Škafar), Fras, Benko (Puhar), Mašič, Gostan.
Elan : Nafta 1:0	“
Novo mesto - Igrišče v Portovaldu, gledalcev 300. Sodnik: Mihelič. (Voličina). Strelec: 1 : 0 Sprečakovič (45).
Nafta: Magdič, Hozjan (Kulčar), Olen, Novak, Tratnjek, Gerenčer, Šabjan, Zver (Doma), Utroša, Preininger (Gjerkeš), Drvarič.
Brda : Renkovci 6 : 4
Vipovže - Igrišče Brd, gledalcev 250. Sodnik: Pavlič (Tuhinj). Strelci: 0 : 1 S. Bojnec (13), 1 : 1 Vulič (19), 1 : 2 Puhar (20), 2 : 2 Vulič (40-11 m), 2 : 3 S. Bojnec (49 - 11 m), 3 . 3 Winkler (57), 3 : 4 Puhar (59), 4 : 4 Žniderčič (67), 5 : 4 Vulič (70), 6 : 4 Winkler (71).
Renkovci: Gomboc, D. Ritlop (Graber), Kerman, Nežič, S. Bojnec, Horvat, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet, Lebar, Puhar (Gruškovnjak).
Tretja državna nogometna liga
Nogomet
V prijateljski tekmi je soboški prvoligaš Mura premagal hrvaškega prvoligaša Čakovec z 1:0. Strelec gola je bil Grizold. Nogometaši Mure iz M. Sobote so gostovali v M. Središču in v prijateljski tekmi premagali domačega Rudarja z 11 : 0. (Ti-ganj 5, Ivanič 2, Cifer, Dominko, Ko-punovič, Grizold). Po sanaciji poškodbe je nastopil tudi Damjan Gajser. (F. M.)
V sedemnajstem kolu prvenstva v prvi slovenski ligi je Tomaž Peto-via v Ljutomeru premagala Makoter Meteorplast z 8:5 (Kralj, Kamenšek, Novak, Stojko, Kurnik). V dvajsetem kolu druge slovenske lige pa so Križevci v pomurskem derbiju v M. Soboti premagali domačo ekipo s 4:2 (Hajdič in Zajmi za MS, Sreš 2, Žnidarič in PUKIavec za Križevce). Na mednarodnem turnirju naraščajnikov (U-10) v Ljutomeru je med sedmimi ekipami zmagal Maribor pred Ljutomerom in Bakovci. (N. Š.)
Veržej Tromejnik Kobilje Bistrica
15 4 4 7
15 4 4 7
15 4 3 8
15 4 1 10
21:23 16
23:32 16
13:36 15
22:60 13
1. MNLMS
Rezultati -12. kolo:
Tišina: Ižakovci 3:0 Rakičan: Roma 4 : 0 Grad: Ljutomer 6:2 Bratonci: Cankova 1:2
Lipa : Slatina 2 : 3 Motvarjevci: Serdica 3:0
Tišina	12 9 1	2	32:14	28
fiakičan	1.2 8 2	2	27:10	26
Serdica	12 7 1	4	24:26	22
Ižakovci	12 6 3	3	28:23	21
Slatina	12 5 3	4	28:23	18
Motvarjevci	12 6 0	6	32.30	18
Cankova	12 5 3	4	27:31	18
Roma	12 5 3	4	29:35	18
Tromejnik Slovenica : Nograd Hotiza 2 :1
Kuzma - Igrišče Tromejnika Slovenice, gledalcev 200. Sodnik: Habjanič (MS), Strelci: 1 : 0 J. Horvat (41), 1 :1 R. Lackovič (49), 2 : 1 Kovač (63). Tromjenik Slovenica: J. Cener, Šinko, J. Horvat (Pelcar), Škodnik, A, Šalamon, B. Šalamon, Hajdinjak, Kranjec, Z. Cener, Kovač (B. Horvat), Smodiš.
Nograd Hotiza: Žižek, Koudila, Farkaš, Oletič, Kolar, Jakšič (Prendl), Albert Lackovič, Tratnjek, Robert Lackovič, Ritlop, Albin Lackovič.
Apače: Črenšovci 2 : 5
Apače - Igrišče Apač, gledalcev 300. Sodnik: Klinc (Hajdoše). Strelci: 1 : 0 Rakovec (13), 1 : 1 Matjašec (22), 1 : 2 De. Horvat (38), 1 : 3 Kustec (42), 1 : 4 Kreslin (51), 1 : 5 Kreslin (75), 2 : 5 Hozjan (86).
Apače: Kozar, Fifolt, Štrakl, Rakovec, Kurbus (Hozjan), Topolinjak, Šemrl, Vukan (D. Vajngerl), Vajnhandl, Hvalec, M. Vajngerl (Muhič).
Črenšovci A. Plej, Matjašec, Hartman, E. Plej, Pucko, Kreslin, Krapec (Zelko), Gomboc, Kustec (Br. Horvat), Vori (Tkalec), Dejan Horvat.
Turnišče: Kema 2 :0
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik: Mijatovič (Velenje). Strelca: 1 : 0 Tompa (48), 2 : 0 Vegič (70).
Turnišče: Dominko, Mertik (Mertik), Hozjan (Škafar), D. Pucko, Buzeti, J. Pucko, Horvath, Ternar, Vegič, Tompa, Zver (Lebar).
Kema: Maučec, D. Banfi, Vinčec, Gregorec, Sočič, Gomboši, Škedel, Kuhar, Rakar (Maček), Kutoš (Vučak), Bočkorec (B. Banfi).
Bistrica : Veržej 3 : 1
Srednja Bistrica - Igrišče Bistrice, gledalcev 300. Sodnik: Brence ( Maribor). Strelci: 1 : 0 Kustec (1), 1 :1 Kosi (47), 2 : 1 Ozbetič (50), 3 : 1 Kustec (54).
Bistrica: Kusek, Žižek, Lebar (Cigan), Kustec, R. Kolenko, Gruškovnjak, A. Kolenko, Ozbetič (Horvat), D. Kustec, Vickovič, Kuzma (Maučec).
Veržej: Dervarič, Panič, Pučko, Hanžekovič, A. Osterc, Vidmar (Topolnik), Raj, Cmrečnjak, B. Osterc, Špilak (Dominik Kosi), Dušan Kosi.
Bakovci: Lesoplast 2 :0
Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Kerčmar (Hodoš). Strelca: 1 : 0 Hari (88), 2 : 0 Faršang (90).
Bakovci: Gergorič, Bači, Šnurer, Cor, Sabotin, Celcar, Recek, Ivanič, Donša (Tratnjek), Faršang, Verban (Viher).
Lesoplast: Zver, Šebok (Toth), T. Kerčmar, Ulen, Živič, Kutoš, Škerlak (Gjer-gek), Krančič, Časar, Škaper, R. Kerčmar.
Čarda: Kobilje 5:0
Martjanci - Igrišče Čarde, gledalcev 250. Sodnik: Jovanovič (Celje). Strelci: 1 : 0 Vogrinčič (5), 2 : 0 Vogrinčič (14), 3 : 0 Čarni (16), 4 : 0 Kerčmar (31), 5 : 0 Kerčmar (44).
Čarda: Špilak, Matuš, M.Kerčmar, Jaklin, Cigut, I. Kerčmar, Vogrinčič (Janča-rič), Cmor, Kerec, Horvat, Čarni.
Kobilje: Cener, Turner, Resner, Horvat, Muller, Gregorc, Pal, Zorica, Lebar, Trajber (Sajko), Kutoš.
Odranci: Goričanka Big Fun 2 : 2
Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 400. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelci: 1 : 0 Virag (22), 1 : 1 Kosednar (35), 1 : 2 Turza (67), 2 : 2 B. Berendijaš (74).
Odranci: Ščančar, Kreslin, Virag, Pozderec, Hozjan, Berendijaš, Mertik, Zakojč (M. Zadravec), Golob, P. Zadravec, Koša.
Goričanka Big Fun: Nemec, Buček (Gumilar), Gider, Kren, Poredoš, Ficko, Frčko, Lepoša, Kosednar, Vogrinčič (Kolar), Turza.
Lipa	12 3 1 8	14:32 25:37	10 6
Ljutomer	12 2 0 10		
2. MNL MS Rezultati -12. kolo Bogojina: Pušča 4 : 0 Makoter: Rotunda 14:0 Šalovci: Hodopš 4 :1 Gančani: Dokležovje 2 :1 Makoter 1210 2 0		56:13	32
Gančani	12 8 1 3	36:27	25
Šalovci	12 7 2 3	23:11	23
Bogojina	12 2 3 7	30:21	21
Hodoš	12 5 3 4	33.27	18
Dokležovje	12 1 3 8	22:32	6
Pušča	12 2 0 10	15:43	6
Rotunda	12 2 0 10	19:60	6
Mali nogomet			
GIP Beton	1710		3	4	69:42	33
Sevnica v	1710		2	5	51:37	33
Naja	17	9	2	6	78:66	29
Puntar	17	8	4	5	57:45	28
Meteorplast	17	8	2	7	73:75	26
TF Beton	17	6	1	10	51:66	19
M. Širovnik	17	3	4	10	53:77	13
Petovia	17	3	2	12	50:81	11
Maxi Club (-6) 17		4	2	11	46:71	8
2. slovenska liga						
Napol!	2017		2	1	168:74	53
Dobovec	2014		3	3 158:101		45
Leskovec	2011		2	8	101:85	34
Mac Cola	2011		1	8 150:125		34
Murska Sobota	20 10		1	9	103:106	31
Draža vas	20	9	3	8 101:100		30
Oplotnica	20	8	4	8 «7:127		28
Sl. Gorice	20	7	1	12 121:146		22
Vitomarci	20	6	3 11 103:138			21
Križevci	20	5	3	12	84:109	18
VESTNIK 29. marec 2001
ŠPORT
19
Tekmovanje v prvi pomursko-štajerski teniški ligi gre h koncu. V končnici tekmovanja je ekipa Trinajst M za tretje mesto premagala Forming z 2 : 1 in zasedla tretje mesto. (F. M.)
Rokomet
Arcont premagal Ajdovščino
V desetem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je Arcont v Radencih premagal Ajdovščino z rezultatom 27 : 24 (14 : 12), kar je njegova četrta zmaga. Arcont Radgona: Kocuvan, L.
Klun, Žinkovič 5, Petraš, Pintarič 2, Hojs 3, Smolko 4, Zorko 3, Tr-buc 2, Kepe 3, N. Klun 5, Fartek,
Bogdanovič.
Novo mesto	10	8	0	2	289:258	16
Mokerc	10	8	0	2	233:218	16
Švic	10	7	0	3	268:240	14
Grosuplje	10	6	0	3	232:212	12
Ajdovščina	10	5	1	4	290:244	11
Sava	10	4	1	5	250:257	9
Krim	10	4	0	6	272:264	8
Arcont	10	4	0	6	264:288	8
Fužinar	10	2	1	7	237:293	5
Kamnik	10	0	1	9	263:313	1
Rokoborba
Jure Kuhar in Mitja Sedmak zmagovalca
V Murski Soboti je bil dvodnevni rokoborski turnir grand prix za kadete, ki sta ga pripravila Rokoborska zveza Slovenije in Rokoborski klub Murska Sobota. Na turnirju je sodelovalo 69 rokoborcev iz Avstrije, Madžarske, Češke, Poljske, Hrvaške in Slovenije. Na slovesni otvoritvi so udeležence pozdravili Boris Barač, predsednik RK Muska Sobota, Jože Šuman, predsednik RZ Slovenije, Drago Balent, državni sekretar za šport, in Bela Pavlič, predstavnik Mestne občine Murska Sobota. Ob tej priložnosti je predsednik RK Murska Sobota izročil zlato medaljo Drago Balen-tu, srebrno Mestni občini Murska Sobota, bronasto pa delegatu mednarodne rokoborske organizacije Karoly Danjiju. Največ uspeha so na turnirju imeli predstavniki Poljske, ki so osvojili štiri prva mesta. Lep uspeh pa so dosegli tudi domači rokoborci, saj so osvojili kar Štiri medalje, dve zlati in dve bronasti. Najuspešnejša sta bila Jure Kuhar (76 kg) iz Murske Sobote in M'tja Sedmak (85 kg) iz Ljutome-ki sta zasedla prvi mesti in do-ila zlati medalji. Tretji mesta pa |ta zasedla Aleš Krojs (54 kg) in aš° Hladen (46 kg), oba iz Mur-v m S°bote' Po končanem turnirju urski Soboti so povedali:
Boris Barač ' pre«lsetinil( RK M- Sobo ,8: »Med-narodni ro-k°borski *Urnir ka. de,°v smo ?r9anizirali 7o - ..
cmO
imeli v Murski Soboti in abi| to od dosedanjih kvalitetnejši. Škoda da K . ..dnležilo večje
Visok poraz Kroga - Bakovec
V sedemnajstem kolu prvenstva v državni moški rokometni T. B-ligi je Ormož presenetljivo visoko
premagal Krog - Bakovce z rezultatom 28 : 19 (12 : 8). Krog - Bakovci: D. Kolmanko 1, A. Kolmanko
6,	Kreft, Ovsenjak 3, Hegeduš, Smodiš, Horvat 1, A. Vereš 2, S. Buzeti 3, D. Buzeti 1, B. Vereš, Zajnkovič 2, Roškar. (F. M.)
Sevnica	1714	0	3 457:384	28
Izola	1712	2	3 418:401	26
N. Gorica	1712	1	4 421:375	25
Hrastnik	17 9	0	8 428:410	18
Mitol	17 8	2	7 392:382	18
Cimos	17 8	2	7 400:403	18
voju - grand prix. To je bila eden od generalk za evropsko mladinsko prvenstvo leta 2004, za katero kandidiramo in imamo tudi za
gotovila, da bo v M. Soboti, Turnir je lepo uspel tako v organizacijskem kot tekmovalnem smislu. Doseženi rezultati kažejo, da se pozna delo trenerja Milana Nenadi-
ča.«
Stanko Šer-nek - mednarodni rokoborski sodnik: »Mislim, da smo zelo kvalitetno pripravili ta mednarod
ni turnir, kar lahko sam ocenim, saj sem bil na številnih turnirjih v tujini, visoke ocene pa smo dobili tudi od delegata in predstavnikov drugih reprezentanc. Škoda, da je zadnji dan odpovedalo udeležbo pet reprezentanc iz objektivnih ali neobjektivnih vzrokov. Vesel sem, da so naši tekmovalci dosegli odlične rezultate, saj smo osvojili štiri
medalje.«
Milan Nenadu - trener soboških rokoborcev: »Zadovoljen sem z mednarodnim turnirjem, ki
ga
mislim, da petih naj-se tekmo-število ro-
Namizni tenis
Radgončani v končnici
V petnajstem kolu prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je Radgona brez težav premagala lanskoletne podprvake Preserje, zlasti še, ker je Kitajec Xu Jia premagal reprezentanta Ignjatoviča, Moravske Toplice Sobota pa so težje, kot je bilo pričakovati, v Radljah premagala zadnje uvrščeno ekipo. Kus je premagal Koščka in Kocuvana, Koščak pa je tudi nepričakovano izgubil s Petarjem.
Radgona : Preserje 6 : 1 (Benkovič : Legiša 2 : 0, Rihtarič : Rogelj 2 : 0, Xu Jia : Ignjatovič 2 : 0, Rihtarič : Legiša 2 : 0, Benkovič : Ignjatovič 0 : 2, Xu Jia : Rogelj 2 : 0, Xu Jia-Rihtarič : Legiša-Rogelj 2 : 0); Radlje : Moravske Toplice Sobota 3 : 6 (Ternik : Solar 0 : 2, Kus : Koščak 2 : 0, Petar: Karkovič 0 : 2, Kus : Kocuvan 2:1, Ternik : Karkovič 0
: 2, Petar: Koščak 2:1, Kus-Petar : Karkovič-Koščak 0 : 2, Kus : Karkovič 0 : 2, Petar: Kocuvan 1 : 2).
Krog Bakovci	17	7
Gorišnica	17	7
Šmartno	17	6
Ormož	17	6
Kranj	17	5
Preddvor	17	1
2 8 410:410 16
1 9 413:384 14
2 9 413:384 15
1 10 432:452 13
1 11 448:492 11
0 16 271:380 2
Strelstvo
SD Janka Jurkoviča prvoligaš
V Ljubljani je bilo na sporedu sedmo in hkrati zadnje kolo prvenstva v drugi državni strelski ligi. Zmagala je ekipa SD Janka Jurkoviča iz Vidma s 1764 krogi, SD Ko-lomana Flisarja iz Tišine je bila s
li lepe in atraktivne borbe in dobro organizacijo. Zadovoljen sem lahko tudi z rezultati, ki so jih dosegli naši rokoborci.«
Mitja Sedmak - zmagovalec v kategoriji do 85 kg: »V moji skupini so bili štirje tekmovalci, dva Madžara in en
Poljak. Vse tri sem uspel premagati in zasedel prvo mesto in dobil zlato medaljo. Mislim, daje to moj eden največjih uspehov, zato sem ga tembolj vesel. Turnir je bil dobro organiziran in kakovosten. Upam, da mi bo ta uspeh spodbuda za nadaljnje delo in mislim, da uspehi ne bodo izostal.i.
Jure Kuhar - zmagovalec v kategoriji do 76 kg: »Mednarodni rokoborski turnir v M. Soboti je bil na viso
kem kvalitetnem nivoju, saj so sodelovali nekateri odlični rokoborci, kar še posebej velja za Poljake. V moji skupini je bilo šest tekmovalcev, v finalu pa sem premagal češkega tekmovalca Miroslava Čer-maka. Z osvojenim prvim mestom sem zelo zadovoljen, saj je to eden največjih mojih uspehov.« Karoly Banji - delegat File: »Turnir je bilo zelo dobro organiziran, tekmovanje pa je potekalo v najlepšem
V šestnajstem kolu prvenstva je Radgona v pomembnem srečanju v Novem mestu premagala Krko in si tako zagotovila igranje v končnici za uvrstitev od prvega do četrtega mesta. PucOnčani so po pričakovanju izgubili v Ljubljani z lanskimi državnimi prvaki.
Krka: Radgona 3 : 6 (Kralj: Xi Jia 0 : 2, Horvat: Benkovič 2 : 0, Hribar : Rihtarič 0 : 2, Horvat: Xu Jia 0 : 2, Kralj: Rihtarič 1 : 2, Hribar: Benkovič 2 : 0, Horvat-Hribar: Xu Jia-Rihtarič 1 : 2, Horvat: Rihtarič 2:1, Hribar : Xu Jia 0 : 2); Maxi Olimpija: Koma Puconci 6 : 3 (Reflak : Unger 2 : 0, Lasan : Benko 2 : 0, Plohl: Pavič 2 : 0, Lasan : Unger 0 : 2, Reflak : Pavič 0 : 2, Plohl : Benko 2 : 0, Plohl-Reflak : Unger-Pavič 2:1, Lasan : Pavič 0 : 2, . Plohl: Unger 2 : 0).
Sobočani so se poslovili
V osmini finala Interpokala so igralci Moravskih Toplic Sobote
gostovali pri nemški ekipi OVJM Altenbogge in, čeprav z igro niso razočarali, doživeli visok poraz. Po zmagi najboljšega domačina Langa nad Karkovičem v prvi partiji so bile možnosti domačinov majhne, čeprav sta v nadaljevanju Koščak in Kocuvan imela priložnosti za zmago, ki pa jih nista izkoristila. Tako so se Sobočani poslovili od
1702 kroga šesta. Med posamezniki je bil Izidor Hreščak s 589 drugi, Gorazd Kocbek (Videm) pa s 588 krogi tretji. Po končanem tekmovanju je naslov prvaka osvojila SD Janka Jurkoviča iž Vidma in se
kvalitetna. Mislim, da je boljše, če je bilo manj tekmovalcev - kot sto več, pa nekvalitetnih. Borbe so
bile lepe in kvalitetne, tako da smo s turnirjem lahko nadvse zadovoljni. Turnirje tudi minil brez poškodb, kar je tudi zelo pomembno.«
Feri Maučec
Mednarodni rokoborski turnir kadetov grand prix v Murski Soboti je pokazal, da se pomurski rokoborci lahko uspešno kosajo z najboljšimi evropskimi tekmovalci. Fotografija: Jure Zauneker
Rokoborba - Ljutomerski rokoborci so sodelovali na mednarodnem turnirju v Nemčiji in dosegli lep uspeh. Najboljši je bil Niko Horvat (46 kg), ki je pri dečkih zasedel prvo mesto. Med mladinci je bil Primož Horvat (69 kg) četrti. Mihaela Čirič /54 ko) oa ie kot edina deklica moa	—--»—■
Interpokala. Sicer pa je že uvrstitev v osmino finala lep uspeh.
OJVM Altenborgge-: Moravske Toplice Sobota 4 : 0 (J. Lang : Krakovič 21 : 13, 21 : 15, Rosenhdvel: Koščak 17 : 21, 22 : 20, 21 : 17, Robertson : Kocuvan 19 : 21, 21 : 10, 23 : 21, Lang-Lang : Karkovič-Koščak 21 . 15, 15 : 21, 21 : 14).
Na drugem selekcijskem mladinskem turnirju SVR, ki je bil v Muti, je bil od šesterice pomurskih igralcev najuspešnejši Gorčan (Lema), ki je v prvi skupini zasedel tretje mesto, Fridrih (MTS) pa je bil četrti. V tretji skupini je zmagal T. Ropoša (MTS), Soklič (Žogica) je bil peti. V četrti skupini je bil Kuhar četrti, v peti pa Škraban tretji. (M. U.)
Na zadnjem turnirju pomurske rekreacijske lige, ki je bil v Pucon
cih, so bili doseženi tile izidi: Puconci : Lendava II 4 : 2, Ljutomer: Lendava I 0 : 4, Lendava II: Ljutomer 4:1, Lendava I : Oven 4 : 0, Puconci: Lendava I 0 : 4, Cven : Lendava II 4 : 0. Zmagal je Cven
pred Puconci in Lendavo L Med posamezniki pa je bil najboljši Skli-zovič (Cven) pred Rošičem (Lendava) Bakačem (Lendava) in Vere-nom (Puconci). Na medobčinskem tekmovanju veteranov je zmagal Tone Ficko (Ljutomer) pred Dušanom Babičem (Branoslavci) in Ignacem Magdičem (Kamenščak). (N. Š.)
uvrstila v prvo državno ligo. Med posamezniki pa je prvo mesto osvojil Izidor Hreščak, Gorazd Kocbek pa je bil tretji.
Maja Dular
in SD KF Tišina tretja
Z odigranim sedmim kolom v Ljubljani se je končalo tekmovanje
v prvi državni strelski ligi. Med pomurskimi strelci je bila najuspešnejša Maja Dular (Pomurka), ki je s
587 krogi zasedla tretje mesto. Rajko Robnik (Ljutomer) je bil s 586 sedmi, Drago Pertoci (Tišina) s 585 krogi osmi. V ekipni konkurenci je SD Kolomana Flisarja iz Tišine s 1741 krogi zasedla tretje, SD Radgona s 1733 četrto, SD Pomurka Ml s 1725 peto, SD Turnišče s 1723 šesto in SD Ljutomer s 1707 krogi deseto mesto. Po končanem tekmovanju je SD Tišina s 69 točkami na četrtem, SD Pomurka s 49 na petem, SD Radgona z 39 na sedmem, SD Ljutomer s 35 na osmem in SD Turnišče s 33 točkami na devetem mestu. (F. M .)
Šport od tod in tam
Kolesarstvo - V Jarunu na Hrvaškem je bila mednarodna otvoritvena kolesarska dirka na kronometer. Izkazal se je član KK Tropovci Simon Špilak, saj je na 6,5 km dolgi progi ugnal vseh 61 mladincev in zanesljivo zmagal s povprečno hitrostjo 45 km na uro v močnem vetru, kar potrjuje vrhunsko kvaliteto tega mladega kolesarja. (F. M.)
Judo - V Mariboru so judoisti polagali izpite za višje pasove. Med soboškimi judoisti sta uspešno opravila izpita za I. DAN Peter Rančigaj in Gorazd Kerec in postala mojstra juda. Franc Pozderec in Goran Ha-šaj pa sta opravila izpita za mojstrski pas III. DAN. (F. M.)
Judo - Na mednarodnem turnirju v judu za pokal Murske Sobote sta se od soboških judoistov najbolje odrezala Maja Uršič (52 kg), ki je zmagala pri st. deklicah in Uroš Kavčič (28 kg), ki je bil prvi pri dečkih. Tretja pa sta bila Aljaš Bed-nar (28 kg) in Tilen Apšner (40 kg) pri dečkih. Med tekmovalci Grada je bil najboljši Nikolajoš Boček (22 kg), ki je zmagal pri dečkih, tretja pa sta bila Simon Sukič (22 kg) pri dečkih in Vedran Lazarevič (60 kg) pri st. dečkih. (F. M.)
Judo - Mladi judoisti JK Lendava so sodelovali na mednarodnem turnirju v avstrijskem Attnangu. Najbolje sta se odrezala Alenka Premoša (70 kg) in Marko Mlinar (73 kg), ki sta zasedla tretji mesti. Lea Benko (63 kg) je bila peta. (F. B.)
Judo - Na mednarodnem tekmovanju v judu za pokal Velike Gorice pri Zagrebu so se izkazali mladi tekmovalci M. Sobote in Kluba borilnih veščin Lendava. Od Sobočanov je bil Grega Zrim (44 kg) prvi, Karin Kerec (40 kg) druga. Denis Ščančar (50 kg) pa tretji. Ekipno je Murska Sobota bila pri otrocih druga. Od KBV Lendava je bil najboljši Rene Žunič (60 kg), ki je zmagal, Leon Ozmec (60 kg) in Boris Rudaš (50 kg) pa sta bila druga. Sebastjan Čirič (46 kg) je zasedel tretje mesto. Ekipno je bil KBV Lendava pri mladincih tretji. (FB, FM)
Karate - Na državnem prvenstvo v kofukanu v Polzeli so se izkazali mladi karateisti Ljutomera, saj so osvojili več prvih mest in naslovov državnih prvakov. V svojih kategorijah so v katah zmagali: Peter Dro-bež, Staša Žibrat in Samo Prelog. V borbah pa so naslove državnih prvakov osvojili: Aleš Preglej (40 kg), Samo Prelog (65 kg), David Marin (70 kg), Tina Mlinarič (68 kg) in Samo Potrč (nad 78 kg). (N. Š.) Strelstvo - Na državnem prvenstvu osnovnih šol v streljanju s serijsko zračno puško, ki je bilo v Ljubljani, se je izkazal Denis Banfi (OŠ I. MS), ki je s 180 krogi zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Edvard .Varga (Dobrovnik) je bil tretji, Andrej Gomboc (Cankova) pa četrti (oba po 176 krogov). Miha Podle-sek (Cankova) s 174 krogi je bil peti. Ekipno je OŠ Cankova zasedla prvo mesto. (F. B.)
Badminton - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v badmintonu za igralce in igralke do 11 let. Sodelovali so tudi Lendavčani. Lep uspeh je dosegla Nika Koncut, ki je pri deklicah zasedla prvo mesto, Iva Lukač je bila druga. Koncutova in Lukačeva sta zmagali tudi v dvojicah. Med dečki je bil Dejan Žalik tretji. V mešanih dvojicah sta Nika Koncut in Mišo Žalik zasedla drugo mesto, Iva Lukač in Dejan Žalik pa tretje. Tretje mesto sta osvojila tudi Dejan in Mišo Žalik v dvojicah. Lenda-včan Matjaž Žalik se je tudi izkazal na državnem prvenstvu mladih (do 17 let) v Ljubljani, saj je med posamezniki zasedel tretje mesto. Boštjan Šomen in Matjaž Žalik sta v dvojicah bila druga. (F. B.)
Šah - Na prvem letošnjem hitropoteznem turnirju ŠD Lendava je sodelovalo 10 šahistov. Zmagal je Gaber z 8 točkami pred Vučkom
20
NA SCENI
29. marec 2001 VESTNK
Film: Promet
Narko zmaj večji od vlade ZDA
Traffic, ZDA, 2000.
Režija:
Števen Soderbergh.
Igrajo:
Michael Douglas, Benicio Del Toro, Don Cheadle, Catherine Zeta
Izgubljena
ilm Promet (spet neustrezen prevod naših prevajalcev, saj gre za kupčijo z drogami in ne za promet v običajnem pomenu besede) režiserja Stevena So-derbergha, ki je letos kandidiral za oskarja z dvema filmoma, mogoče za sabo ne pusti toliko razmišljanja, kot npr. Brodolom, je pa zato izredno atraktivno posnet in zrežiran. O tem pričajo tudi oskarji za najboljšo režijo, montažo, izvirni scenarij in najboljšega stranskega igralca.
Z režijo se je Soderbergh res izkazal, saj so film snemali na 110 različnih lokacijah v Teksasu, Kaliforniji, Mehiki, Ohiu in Washin-gtonu. Ne preseneča tudi oskar za montažo, saj je Promet sestavljen iz na začetku majhnih fragmentarnih zgodb, ki se na koncu zlepijo v celoto. Vsi so povezani z vsem, kamera pa njihova doživetja in travme kaže na dokumentaren, begajoč način, kar zelo spominja na nadaljevanke, kot je npr. Umori. Tako film daje močan občutek realnosti, tudi pri prizorih usmrtitev. Pa še ena razlika je: svetloba in luč sta pri dogajanju v ZDA bolj temni, v Mehiki pa pretirano svetli 'in porumeneli. Na ta način Soderbergh poskuša pokazati razliko med prvim in tretjim svetom, ki pa imata eno skupno točko: mejo. In preko tiste v San Ysidru pri San Diegu vsak dan prehaja 45 tisoč vozil in 25 tisoč pešcev. Vse je nemogoče kontrolirati, zato je promet prekupčevanja z drogami prerasel v ogromnega, neobvladljivega moloha, ki ga ne more zaustaviti niti vlada ZDA, saj ima bistveno manjši proračun kot pa narko-ba-roni v Mehiki. V eni od zgodb spremljamo politika Boba Wake-fielda (Michael Douglas), ki ga imenujejo za direktorja državnega urada za nadzor proti drogam. po drugi strani pa se najprej ne zaveda, da se mu doma drogira hčerka. V drugi zgodbi mehiški ulični policaj iz Tijuane Javier Rodrigues (Benicio Del Toro) s spretnim in tveganim manipuliranjem med skorumpiranimi st-. ranmi napreduje iz skromnega . detektiva v pomembnega svetovalca. A cena, ki jo mora plačati, je visoka: izdaja najboljšega prijatelja Manola (Jacob Vargas), ki pa bi lahko s svojim gobcanjem pod rušo spravil oba. In ena najboljših scen filma: ko vladni agenti pred-, lagajo Javierju denarno nagrado, on zahteva od ZDA le, da zgradijo razsvetljavo na baseballskem igrišču v Tijuani. Takšna je namreč že omenjena razlika med razvitim severom in nerazvitim jugom. V tretji zgodbi Helena Ayala (Catherine Zeta - Jones) zgrožena spozna, da je njen mož Carlos (Števen Bauer) največji ameriški prekupčevalec z drogami in najame plačanega morilca, da ubije glavno pričo (Albert Ferrer) proti njemu. Tega pa poskušata zaščititi policaja (Don Cheadle in Luis Guzman), a tudi eden od njiju bo plačal ceno z življenjem. Ena od najbolj smešnih scen je, ko jima Helena prinese v kombi, v katerem jo prisluškujeta, dve limonadi in jima sploh ne zameri, da opravljata svoje delo. Film Promet je krut, realističen, s poanto, da nihče ni čist v poslu z drogami, za mnoge od njih pa se taka tvegana igra slabo konča. Veri- ■ zem popusti le proti koncu filma, zato pa je največji užitek sprem- g Ijati igro Benicia Del Tora, ki dvi- g gne Promet na višji nivo. Pošteno s
-Jones, Luis Guzman, Dennis Quaid, Števen Bauer, Tomas Milian, Albert Finney, Jacob Vargas, Albert Ferrer.
Dolžina filma:
140 minut.
Vestnikov a ocena: 4. Ocena igre: 4-5(Del Toro 5).
Na sporedu maja v soboškem kinu Park.
Izgubljena sem v sanjah, izgubljena. Ne najdem poti v resničnost, ne v sanje. Moja pot vodi nekam vstran, v nezna-nost in v tej neznanosti se spet izgubljam. Izgubljam se v tvojih očeh, polnih ljubezni in sovraštva, izgubljam med pametjo in srcem. Zakaj ni srednje poti? Pred mano so odločitve, kot pisma na stari mizi v soju sveče, na katera bi morala odgovoriti, a jaz jih pomešam, odločim se napak. Vedno ... Kam to vodi? Izgubljena sem ... Pomagaj mi... Ne slišiš me, ne mojih vzdihov, ne klicev ... Sama se. Osamljena. Ti si blizu, a tako daleč ... poslušam govor tvojih misli in jih ne slišim več ... Gledam te, tvoje modre oči, pa jih ne vidim več ... Prikažeš se mi kot lisa iz megle, a še isti hip te megla spet objame in ni te več ... Hladen zimski večer mi pred obličje meče tvoje slike, slike tvojih gibov, pogledov tistih modrih
Bese
oči in reka spominov obudi tvoje dihe, trepet tvojih rok, mežikanje trepalnic, valovanje tvojih las ob dotiku z nežno sapico obudi roso v tvojih očeh in kot labod na vodi se umirim in kot belina morske pene butne hrepenenje ob srce in duša se napolni s cvetjem češnje ... Zaželim se potopiti v vode, ki vodijo do tebe, do tvojega srca. In že stopam po peščini, okrašeni s sivim skalovjem, šum valov obdan z mesečino mi polni ušesa, objamejo mi gležnje in me sprejmejo vase. Spojim se z njimi in pesem siren vabi me k tebi, k tvojim očem, ki gledajo me z luno. Odtrgam še valovom, poletim tebi naproti... Objameš me in v tvojem varnem objemu, luna, zaspim... In spet izgubljam ... V sanjah. V mislih. V resničnosti. Spet sem osamljena, izgubljena.
MMS - Goga
Modra Dolina
Padla zvezda z neba, pokazala pot na sever, prižgala luči v tisti črni mesečini. Tam da-
leč, tam daleč, le zakaj, zakaj... Spreleti me strah, občutek, da bom danes poletel v raj, rdeče nebo, s pogledom na modro mesečino, v njej vidiš črno praznino, ki se širi in oži, čuti in ljubi. Ljubil sem jo tudi jaz, jo zanemaril, ubil, zdaj rdeča puščica v mojem srcu, odpira rane, pušča sledi, seka poti, se mi luč v svet že megli. Tam zrem v črno praznino, obdano z modro mesečino, izginil je svet pred menoj, ostala si le ti in to samo z menoj, v naročju topline, v sijaju modre mesečine, gledava v široko tazprtč doline. Ponese me v ekstazo, kjer začutim tvoj poljub, oblije me mraz, izginem v tvoje telo. Po žilah mi teče tvoja kri, zabodeš me globoko v srce, zdi se kot bi presekal dolgo krožnico, se vrnil nazaj, nazaj v tvoj objem, v metuljev raj, pisan svet. Mavrična ljubezen, umrla duša zacveti, zapustil sem ta svet, ne gledam naprej, še manj pa nazaj, ptice nama govorijo šale, nasmeh ta tvoj še kako potrebujem. Vidim bolečino, jo čutim, ranjen z njo Se sprehajam, ranjen z njo se ce-
lim, jo želim varovati, hočem seči v dno duše, izvleči tisti kanček sreče za katerega vem, da se skriva nekje globoko. Ko bi le bil jaz tisti vitez, ki izpolnil bi želje njene, ko bi le lahko z mano obdržala nasmeh. Hočem biti tvoja srečna zvezda, ki bo krožila ves čas nad tabo, naprej in naprej in naprej, hočem biti tista srečna zvezda, hočem da postaneva eno. Vrnila si življenje in končal ga bom s teboj, naj te moja modra kri greje, ko se boš sprehajala med zvezdami, saj le tja sodiš, o ti nepopisna lepota. Sonce grmeče nad nočjo, tvoje telo, vsakega greha vredno, zakopano v nesreči, tvoja sreča je kri, ki se pretaka skozi moje srce, tvoja sreča je moje življenje.
S. Č. (YesterdaY)
Vaša čustva
Strogo zaupno Vaša čustva
Moji ljubezni Alenki
Kot biser sredi jutranje rose, kot vrtnica sredi najlepšega vrta, zame prelepa, kakor žamet nežna, pramena svetla in temna ima. Rad bi vedel, od kod jih ima, rad bi vedel, za koga jih čuva, a ko jih zagledam, ves zadrhtim, saj že ob pogledu nanje znorim.
NinCika
Toje moja mala roža, moja lastna kri in koža, zaupam ji lahko vse, saj te oči začarane, ne bodo nikdar izdale me. Vedno mi stoji ob strani, vsega zlobnega me brani, fantom vsem se zdi privlačna,
Nikoli je vprašal nisem, če so zame, saj nikoli ni v obrazu mračna. Lep nasmeh nadane si, nato brž pomežikne mi ter na lička poljubček izroči,
a vsak večer me spravijo v sanje,
me zjutraj prebudijo v lep dan. In komaj sedaj se zavedam, da nihče drug jih ni občutil, jih ni božal in z njimi zaspal, v njih nihče ni zagledal nekaj, kar je iskrena ljubezen, to niso le lasje, so božji dar, ki jih čuval bom,
nato pa k svojemu ljubemu odhiti. Toje moja mala roža, moja lastna kri in koža. »Nlnclka, nikdar te nočem zapustiti,, le s tabo hočem skupaj vedno biti ...
dokler na njih sončni žarek bo sijal! Robert
Dragi TJ
in le tebi dopustila bom, da ko umrem, odpreš mi srce ter obudiš spomine najine.« Mateja (sangrija)
Ni tako dolgo nazaj, pa vseeno precej časa, kar sva se spoznala.
Nekako sva se hotela izogniti drug drugemu, toda nisva se mogla, verjetno tudi ne hotela.	_ , .
Takoj sva čutila, da sva si všeč. Joj, kako lepo!	1 CDl
Od takrat sva z mislimi vedno skupaj,	Nežna je tvoja roka]
src! nama bijeta samo drug za drugega.	a groba je moJa
Želela bi, da bi tako ostalo za vedno. jn ko seževa gj v Ljubim te!	,. .	, , . ,
’	vedi, da odpiraš mi vse poti,
gueeny	vedi, da Sj ml v rjave
vedi, da segel si mi do dna globokega, do mojega srca nedotaknjenega.
• Prleški
študentski klub vabi
Brucovanje
Prleški študentski klub pripravlja brucovanje, ki bo v soboto, 31- marca 2001, ob 20.00 v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru. Igrajo The Cool, poskrbljeno bo za pijačo in jedačo, imeli pa bodo tudi srečelov! PŠK vabi vse željne zabave, še posebej pa brucke in bruce!
»Zobl Žur«
ZoblŽur bo v torek, 3- aprila 2001, v Ljubljani v K 4 od 21.00. ure naprej. Igrali bodo Tabu, Pridigarji in Kompromis. Na tradicionalnem prleškem žuru seveda ne bo manjkalo kruha, zobla, luka, špricara, dobrih prleških buteljk... Organiziran bo tudi avtobusni prevoz (17.00 Ljutomer - avtobusna postaja, 17.30 Ormož - avtobusna postaja, 18.30 Maribor - Petrol pred Štukom). Podrobnejše informacije in karte dobite pri Robiju (041 328 391). Za člane PŠK je cena 1.500,00 SIT, za ostale 2.000,00 SIT (prevoz +
Ljubila sem
Ljubila sem jesen, dokler nisem spoznala zime. Ljubila sem zimo, dokler nisem spoznala pomladi. Ljubila sem pomlad, dokler nisem spoznala poletja. Ljubila sem poletje, dokler nisem spoznala tebe, tvojih laži in prevar.
Od takrat ne morem več ljubiti.
Tamarine
Žrtev
Na kolenih, z rokami uprtimi v nebo, kličem tvoje ime.
Preklinjam vse demone, deležne tvoje naklonjenosti.
Moja kri naj zadovolji tvoje željno telo, moje solze naj iztekajo, da potešijo tvojo žejo.
Moje telo naj propade, da bo tvoje preživelo. Moja žrtev naj te odreši.
Seni
Ponos
Na samem vrhu navihanega nosa leži središče tvojega ponosa, do oblakov in še višje sega, vse meje skromnosti presega. Rada bi na prste ti stopila, te v resničnem svetu potopila, moj glas takrat končno bi zavpil: Kralj je svojo krono izgubil!
Biserka
Brodolomec
Na ostro čer nasedla sem, kakbr Titanik potapljam se v ledeno mrtvo morje. Zakaj ti zaupala sem, vprašanje poraja se, ti zakril si moje obzorje, požel moje mladostno polje, zdaj pa besni valovi goltajo me, moje zadnje ostanke in upanje: ki še vedno v meni je, ljudje, prosim rešite me.
Sonja Š.
Ljubezen je...
O ljubezni govorijo besede, vedno enake, pa vendar drugačne, nikoli izrabljene, pa čeprav so bile že neštetokrat izgovorjene, zašepetane, zapisane na papir, nanizane v pesem ali ljubezensko pisemce.
Nekateri govorijo o svojih čustvih z lahkoto, drugim se besede zatikajo ali sploh ne morejo glasno spregovoriti.
Vendar pa o ljubezni in naklonjenosti ne govorijo le besede, ampak tudi rože. Simbol ljubezni so vrtnice, vendar o tem, kar se skriva v srcu, govorijo tudi druge rože.
Pa ne samo o tem, ampak tudi o bližajoči se pomladi, soncu, veselju in ljubezni do življenja in ljudi, s katerimi živimo.
Dorabella
Sedaj ve
Sedaj je že prepozno, sama sem kriva za vse.
Sam sedaj vedel bo, da mu sreče privoščil ni.
Sam sedaj vedel bo, da ljubil jo je močno.
Sedaj se tudi jaz zavedam, da kriva sem te zmede vse. Da bi to vedela, tega storila ne bi. Sam sedaj vedel bo, da sovraži jo močno.
Sam sedaj vedel bo, da srečen nikoli ne bo.
Sedaj se bo zavedal, da sreče ni. Da bi odkril skrivnost svojega srca, vedel bi, da sovraži jo.
A ni povedal ne besede, storil ne napake, in obljubil ni stvari in vedel ni, zakaj se mu to godi.
A ndi
VESRH 29. marec 2001
MULARIJA
21
Zletele
Med prireditvijo Slovenskega kulturnega društva Lastovka v In-golstadtu, ki je bila posvečena praznovanju dneva žena, so nenapovedano prišle na oder tudi Silvija Žalik, Monika Andreč in Klavdija Majcen ter s svojimi plesnimi »umetnijami« prijetno presenetile. (Foto: J. G.)
Moja mama je zaposlena kot trgovka. Vstaja zelo zgodaj, saj začne z delom že ob šestih. Vrača pa se pozno popoldne. Najprej nam pripravi kosilo. Pri pomivanju posode in pospravljanju ji pomagam tudi jaz. Če je vreme.prijetno, se greva večkrat rolat. Zelo sem ponosna, da sem jo naučila rolati.
V nedeljo se še posebej potrudi pri kuhanju kosila. Jedi nam lepo servira. Včasih speče tudi potico.
Najbolj sem vesela, ko greva skupaj nakupovat. Kupi mi potrebna oblačila, včasih pa me nagradi tudi s čokolado.
Mamo imam zelo rada in je nočem nikdar izgubiti.
Simona Podlesek, 3. b, Podružnična OŠ Dokležovje
drijivdfajd
Bila sem ena od redkih srečnic, ki smo imeli podaljšane zimske počitnice.
V soboto smo se s starši odpeljali proti Ljubljani, kjer je bilo zbirališče za udeležence smučarske šole. Nikogar nisem poznala, prav tako ne še ena deklica, zato sem na avtobusu sedla k njej. Odpeljali smo se v Kranjsko Goro. Tam smo se veliko smučali in se zabavali. V veliko veselje nam je bilo tudi vsakodnevno srečevanje slovenske smučarske reprezentance. Jureta Koširja in druge sem prosila za avtogram. Jure se mi je podpisal na moj smučarski kombinezon. En dan smo se vozili tudi na smučišče v Italijo. Zadnji dan smučarske šole pa smo imeli tekmovanje. Prismučala sem si četrto mesto, na kar sem zelo ponosna, saj so nekateri obiskovali tečaj že četrtič. To so bili zame lepi doživljaji.
Pome je prišel bratranec. Poslovila sem se od novih prijateljev in se odpeljala proti domu, kjer so me domači že težko čakali.
Nina Kreti, 7. a/9, OŠ II M. Sobota
'Kakem0 drMiiitj-čjd
Bil sem kuhar v hotelu Miral. Prišli so gostje iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. Za zajtrk sem pripravil jabolko in kozarec mleka. Bili so zadovgljni. Za malico sem se nekaj časa spraševal, kaj naj bi naredil. Aha, odločil sem se za potico in kakav. Za kosilo sem pripravil zelenjavno juho, polnjeno papriko in solato, traven pa še vino in jabolčni sok za nealkoholike. Bil sem utrujen, vendar sem moral že misliti na popoldansko malico. Naredil sem sadno kupo. Sledila je še večerja. Pripravil sem mlečni riž in banano. Nazadnje sem tudi jaz prisedel k njim.
Martin Budja, 3. raz., OŠ Radenci
PeiUek a majd
Nekega dne sem zagledal pri uri slovenščine v peresnici palčka. Igral se je z mojim šilčkom. Na koncu ure sem ga pozdravil. Ni me slišal. Potem se je obrnil in me zagledal. Zelo se je prestrašil. Začela sva klepetati. Mimo je prišel sošolec Miha. Vprašal me je, s kom se pogovarjam. Odgovoril sem, da s palčkom z Marsa. Ko je on to slišal, se je razjezil in v trenutku izginil. Čez čas se je pojavil zunaj. Postajal je vedno večji. Na koncu je že gledal čez streho. Hotel me je pohoditi, ampak jaz sem ga prijel za nogo in ga vrgel na tla. Postal je rdeč kot paradižnik. Bil je tako besen, da se je razpočil. Od njega so ostali samo mehurčki, ki so lebdeli v zraku in počasi izginjali.
Od takrat se mi ni prikazal noben palček več.
Matic Matavž, 3. b, OŠ Gornja Radgona
kdo- bta rudrun in ectčl
Pesmica a
Kuršinci so naša vas, kjer prebiva vsak od nas.
Včasih smo imeli cesto, luknjasto kot presto.
Zdaj je cesta lepa, gladka kakor repa. Skozi vas teče potok Turja, ob nevihti hiter je kot burja. Kmetje sejejo po njivi, razmršeni kot konjski grivi. Pesmica ta ni umetnost, pač pa le verjetnost.
Kristina Farkaš, 3. raz.
OŠ Mala Nedelja
MAMA:
- Je tista, ki me je rodila. (Martina)
- Mama mi bere knjige, kupi žogo in kaj speče. (Danijela)
- Mama mi kuha in peče. (Jernej)
- Mama mi kupi kruh in telebajske. (Marcel)
- Mama me pelje v šolo in pride po mene. (Tadej)
- Z mamo grem k logopedu. Potem mi kupi čokolado. (Brigita)
- Mama mi peče pecivo. Imam jo rad. (Blaž)
ATI:
- Ati mi je naredil hišo za v pesek. (Martina)	:
- Ati se igra z mano. Pomagal mi je narediti hiško za ptičke. (Denis)
- Ati mi je kupil kolo. Skupaj sva naredila hišo iz sončničnih palic, v kateri se igram. (Tadej)
- Ati skrbi zame. Vesela sem. ko se ne krega. (Danijela)
- Moj ata hodi v službo. (Brigita)
- Ati mi je kupil pohištvo s predali. (Marcel)
- Atija imam rad, ker mi pri vsem pomaga. (Blaž)
Učenci 1. razreda OŠ Cven
n-emoie- M-ed
Anka je stara sedem let. Zjutraj vstane in odpelje svojo mamo v šolo. Nato se odpelje na gradbišče. Veliko dela, da lahko kupi mami vse, kar potrebuje. Zvečer se urejena vrne domov. Čaka jo še kup opravil. Kuha, lika, pere, uči mamo pisati in jo tudi okopa. Utrujena leže v posteljo in premišljuje, kako lepo je odraslim. Otroci pa še naprej garajo. Le kdaj bo spet drugače?
Timotej Reise, 2. a/9, OŠ II M. Sobota
PwuWMlU MM
100. dem
Letos smo prvič na naši šoli dočakali 1’00. dan tudi v prvem razredu devetletke. V razredu nas je 16 učencev ter učiteljica in vzgojiteljica. Že pri načrtovanju učno-vzgojnega dela v razredu smo vključili tudi preštevanje dni s ciljem, da učenci spontano ugotovijo (ko označijo vsak dan v tedenski okvirček), da se ponavlja enako število dni in da čez nekaj tednov pridejo počitnice. V začetku večina učencev ni znala prešteti dnevov sedaj pa to prešteje vsak, prav tako tudi tedne med počitnicami.
Skupno smo začeli načrtovati, kako bi preživeli ta dan. Želja učencev je bila, da bi se samo igrali, telovadili, da bi šli v računalniško učilnico ... Skupna ugotovitev je bila, da se praznik pozna tudi na mizi. Skleniti smo, da si nekaj pripravimo. Izoblikovali smo načrt za peko piškotov. Učenci in starši so prinašali recepte. Na koncu smo se skupno odločili, katere piškote bomo spekli, in to kar sami. Pri delu nam je pomagala tudi mama naše učenke Simone, ki je z eno skupino otrok spekla medenjake. Za sladilo so uporabili regratov med, ki sta ga spomladi s Simono kar sami pripravili. Vsak od učencev je imel neko nalogo, ki jo je z veseljem opravil. Težko je bilo počakati le, da se vse speče. Velikokrat smo kukali v pečico, ugotavljali, da naše dobrote postajajo drugačne barve, in svojo nestrpnost krotili z raznimi družabnimi igricami. Tudi na naš razred, v katerem smo si pripravili slavnostne pogrinjke, nismo pozabili.
Ta dan nas je obiskala tudi babica naše učenke Maje, ki je strokovnjakinja na področju zeliščar-stva in nam je še polepšala ta že tako posebni dan. Predstavila nam je najpogostejše rastline, ki jih pri nas nabiramo za čaj (kamilica, lipa) in nam tudi pripravila čaj iz posušenega šopka različnih zelišč, ki ga je sladkala z borovim medom. Ta čaj naj bi preprečeval prehlad in gripo. Kako resnično učinkovit je, imamo zdaj priložnost ugotavljati.
Imeli smo občutek, da doživljamo nekaj lepega. Tako prijetno in okusno je bilo popiti čaj, katerega nastanek smo opazovali, čakali, ter prigrizniti piškote, medenjake, ki so jih ustvarili naši prstki!
Vsi, ki smo preživeli ta dan z učenci, smo ugotovili, da ji bil nekaj posebnega.
Ana Pavlinjek in Ingrid Hari, OŠ III Murska Sobota
pu.
se radi skupaj igrali. Poleti so norelt sicer nj zna) p|avatj je Pogosto so se šli tudi kopat m plava ~ jva|j Ubogj Franček je Pa gledal, kdo bo zmagal. Najraje pa snluča|ii drsa)i de|afi Pn iskanju vedno prepočasen. Poz	|f v hišjcah Nekg
snežaka in se kepali. Ko je bilo zelo mr ■s jca|a zdravnika čuka. ga dne je Franček zbolel. Njegova ma J p . vsak dan obiskat kanček je imel angino. Njegovi prijatelji su y k	Franček
Brez njega se niso več tako lepo igrah- Cez neKaj
ozdravel in ponovno so se skupaj vese o i 2 g oš Bodonci
22 DOBRO JE VEDETI ■„	29. marec 2001 IBB1
Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč. Toda treba bo vložiti nekaj truda, to pa je odvisno od tebe. On: Kar si iskal, to si tudi našel. Vprašanje je le, ali boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti ali boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda ...
OVEN
Ona: Nikar se ne spuščaj v tvegane napovedi, ampak si raje pusti malo več »igralnega« prostora. Prijateljica ti bo najprej zavidala, pozneje pa se bo vendarle uspela sprijazniti z novimi razmerami.
On: Spomin na preživeto bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli nanjo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa ...
DVOJČKA
Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost, ne bo ti žal.
On: Prehitro boš pozabil na svoje obvežnosti in se prepustil lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boš našel nikakršne varnosti, vendar se boš zabaval kot še nikoli doslej.
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Otroci in zdravila
Starši, bodite nežni, vendar vztrajni!
Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem, to pa ti bo na neki način celo všeč. Položaj bo resda skrajno komičen, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boš za stvar ti sama.
On: Naj ti ne bo žal, da si pogosto osamljen, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se ti ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo treba tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo*.
Ona: Prijeten konec tedna s prijetno osebo se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že dolgo iščeš. Prijateljica ti bo razkrila veliko skrivnost, ki pa si jo ti odkrila že prej kar sama. Toda vseeno ti bo prijetno pri srcu.
On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal zelo dobro idejo.
o zdravnik predpiše otroku zdravljenje z zdravili, hkrati nalaga tudi vam, staršem, veliko odgovornost, saj morate dosledno upoštevati vsa navodila glede jemanja zdravil, kajti le tako bo zdravljenje uspešno.
Predpisana količina zdravila je lahko odvisna od otrokove starosti, telesne teže ali telesne površine, oblika zdravila pa predvsem od otrokove starosti. Tako dajemo dojenčkom skoraj vedno zdravila v obliki tekočine ali svečke, otrokom do šestega leta zlasti tekoče oblike (kapljice, sirupe, suspenzije, šumeče tablete in praške, raztopljene v vodi ali čaju), po šestem letu pa že lahko preidemo na tablete, dražeje ali kapsule.
Čeprav je jemanje zdravil za otroke pogosto neprijetno, je pa zelo pomembno, da damo otroku natančno količino zdravila v predpisanih časovnih presledkih in da otrok vso količino zdravila
zares zaužije.
Bodite nežni, a vztrajni!
Naj vas stokanje, prošnje in kričanje nikar ne odvrnejo. Zlasti pri majhnih otrocih, lažje je z dojenčki in večjimi otroki, je za dosego cilja pogosto treba uporabiti razne zvijače in metode prepričevanja. Nasvet: Najuspešneje boste otroka prepričali z nežnim in vztrajnim prigovarjanjem.
Še nekaj nasvetov za obvladovanje problema
Zdravila v tekoči obliki
Danes ima že kar precej zdravil za otroke prijeten okus, tako da jemanje ne bi smelo povzročati odpora. Če pa so kapljice ali si-
DEVICA
Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti. In takrat ti ne bosta pomagali niti tvdja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede.
On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje ...
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
TEHTNICA
Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanje. Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boš nekako bala izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri.
On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, ki pa so podkrepljeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetnega položaja.
ŠKORPIJON
Ona: Tvegana napoved ti lahko prinese marsikateri zaplet, ki pa bo bolj komične narave in te ne bo kaj prida prizadel. Vsi skupaj se boste predvsem zabavali. Nekaj bo prišlo z zamudo, a bo vendarle prišlo.
On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, ne da bi vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal čustva. Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš tega kaj hitro naveličal.
STRELEC
Ona: Posrečil se ti bo, veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. Kljub temu boš preživela prav prijetne urice.
On: Namesto da bi se posvetil eni prijateljici, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. * Raje poskrbi malo tudi za finančno plat.
MURSKA SOBOTA
SIRUP ZA IZKAŠLJEVANJE ZA OTROKE
rupi vseeno zelo slabega okusa, smete vodo, s katero naj otrok poplakne zdravilo, nekoliko osla-dkati ali kapljice kanite na kocko sladkorja ali sladek piškot. Nikakor pa zdravila ne dajajte s sokom, mlekom, čajem ali kavo, ker lahko izgubi učinkovitost ali se s tekočinami škodljivo veže. Poskrbite, da bo otrok pogoltnil celotno količino zdravila iz merilne posodice ali žličke, ki je namenjena natančnemu doziranju.
Zdravila v trdni obliki
Majhni otroci ne smejo pogoltniti cele tablete, dražeje ali kapsule, saj se jim lahko zatakne v sapniku. Tudi po šestem letu starosti bodite previdni, saj je treba zdravilo pravilno položiti na jezik in ga hitro pogoltniti z večjo količino tekočine. Vedno se prepričajte, ali so usta potem zares prazna. Tablete lahko pred uporabo zdrobite, iz kapsul pa stresete vsebino in majhne odmerke zdravila raztopite v malo vode ali jih primešajte žlički kašice, ne celotnemu obroku, saj ne veste zagotovo, ali bo otrok vse pojedel.
Sklep
Glede zgoraj opisanih ukrepov, ki bi morebiti lahko omilili probleme ob jemanju zdravil pri otrocih, prej povprašajte v lekarnah, ali bi le-ti lahko kakorkoli vplivali na učinek posameznega zdravila, saj bo uspeh zdravljenja le tako minimalno ogrožen.
Anita Ritonja, mag. farm. ■
Z našega štedilnika
KOZOROG
Ona: Če ne boš vsaj malce pohitela, te bo prehitel nekdo, ki si mu že dalj časa trn v peti. Prijatelji te bodo sicer popolnoma podpirali, vendar to mogoče ne bo dovolj. Konec tedna lahko pričakuješ obisk.
On: Malo razvade ti vsekakor ne bo škodilo, toda raje malo popazi, da se ne vrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar stalno ne izmikaj.
Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo veliko pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo, prevroča čustva lahko namreč vse skupaj samo pokvarijo.
On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjal.
RIBI
Ona: Pozabila boš na neko staro zmešnjavo, ki ti je še donedavna kazila srečno življenje. Pri tem ti bo pomagal predvsem nov prijatelj, ki bo pokazal veliko več, kot boš pričakovala. Ne bo ti dolgčas ...
On: Nenadne spremembe v poslovnem življenju bodo predvsem posledica tvojega prevelikega razsipavanja z denarjem. Poskusi se malo obrzdati in kaj kmalu ti bo postalo jasno, kako neumno si ravnal v preteklosti.
Izdelava kuhinje po meri
ospa je pred novim letom naročila izdelavo kuhinjskega pohištva. Obrtnik ji je ponudil novoletni popust ter za vnaprejšnje plačilo storitve še dodaten popust. Ker je menila, da je naredila dobro kupčijo, je pogodbo tudi podpisala. Naročena kuhinja je bila izdelana šele v marcu letošnjega leta, čeprav bi morala biti dokončana že konec decembra lanskega leta. Gospa je bila z izdelkom zadovoljna, zataknilo pa se je pri računu, ki je bil višji kot predračun oz. dogovorjena cena. Izvajalec del se izgovarja, da sedaj, ko je že mesec marec, ne more več upoštevati novoletnega popusta. Ravno tega namreč ni upošteval v končnem računu. Stranka nas sprašuje, ali je dolžna plačati razliko v ceni?
Stranki svetujemo, da ničesar ne doplača, saj obrtnika k ceni obvezuje predračun, ki ga je izstavil. Njegovi izgovori so brez smisla in nimajo nobene pravne osnove.
Uradne ure za strankč so v ponedeljek in sredo od 9. do 12. in 15. do 17. ure ter v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, telefaks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 Murska Sobota.
Vodja pisarne Andrej Čimer ■
*
Lešnikove kocke
Smetanova pivska juha s cmoki
Telečji file v gorčični omaki
Porova pita Pečen jajčevec v solati
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Smetanova pivska juha s cmoki
Sestavine: 200 g šalotke, 5 cl olja, 20 g moke, 25 cl piva, 100 cl goveje osnove, 20 cl kisle smetane, sol, poper
Sestavine za cmoke: 90 g belega kruha, 1 jajce, 5 cl sladke smetane, sol, poper, drobnjak Priprava: Na olju prepražimo na kocke narezano šalotko, ki jo pomokamo, malo prepražimo ter zalijemo s pivom in govejo osnovo. Vse skupaj dobro prevremo, začinimo in dodamo kislo smetano. Ponovno prevremo, in če je šalotka vidna, juho pretlačimo. Ponovno pristavimo in zakuhamo kruhove cmočke v velikosti lešnika. Kuhamo pet minut, nato postrežemo. Priprava cmokov: En dan star kruh narežemo na drobne kocke. V skledi ga začinimo, dodamo jajce in sladko smetano. Vse skupaj dobro premešamo. Pustimo stati pet minut, nato oblikujemo cmočke.
Telečji file v gorčični omaki
Sestavine: 720 g telečje ribice, 45 g masla, 15 g moke, 20 cl belega vina, 20 cl sladke smetane, 20 g gorčice, sol, poper, gorčično seme Priprava: Telečjo ribico v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Na deski narežemo na • osem enakih filejev, jih narahlo potolčemo, solimo in popramo. Damo v skledo, potrosimo z gorčičnim semenom in prelijemo z vinom. Pustimo na hladnem do tri ure, da se meso marinira, nato ga vzamemo iz marinade, s krpo osušimo in pomokamo. Maslo v ponvi razpustimo in na njem opečemo pomokane fileje. Opečenim dodamo gorčico, malo prepražimo in zalijemo z vinsko marinado. Prevremo, dodamo sladko smetano, pokrijemo in dušimo 10 minut, da se omaka zgosti.
Porova pita
Sestavine: 250 g listnatega testa, 500 g pora, 100 g skute, 3 cl olja, 50 g mesnate slanine, 2
jajci, sol, poper, majaron
Priprava: Očiščen por narežemo na tanke kolobarje. Slaaino narežemo na drobne kocke. Skuto pretlačimo. Olje v kozici segrejemo in na njem prepražimo por in slanino. Ohladimo, dodamo začimbe ter pretlačeno skuto in jajce. Vse skupaj dobro premešamo. Listnato testo razvaljamo ih razdelimo na dva dela. En del položimo v pomaščen pekač, nanj pa damo pripravljen nadev, ki ga enakomerno razporedimo in prekrijemo z drugim testom. Testo premažemo z razžvrkljanim jajcem in prebodemo z vilicami. Pečemo v pečici 30 minut pri 160 °C. Pečeno pustimo počivati 15 minut, nato poljubno narežemo in ponudimo kot prilogo.
Pečen jajčevec v solati
Sestavine: 600 g jajčevca, 15 cl navadnega jogurta, 10 cl kisle smetane, 15 g česna, sol, poper, peteršilj
Priprava: Jajčevec olupimo in po dolžini narežemo pol centimetra debele rezine, ki jih solimo in pustimo stati 30 minut. Nato jih v ponvi na olju opečemo in ohladimo. Ohlajene narežemo na rezance, damo v skledo ter prelijemo s prelivom iz jogurta, smetane, sesekljanega česna, peteršilja in začimb. Rahlo premešamo in hladno postrežemo.
Lešnikove kocke
Sestavine: 4 jajca, 300 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 12 cl mleka, 20 g kakava, 250 g moke," pecilnega praška
Sestavine za kremo: 70 cl mleka, 180 g sladkorja, 260 g Čokolade, 250 g margarine, 250 g lešnikov
Rumova raztopina: 50 cl ruma, 60 cl vode, 20 g sladkorja
Priprava: Jajca, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo, nato postopoma dodajamo mleko in kakav. Premešamo, da se kakav dobro razmeša. Dodamo moko s pecilnim praškom. Vse skupaj narahlo premešamo ter damo v pomaščen in pomokan pekač. Pečemo 45 minut pri 180 “C. Pečen in ohlajen biskvit trikrat prerežemo, tako da dobimo štiri biskvitne plošče. Po vrstnem redu jih polagamo nazaj v isti pekač, navlažimo z rumovo raztopino in polivamo s toplo kremo. Malo kreme si prihranimo za povrh. Čez noč damo na hladno, da se dobro ohladi.
Priprava kreme: Sladkor in mleko prevremo, dodamo čokolado in margarino ter mešamo toliko časa, da se vse raztopi. Dodamo mlete lešnike, prevremo in kremo malo ohladimo.
Priprava rumove raztopine: Rum, vodo in sladkor segrejemo in premešamo.
...za zdravje in do
. H* 29. ma.ec 2001
DOBRO JE VEDETI
23
Vrtnarski napotki
Ob Muri sadijo sm
akšni dve uri po nastopu prve pomladi v tretjem tisočletju me je pot zanesla k Muri. Le nekaj deset korakov od gradbišča avtocestnega mostu čez Muro, na poplavnem območju za nasipi, so sadili smreke. Pri tem početju so še najmanj krive same smreke, revice vtem okolju zanesljivo ne bodo zrasle v take lepotice, kot zrastejo na Pohorju, kjer se najboljše počutijo. Ob Muri se najboljše počutijo topoli ter razne vrbe, zato je teh največ, nato čremse in vez ter tu in tam jelše in hrast.
Odkar je reka »kanalizirana«, so se pojavile tudi druge drevesne vrste, ker so se rastne razmere močno spremenile. Kratkotrajne poplave dobro prenašajo tudi akacije, ki so se najbolj razširile. Vmes se najdejo tudi jese-nolistni javorji in celo platane. Akacija se je že nekako udomačila, slednji dve drevesni vrsti pa sta v naravnem okolju prava ple-
vela. Vse tri pa izrivajo domače drevesne vrste. Prej omenjene smreke bodo v obodobju, ko je gozd brez listja, že od daleč vidne in izstopale iz okolja, tako po zeleni barvi kot po obliki drevesa. Vsak ekološko osveščan človek takoj vidi, da je tukaj nekaj narobe, da to ni naravno, da so smreke tujek, ki ne sodi v to okolje. Na kratko povedano, kazi
Nekaj nasvetov staršem manjših otrok
Otroci in pomen denarja
troci znajo postavljati dokaj kočljiva vprašanja o denarju. »Mama, koliko zaslužiš na mesec?« »Očka, kaj se zgodi, če postaneš brezposeln?« Nekega dne nas začne otrok spraševati o stvareh, ki se tičejo denarja, zaslužka, blaginje. To se običajno zgodi v prvih šolskih letih, ko otrok opazi razlike med sošolci. Starši naj otrokom pojasnijo, da morajo vsi podatki o denarju ostati v krogu družine.
Če otrok vpraša, koliko oče zasluži, je napačno, če mu to povemo do tolarja in stotina natančno. Bolje je, da glede na poklic povemo primerjavo. Na primer: oče je učitelj in ti dobivajo povprečno toliko in toliko plače, pek ali prodajalec v trgovini pa imata približno take in take dohodke. Pomembno je, da omenimo tudi tekoče stroške, kot so razne komunalne položnice, stanovanjska najemnina itd. Tako se otrok nauči primerjati in ocenjevati posamezne vsote.
Otrok včasih tudi vpraša: »Očka, zakaj nimaš poklica, v katerem bi več zaslužil?« Napačno je, če odgovorite, da se mu pač ni dalo predolgo hoditi v šolo. Bolje je, če oče reče: »Izbral sem st poklic, ki mi je všeč, saj ne dela samo zaradi denarja, e lo mora biti tudi v zadovoljstvo in zabavo.«
Potem pa pride vprašanje: »Zakaj imajo sosedje večji in novejši avto kot mi?« Napačen odgovor je: »Ker imajo več denarja kot mi!« Bolje je opozoriti na vret nostna merila: »Sosedovim je morda bolj pomembno kot nam, da imajo velik avto, mi pa gremo zato večkrat na izlet ali v restavracijo.« Ali: »Mi imamo tri otroke, ki potrebujejo obleke in igrače, sosedovi pa imajo samo enega.«
Otroka prav tako zanima, zakaj naj bi ljudje varčevali. Napak je odgovoriti, da zato, da bi človek nekoč imel veliko denarja. Bolje je pojasniti, koliko stane življenje, da se lahko pojavijo nepričakovane potrebe in stroški ali da je kdaj treba izpolniti kakšno večjo željo. Primer: »Če se Pokvari pralni stroj, nenadoma Potrebuješ veliko denarja, načrtovani dopust pa tudi ni poceni. In ker imaš privarčevan denar, lahko kupiš nov stroj, pa še na do-Pust bomo kliuh temu šli.«
Z našega štedilnika
Sladke kroglice
Pljučni medaljon v čili omaki
Palačinke z zelenjavo
*
Drobnjakova juha
*
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Drobnjakova juha
Sestavine: 80 g šalotke, 120 g drobnjaka, 60 g masla, 10 cl belega vina, 100 cl telečje osnove, 50 g belega kruha, 15 cl sladke smetane, sol, beli poper
Priprava: Šalotko narežemo na drobne kocke. Drobnjak sesekljamo. Maslo v kozici segrejemo, na njem prepražimo šalotko in drobnjak. Vse skupaj zalijemo z vinom in telečjo osnovo. Premešamo, dodamo na kocke narezan kruh, dobro prevremo, po potrebi začinimo in prepasiramo. Gladko prepasirano juho ponovno pristavimo, dodamo smetano in malo prevremo. Pred serviranjem potresemo s sesekljanim drobnjakom. Po želji lahko zraven ponudimo pražene krušne kockice.
Pljučni medaljon v čili omaki
Sestavine: 720 g pljučnega fileja, 5 g škrobne roke 60 g masla, 20 cl sladke smetane, 10 cl rdečega vina, 10 cl goveje osnove, 12 cl čili omake, sol, petršilj
Priorava- Uležano pljučno narežemo na pol ntimetra debele rezine, jih solimo in povalja-c drobni moki. Maslo v ponvi segrejemo in
videz krajine; prav to hočemo prodajati kot naravno z njenimi pridelki in delom tukaj živečih ljudmi. Iz tega sledi sklep, da če kar povprek sadijo smreke, ki so tujek v tej krajini, počenjajo tudi druge stvari, ki z izvirnim slovesom krajine nimajo veliko skupnega.
Če pogledamo pozimi okrog po naši pokrajini, bomo videli, da na ravnem svetu ni nobenega vedno zelenega drevesa; če že kje raste, ga je posadil človek. Kdo so potem ti, ki onesnažujejo krajino s saditvijo dreves? Poleg nekaterih posameznikov je to največkrat delo lovcev, ki iz same skrbi za del narave, ki jih zanima, pačijo in celo spreminjajo videz naravne krajine.
Nekoliko drugače je, ko se povzpnemo na griče na obeh straneh Mure. Tu se opazijo vedno zelene rastline, samonikel je
na njem opečemo medaljone. Opečene zalijemo z vinom, govejo osnovo, sladko smetano in čilijevo omako. Vse skupaj prevremo, potresemo s sesekljanim petršiljem in postrežemo.
Palačinke z zelenjavo
Testo za palačinke: 3 jajca, 15 cl zelenjavne osnove, 200 g škrobne moke, sol, olje za pečenje
Sestavine za nadev: 500 g skute, 150 g regrata, 2 jajci, 180 g sveže rdeče paprike, 120 g bučk, sol, poper
Priprava testa: Jajca z zelenjavno osnovo razžvrkljamo, dodamo škrobno moko, sol in gladko razmešamo. Maso pustimo stati 15 minut, nato spečemo palačinke. Palačinke nadevamo s pripravljenim nadevom, jih' zvijemo v rulado, premažemo z oljem in damo v pekač. Pečemo v pečici 15 minut pri 170°C. Pečene razrežemo in serviramo k mesu z omako.
Priprava nadeva: Skuto prepasiramo. Regrat očistimo in operemo. Papriko in bučke narežemo na kocke. Vse sestavine damo v skledo, dodamo jajci ter začinimo in dobro premešamo.
Sladke kroglice
Sestavine: 100 g olupljenih mandeljnov, 200 g sladkorja, 6 cl pomarančnega soka, 250 g kandiranega sadja, 30 g mešane marmelade, 1 cl ruma, 70 g grobo naribane čokolade
Priprava: Iz sladkorja in pomarančnega soka skuhamo sirup. Primešamo pražene in zmlete mandeljne, mešano kandirano sadje, ki naj bo narezano na kockice, marmelado in rum. Maso malo segrejemo, jo premešamo in oblikujemo male kroglice ter jih povaljamo v grobo naribani čokoladi.
Vrsta smrek ob vznožju goričkih gričev je prav moteča ob pogledu na griče. Močno kazi izvirno naravno podobo krajine, že od daleč se vidi, da je tukaj nekaj narobe; krajina ni naravna.
samo rdeči bor in že zelo redka grmasta »borojca« ali navaden brin. Smreka je prinesena k nam; že po rasti se vidi, da je prila-
samo ozreti okoli sebe in sadili tiste drevesne vrste, ki so tam samonikle. V naseljih ob hišah lahko ravnamo drugače, vendar
gojena krajem, kjer pade veliko snega.
Sodoben človek ne sme delati silo naravi. Naravo lahko pačimo ih maličimo tudi s saditvijo nepravih dreves. Vedno pa naredimo prav, če se učimo od nepopačene narave. Potrebno se je
tudi ni pametno saditi preveč vedno zelenih dreves. Tudi ob hiši moramo občutiti menjavo letnih časov, igličasto drevje je vse leto enako. Ob hiši poleti potrebujemo senco, pozimi sonce, to nalogo najlepše opravi listopadno drevo.
A. Š. ■
lov. Od teh sta bila prodana Jugo Koral 55, letnik 1988, prevoženih 66.000 kilometrov, za 60.000 tolarjev, in Opel Kadet 1,3, letnik 1987, prevoženih 141.000 kilometrov, za 250.000 SIT.
Na sejmišču pri soboškem groservisu so v nedeljo ponujali 23 rabljenih avtomobi-
Znamka	Letnik	Kilometri	Cena
Peugeot 405 GLI	1991	160.000	500.000 SIT
Suzuki Swift 1,3 GL	1995	73.000	810.000 SIT
Mercedes 190 D	1986	217.000	650.000 SIT
Suzuki Swift 1,3	1990	133.000	410.000 SIT
Renault 19	1992	120.000	600.000 SIT
VW Golf 1,6	1992	203.000	530.000 SIT
BMW 316 i	1991	166.000	1.150.000 SIT
Škoda Favorit CLX	1994	109.000	420.000 SIT
Fiat Punto 55	1995	120.000	770.000 SIT
Ford Orion 1,6 CLX	1991	200.000	430.000 SIT
Cene (SIT) na tržnicah
Sadje in	Murska	Gornja
zelenjava	Sobota	Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka..............100-150 ...... 100-150........... 100..........150
Hruške....................350...........250............400	 :300
Pomaranče................ 180...........250............400..........300
Limone....................250.......250-300........... 280..........300
Banane................100-220...........220........... 240..........200
Kivi...........:......... 350	........ 300...........350...........300	j
Solata kristalka.........450 ...........400............390..........400
Solata endivija......... 300 .........  280........... 250	......... 300
Mladi krompir............ 300	......... 200...........200..........300
Česen.................... 400	 400............400..........400
Rdeče zelje............. 100............110........... 100..........150
Zeleno zelje...............50	........ 70.............65..........100
Orehi-jedrca................-...........750........... 890..........900
Kumare....................400	 400............450..........500
Korenček................. 250	 250........... 165..........250
Paradižnik............... 500	 480............450..........400
Paprika...................750...........700..........700 ......... 1.000	I
Čebula................ 90-120...........100.......... 100............150	I
Brstični ohrovt.............-.......  1.000..........600...........1.100	|
Krompir....................50............30.............50...........60
Fižol-zrnje.................-...........450........... 400..........500
Šampinjoni..................-...........800............640..........750
Peteršilj...............  500...........500..........600............400
Cvetača............300-350 .............400.........   400	....,...500	,
Rdeči radie.............. 300...........400..........350.............400	j
Mandarine.................300	 -........300-390.......350-400	§
Ananas .....................-...........600.......... 400............600	I
Por...................... 400...........400..........400............500
Suhe fige...................-...........800..........799.............800	’
Hren..................... 600...........700.......... 500 .......... 1.000
Zelena....................300...........350..........300............300
Bučke.......................-...........600.......... 500............600	■
Ohrovt....................  -...........250..........250 .......... 300
Suhe slive............................  800............750	... 800 l
Belo grozdje............ 900 ...........900............900	1 00Q
Lubenice....................-...........400.........   450	450
Grenivke..................400	 300............280	 300
Kisla repa................250	 200.....	200
Sveže slive.........................•,500....... ...................
Kislo zelje.............. 200	 200.......... 200
Črna redkev...............150...........250.........   200	 250
Solata puterica......... 400 ...........350........... 390	400
Melancane.................400...........600........... 500	  700
24
OGLASI
29. marec 2001 IB
OBČINA KUZMA, Kuzma 24, na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Kuzma z dne 23. marca 2001, objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1.	Predmet prodaje so nekdanje stražnice na območju občine Kuzma, in sicer:
a)	stražnica s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, pare. št. 689 v k. o. Trdkova, ZKV št. 110, v skupni izmeri 3.671 m2,
b)	stražnica s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, pare. št. 275, 276 in 277 v k. o. Kuzma, ZKV št. 138, v skupni izmeri 5.271 m2, c) stražnica s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, pare. št. 466 v k. o. Matjaševci, ZKV št. 81, v skupni izmeri 4.410 m2.
2.	Cena nepremičnin:
a)	cena objekta s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pod 1 a je 15.411.148,92 SIT,
b)	cena objekta s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pod 1 b je 11.156.645,47 SIT,
c)	cena objekta s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem pod 1 c je 10.160.709,47 SIT.
3.	Za vse navedene nepremičnine se lahko vloži tudi ponudba za najem. Ponudba se lahko vloži za posamezno ali za več nepremičnin.
4.	Pogoji prodaje z zbiranjem pisnih ponudb:
a)	pisno ponudbo lahko pošljejo vse pravne in fizične osebe, ki morajo ponudbi priložiti:
-	pravne osebe: sklep o registraciji v RS ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe,
-	fizične osebe: potrdilo o državljanstvu RS.
b)	v ponudbi je potrebno navesti dejavnost oz. programe, ki se bodo opravljali v objektih oz. na funkcionalnih zemljiščih, način izvajanja ponudbene dejavnosti oz. programa in vključevanje v okolje, predlagani datum začetka dejavnosti, rok in pogoje izpolnitve predlagane ponudbe, natančen opis dejavnosti in reference, ponujena cena, plačilne pogoje, pisno izjavo, da ponudnik sprejema vse razpisne pogoje.
c)	prednost pri prodaji bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno, pri čemer prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji nepremičnin z najugodnejšim oziroma katerimkoli ponudnikom.
5.	Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno«, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane.
6.	Izbor interesentov: oceno in izbor ponudnika bo opravila komisija in o odločitvi pisno obvestila vse ponudnike, najkasneje do konca meseca maja 2001.
7.	Pisne ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto v 30 dneh po objavi na naslov: Občina Kuzma, Kuzma 24, 9263 Kuzma, z oznako »Ponudba za odkup nepremičnin - ne odpiraj«.
8.	Kuoec mora skleniti ooaodbo v 15 dneh po prejemu obvestila o
Šport
Judo
Tadej Časar, Maja Uršič in Doris
Žunič DP
V Luciji pri Portorožu je bilo državno prvenstvo v judu za starejše dečke in deklice. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci in tekmovalke. Najuspešnejši so bili Maja Uršič iz Murske Sobote, v kategoriji do 52 kg, Tadej Časar iz JK Lendava, v kat. do 46 kg in Doris Žunič iz KBV Lendava, v kat. do 48 kg, ki so zasedli prva mesta in postali državni prvaki. Blaž Mlinarič (46 kg) je bil drugi, Dominik Dominko (38 kg) in Rok Dominko (42 kg) pa sta bila tretja, vsi JK Lendava. (F. H.)
Košarka
Radenska Creativ tretja
V Murski Soboti je bil tradicionalni košarkarski turnir mlajših mladincev. Sodelovale so štiri ekipe. Največ uspeha je imela reprezentanca Slovenije, ki je zasedla prvo mesto. Radenska Creativ iz Murske Sobote, ki je premagala Karlovac s 77:70 ter izgubila S Slovenijo 98 : 45 in Slovanom 92 : 55, je zasedla tretje mesto.
Za najboljšega igralca so razglasili Luko Marolta (Slovenija), najboljši strelec pa je bil Danijel Erak (Karlovac), ki je dosegel 84 košev. Vrstni red: 1. Slovenija, 2.
izbiri, v nasprotnem primeru se šteje, da odstopa od pogodbe.
9.	Kupnino plača kupec V 30 dneh po sklenitvi pogodbe.
10.	Davek na promet nepremičnin, stroške prepisa in zemljiškoknjižno izvedbo plača kupec.
11.	Prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine. 12. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru s predstavnikom prodajalca (Milan Matiš, tel. 02 555 80 16, 02 555 80 18).
Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja
-www.p-inf.si
Podjetje za infomirame, d. d..
Ulica arfMekta Novaka 13. M. Sobota
Razpis za nakup stanovanja
Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota nakupuje eno dvosobno ali enoinpolsobno stanovanje v mestu Murska Sobota.
Pogoj za nakup stanovanja je, da je stanovanje prazno in vseljivo.
V ponudbi za prodajo stanovanja je potrebno navesti podatke o stanovanju in priložiti dokazilo o lastništvu.
Ponudbe z ustreznimi dokazili naj interesenti prinesejo ali pošljejo do vključno 13. 04. 2001 na naslov:
Stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota, Kar-doševa 2 - s pripisom PONUDBA - ne odpiraj - stanovanja
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS št. 80/99 in 70/00) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za postavitev reaktorja RK-1, investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska cesta 1, Lendava, s tem
JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost,
1.	da bodo osnutek lokacijskega dovoljenja za postavitev reaktorja RK-1, Poročilo o vplivih na okolje za novi reaktor RK-1 v obratu sintetične mase Nafta Lendava d,o.o. št. 416-PVO/2000, ki gaje januarja 2001 izdelal Urbis, urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor in Lokacijska dokumentacija št. LD 10/2000, ki jo je marca 2000 izdelala Družba projekt »T« inženiring Lendava d.o.o., Mlinska 17, Lendava, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev
v prostorih Občine Lendava,
Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, od 29. 3. 2001 do 12. 4. 2001 od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00,
2.	da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Nafta Lendava, d. o. o., Rudarska cesta 1, Lendava,
v sredo, 11.4. 2001, ob 13. uri
v sejni sobi projektno investicijske dejavnosti Nafte Lendava, Rudarska cesta 1,9220 Lendava,
3.	da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se v času javne predstavitve nahaja v prostorih Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik v javni obravnavi.
Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž.arh.
SVETOVALKA VLADE
SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA
Poročilo o vplivih na okolje za reaktor RK-1 je izdelano na podlagi zahtev Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor v povezavi z določili Zakona o varstvu okolja in njegovih podzakonskih predpisov.
Reaktor RK-1 bo predstavljal z infrastrukturo, predvideno količino surovin in produkta ter posredno s tehnološkimi procesi, ki se nanj navezujejo, možen izvor onesnaženja in degradacije okolja. Vendar se ob upoštevanju pozitivno pravne regulative, zlasti tehnično-varstvenih predpisov, ob uvajanju sodobne tehnologije in usposabljanju zaposlenega osebja, predvsem pa ob izpolnitvi zahtev in predlogov, ki izhajajo iz pričujočega poročila, ta možnost zmanjša na najmanjšo možno mero.
Zaradi delovanja reaktorja RK-1 se kvaliteta zraka v njegovi okolici neposredno ne bo poslabšala.
Ob upoštevanju vseh gradbeno-tehničnih in hidrotehničnih zahtev ter procesnih zahtev in priporočil načrtovani objekt pri normalnem obratovanju ne bo imel negativnih posledic na kvaliteto vod.
Kvaliteta tal predvidoma ne bo prizadeta. Smiselno upoštevanje predvidenih ukrepov, ki veljajo za podtalnico, bo zagotovilo nespremenjeno kvaliteto tal znotraj industrijske cone.
Stanje hrupa se v bližnji okolici zaradi obratovanja reaktorja ne bo poslabšalo. Dodatni protihrupni ukrepi ne bodo potrebni.
Glede na navedena dejstva in ugotovitve ter po dosedanjih spoznanjih in razpoložljivi dokumentaciji je mogoče ob upoštevanju potrebnih varstvenih ukrepov reaktor RK-1 na lokaciji industrijske cone Nafta Lendava s pripadajočo infrastrukturo ter tehnološke procese, ki se bodo odvijali, upoštevati za tak poseg v okolje, ki ne bo prekoračeval dopustne stopnje ekološke obremenitve. Vse naprave s svojo prisotnostjo v danem okolju ne bodo prekomerno onesnaževale ozračja, vode in tal, niti ne bodo povzročale hrupa nad dovoljenimi nivoji.
ZATOREJ MENIMO, DA IZ EKOLOŠKO-PREVENTIVNEGA VIDIKA NI OVIR ZA POSTAVITEV REAKTORJA RK-1 V OBRATU SINTETIČNE MASE PODJETJA NAFTA LENDAVA, D. O. O.
lek
Smo mednarodna farmacevtska družba, ki prispeva k zdravju in boljši kakovosti življenja. Svojo poslovno kulturo gradimo na medsebojnem zaupanju in timskem delu. Z znanjem, ustvarjalnostjo in osebno kvaliteto ustvarjamo vrednost in gradimo konkurenčno podjetje.
LEK, enota Kozmetika, želi na lokaciji Lendava zaposliti MAGISTRA FARMACIJE,
ki bo skrbel za razvijanje novih izdelkov aerosolnega področja, uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo ter nadziranje dela procesa proizvodnje izdelkov.
Pogoji:
magister farmacije, aktivno znanje angleškega jezika in obvladovanje dela z osebnim računalnikom v okolju Windows.
Ponujamo vam:
urejeno delovno okolje, ustvarjalno in dinamično delo v timu strokovnjakov, možnosti strokovnega in osebnega razvoja.
Pričakujemo:
Osebe, ki so ustvarjalne, komunikativne in jih veseli timsko delo, želijo sprejemati nove izzive, hkrati pa znajo realizirati svoje ideje in posredovati svoje znanje drugim.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Lek d.d., Sektor Kadri, Verovškova 57, 1526 Ljubljana, ali nae-mail: romana.verbic@lek.si. Dodatne informacije dobite po telefonu: 01/580-27-35 pri ga. Romani Verbič.
Znanje tisočletij za kakovost življenja danes.
Na podlagi 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Veržej z dne 19. 10. 2000 objavlja Občina Veržej
SKLEP
o razpisu za izbiro najugodnejšega ponudnika za oddajo internega kanala na KRS Veržej v najem
1.	UPRAVLJALEC KRS IN INTERNEGA KANALA: Občina Veržej, Ul. bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej;
2.	PREDMET RAZPISA: Izbira najugodnejšega ponudnika za oddajo internega kanala na KRS v najem za dobo petih let;
3.	OBMOČJE KRS IN INTERNEGA KANALA: občina Veržej z naselji Banovci, Bunčani in Veržej ter naselja Grlava, Krištanci in Šalinci s približno 400 priključki in okrog 2.000 gledalci;
4.	POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI PONUDNIK:
-	daje državljan Republike Slovenije ali če je pravna oseba, da ima efektivni sedež v Republiki Sloveniji (izpisek iz registra);
-	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa (izpisek iz registra);
-	da je vpisan v poseben register po zakonu o javnih glasilih (odločba o vpisu);
-	daje tehnično, tehnološko in kadrovsko primerno usposobljen za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa (upravne odločbe ter speci-fikicija tehnične in tehnološke opreme in kadrov s podrobnimi podatki);
-	da razpolaga lastniško ali najemniško s primernimi prostori na področju, ki ga pokriva interni kanal KRS za opremo studia za distribucijo programa s potrebno opremo ter tehničnimi možnostmi vključitve v KRS (predložijo se listine o razpolaganju s prostorom in o možnosti vključitve v KRS se predložijo in se dovoli ogled prostorov);
-	da ima primerne izkušnje pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet tega razpisa - referenčna lista in drugi relevantni podatki);
-	da predloži natančen programski načrt opravljanja dejavnosti v času 24 ur dnevno;
-	da predloži načrt optimalne tehnološke in programske razširitve dejavnosti pri distribuciji programa po internem kanalu v času najemne dobe;
-	da zagotovi brezplačno oddajanje po internem kanalu lokalnih poročil, poročil humanitarnih organizacij in društev, sporočil naročnikom, drugih sporočil upravljalcev naročnikom ali javnosti ter poročila o krajevnih pomembnih dogodkih, odločitvah upravljalcev in nujnih sporočil javnosti;
-	da zagotovi v svoji tedenski programski shemi posebne oddaje o kulturnih, zgodovinskih, geografskih, turističnih in drugih znamenitostih in posebnostih krajev, ki ga pokriva KRS;
-	da v svoji tedenski programski shemi časovno opredeli obseg programa video- strani, živega programa, filmskega in radijskega programa, teleteksta in zgoraj navedenih poročil, kot obveznih oddaj;
-	da sporoči število in personalno sestavo uredniškega odbora ter ime glavnega odgovornega urednika;
-	da v uredniškem odboru zagotovi udeležbo upravljalca pri urejanju oddaj, ki jih je dolžan oddajati brezplačno;
-	da samostojno v svojem imenu in za svoj račun ureja vsa pravna in materialna vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami;
5.	VSEBINA PONUDBE:
-	dokumentacija in listine ter izjave ponudnika, da izpolnjuje pogoje, določene v 4. točki;
-	ponudbeno besedilo z izjavo, da ponudnik sprejema te razpisne pogoje in pravni status najemnika;
-	ceno za mesečno uporabo KRS za oddajanje po internem kanalu;
-	specifikacija natančno opredeljenih ugodnosti, ki jih dodatno zagotavlja upravljalcem in naročnikom;
-	navedba odgovorne osebe za poslovne stike v času od objave tega razpisa do eventueinih pogajanj za sklenitev koncesijske pogodbe ter meje pooblastila;
-	druge koristne prednosti ali posebnosti ponudnika izkazane z verodostojnimi dokazili, ki imajo pomen za uspeh na tem razpisu;
6.	MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA:
-	predložena programska shema v tedenskem obsegu;
-	primernost prostorov in tehnična opremljenost studia za distribucijo programa;
-	načrt tehnično tehnološke modernizacije programa in programske opreme;
-	ponujena cena za uporabo KRS za distribucijo programa po internem kanalu, mesečno;
-	posebne ugodnosti, ki jih zagotavlja upravljalcem in naročnikom;
7.	UPRAVLJALEC si pridrži pravico, da ne izbere nobenega na ta razpis prijavljenega
ponudnika.
8.	ROK ZA PONUDBO: Ponudnik mora posredno ali neposredno fizično izročiti kompletno ponudbo upravljalcu KRS v njegovih poslovnih prostorih do 12,00 ure 15.dne šteto po dnevu objave tega razpisa,zapečateno v posebnem ovoju z vidnim napisom »Javni razpis - ne odpiraj".
Nekompletne in prepozno prejete ponudbe ne bodo upoštevane.
9.	JAVNO ODPIRANJE ponudb bo 8. dan, šteto od zadnjega dneva za sprejem ponudb v smislu 8. točke, v primeru, da bo ta dan, ko se pri upravljalcu ne dela, bodo ponudbe javno odpirane prvi naslednji delavnik na sedežu upravljalca, toda v vsakem primeru ob 13.00 uri. Ponudniki, ki se udeležijo javnega odpiranja ponudb, se morajo priglasiti s pisnim in neomejenim pooblastilom.
10.	OBVESTILO PONUDNIKOM: Ponudniki bodo obveščeni o odločitvi upravljalcev glede eventuelne izbire najugodnejšega ponudnika po tem razpisu v roku 30. dni po izteku roka za sprejem ponudb, vsaki po pošti priporočeno.
11.	DODATNA POJASNILA PONUDNIKOM: Za nevsebinska vprašanja in formalnosti v zvezi s tem razpisom se lahko ponudniki obrnejo na tajnika Občine Veržej na tel. 02/588 81 80 vsak delovni dan od 8.00 do 13.00 ure v razpisnem roku, za vsebinske informacije pa le pisno s priporočenim pismom na naslov upravljalca.
12.	Z eventuelno izbranim ponudnikom bo sklenjena najemna pogodba v roku 7 dni po izbiri.
13.	Pri pogajanju za sklenitev najemne pogodbe se določbe tega razpisa ne morejo spreminjati in se o tem ni mogoče pogajati.
Zaželeno je, da vsak ponudnik pri svoji ponudbi predloži tudi skico najemne pogodbe o svojih predlogih ter pravnih in tehničnih rešitvah najemnega razmerja.
Upravljalec ni vezan na tako prejeto skico najemne pogodbe in bo najemno pogodbo pripravil sam.
relevizijski spore
30. marca
l V Petek, 30. 3.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Zverinice iz Rezije
9.15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.30 Na liniji, oddaja za mlade
9.55 Oddaja za otroke
10.30 Raziskovalci, ameriška serija
11.20 Slovenski magazin
11.50 Krila angelov, angleška drama
13.00 Poročila
13.50 Prvi in drugi
14.10 Bolezni našega časa: Sanatorij
14.40 Osmi dan
15.10 Vsakdanjik in praznik
15.00 Mostovi
16,30 Poročila, šport, vreme
16.45 Zares divje živali, ameriška serija
17.10 Sanjska dežela, potopisna serija
17.45 Gore in ljudje
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Garači, angleška nadaljevanka
21.00 Deteljica
21.10 TV Poper
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Polnočni klub
0.05 Zoofobije: Strah pred psi
0.10 Ustrelila sem Andyja Warhola, am. film
TV SLOVENIJA 2
9.10	Videospotnice
9.35	Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Ljubica, nemška nanizanka
10.50 Razvedrilna oddaja
13.05 Preskus ljubezni, ameriški film
14.35 Rdeči čeveljčki, angleški film
16.30 Rad imam Lucy,ameriška nanizanka
17	.00 Ljubica, nemška nanizanka
18	.00 Inšpektor Zguba, francoski film
19.40 Videospotnice
20	.05 Bratranci pod kožo, japonska serija
21	.00 Nočni taksi, francoski film
22	.35 Koncert Eltona Johna
23.35 Rojstva, poroke in smrti, angleška nad.
0.20 South Park, risana nanizanka
1.45 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad. - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Urgenca, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Gary Zukov - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Moja usoda si ti, nad; - 18.15 Večna ljubezen, nad., zadnji del - 19.15 24 ur -20.00 Špiclji, nan. - 21.00 Posebna enota, ameriški film - 23.00 Zlata krila, nan. - 23.50 Mile-nium, nan. - 0.50 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, pon. - 12.45 Pop’n’roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake. pog. oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Herkul, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18,00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Štirje možje in ena žena, am. film - 22.00 Felicity, nan. - 23.00 Trije, nan. - 0.00 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -15.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film,
kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Ernest Eory - 15.40 Anketa - 15.45 Turistični nagelj Zdravilišču Moravske Toplice - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV. regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Naj spot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Četrtkov klepet, ponovitev. 10.30 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 11.45 OK Pomurje : OK »Žurbi tim« Kamnik, posnetek odbojkarske tekme. 13.00 Videostrani.,16.05 Iz produkcije ZLTV, ponovitev. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Žakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Moto šport, športna oddaja. 20.50 Glasbeni spoti. 21.00 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 22.00 17. redna seja Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.45 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.15 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Stoletje žensk, serija - 14.20 Poročila -14.25 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Turistični magazin - 16.30 Hrvaška danes - 17.00 Televizija o televiziji -17.25 Hugo -17.50 Hrvaška kulturna dediščina - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev - 21.10 Ogenj, ameriški film - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Nočna straža, ameriški film - 0.40 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.35 Poročila - 9.40 Hit depo - 11.40 Otroška serija - 12.05 Narava politike - 12.45 Pol ure kulture - 13.15 Urgenca, nan. - 14.00 Željka Ogresta in gosti - 15.00 Nevidni mož, nad. -16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz -20.25 Zakon in red, serija - 21.10 Polni krog -21.30 Latinica - 23.10 Pravi čas - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
17.25 Sedmerica veličastnih, ameriški film -19.30 Glasbeni program - 20.10 Prikrivanje v Roswellu, dok. serija (2/2) - 21.05 Planet Glasba - 21.35 Ekran 2000. - Nebojša Slejpčevič: O kravah in ljudeh - 22.25 Šport danes - 22.35 Na robu mogočega (20/44) - 23.20 Čas je za jazz: Dieter Kohnlein kvartet - 0.30 Košarka: NBA pregled - 1.00 Košarka NBA: Toronto -New Jersey, prenos (do 3.30)
TV MADŽARSKA 1
5.35 Jutranje misli - 5,45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.00 Naša družinica, nan. - 14,55 Po velikih železnicah sveta, serija -15.58 Poročila - 16.00 Tisočletje - 16.05 Konjska sila - 16.30 Madžarska ob koncu tisočletja - 17.25 Za upokojence - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet, šport, vreme - 20.05 Žal, ljubim... - 21.40 Evropski obrazi - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.55 Oboževalec - 23.25 Veliki požrešnež, film - 1.30 Pomladni festival - 1.55 Na prehodu tisočletja
tv2
5.50 Dobro jutro - 9.00 Stefanie - 9.55 Slika -
10.30 Neposredna ponudba - 11.35 Jutranje misli - 11.40 Madžarska galerija - 11.45 Skriv
nostna narava - 12.05 Veliki Gatsby, film -14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00 Ramona -16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Filmske zvezde s Friderikuszom: Jim Carrey - 20.00 Divji angel - 20.30 Darido-show z Lajcsijem -22.50 Dober večer - 23.30 Csiszar.hu - 0.35 Vojna prostitutk v Los Angelesu, film
Avstrija 1
7.15 Otroški program - 10.55 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.55 Nebeška družina - 15.40 Njen alibi, filmska komedija - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Formula 1, prenos treninga - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Kongo, pustolovski film - 22.50 Najboljši od najboljših II, akcijski film
Avstrija 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Skrivnostni dr. Lao, film - 12.00 Poročila - 12.05 Žarišče: Roland Freisler - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14,05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Žarišče: Hitler in ženske -22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet
47z
( V Sobota, 31. 3.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček: Pogum
9.15 Pod klobukom
10.10 Počitnice s Silvestrom, nemški film
11.40 Lingo, tv-igrica
12.10 Tednik
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.25 Mostovi
14	.30 Pod piramido
15.00 Tistega lepega dne, slov, film (č. b.)
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Franček, risana nanizanka
17.05 Leteče dvigalo, nadaljevanka
17.50 Na vrtu
18.20 Svet čudes, avstralska serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Slovenska polka in valček 2001
21	.35 Za dev. gorami: Zgodbe iz Mongolije
22.05 Frasier, ameriška nanizanka
22.45 Poročila, šport, vreme
23.20 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
0.05 Brezno belega črva, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
9.35 Videospotnice
10.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
10.55 Glasbeni festivali
13.00 Šport
15.40 Košarka NBA Action
16.15 Košarka NBA
17.45 Liga prvakov v rokometu
19.30 Videospotnice
20.05 Škratje, angleški film
21.25 Praksa, ameriška nanizanka
22.10 Sobotna noč
0.10 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj -10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hod
niki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Viktorji 2000, ponovitev -14.30 TV Dober dan -15.20 Bes angelov 2, ameriška nadaljevanka, 3. in 4. del - 17.05 Močno zdravilo, nan. - 18.00 Formula 1, prenos treninga - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Smrtonosno orožje 3, ameriški film - 23.15 Ljudstvo proti Larryju Flyntu, ameriški film - 1.30 24 ur
KANAL A
8.20 Dnevnik Anne Frank, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv -14.00 Evroliga v košarki, AEK : TAU Ceramica, posnetek - 16.00 Košarkarski pregled - 16.30 Živalim na pomoč - 17.00 Pop’n'roll - 18.00 Be-verly Hills, nad. - 19.00 Prijatelji, nan. - 19,30 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Prva tarča, ameriški film - 22.40 Osumljenec, ameriški film - 0.45 Policisti, nan.
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Naj spot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 TV Pika: Marko Pogorevc
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 14.45 OK Pomurje : OK »Žurbi tim« Kamnik, posnetek odbojkarske tekme. 16.00 Moto šport, športna oddaja. 16.30 SQ JAM, glasbena oddaja. 17.30 17. redna seja občinskega sveta Občine Gornja Radgona. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako, biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.05 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Recept za umor, film. 21.40 Moto šport, športna oddaja. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.10 Poročila - 8.15 V imenu časti, ameriški film -10.05 Otroški program - 12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila -14.05 Oprah Show - 14.55 Kuharski dvoboj -15.30 Divja obzorja, serija - 16.05 Zlata dekleta, nan. - 16.30 Risanka -17.00 Turbo Limach Show - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 Stoj, sicer moja mama strelja, ameriški film - 22.35 Poročila - 22.45 Frostov pristop, nad. - 0.25 Donator, ameriški film - 2.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.35 Poročila - 9.40 Potovanja: Peru - 10.35 Vrnitev v Lonesome Dove, serija - 11,20 Operna matineja - 13.45 Hišni ljubljenčki - 14.30 Dokumentarna serija - 15.15 Briljantina - 16.05 Xena, nan. - 16.50 Črno belo v barvah - 17.40 That Lady In Ermine, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Družina Soprano, nad. - 21.00 Poročila - 21.05 Triler - 22.05 Glamour Cafe -23.00 Seks in mesto, nan. - 23.25 Svet zabave - 23.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
10.20 Policija - 13.15 Prikrivanje iz Roswella -14.15 Košarka NBA, posnetek -15.55 Nogomet: Hajduk - Zagreb, prenos - 17.55 Rokomet EHF: Metkovič - Hankar, prenos - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Proti Porinu (3/3) - 21.00 Rock klub - 22.00 Mati in sin (25/42) - 22.30 Cosbyjev šov (26/26) - 22.55 Šport danes - 23.10 Rdeči škrat 8. (7/8) - 23.40 Na zdravje (24/53) - 0.05 Aya -izmišljena avtobiografija, izraelski film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroke
elevlziiskl spored od 30.marca do 5.april2001
3.10 Naša sodnica, nan. - 14.05 Zakon v elesu, nan. - 15.30 Oprali Show: Napadi 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni
L - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 10.00 Učiteljica, ameriški film, 1. del -sorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. -lS.H., nan. - 0.00 24 ur
L A
fornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v , nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 ake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve vedeževanje v živo - 13.45 Komedija iv - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja I Herkul, nan. - 16.35 Stražar, nan. -ant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarov-lan. - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 poročenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. -Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Sein-lan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 /jeve zvezde, ponovitev
A TV - KANAL A
Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska pa-na v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična ja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionat . program - Aktualno - Dogodek dneva -I Iz našega studia: Združenje obrtniških dejati, Jože Brdnik - 15.45 Prenovljena lekarna irskih lekarn v Ljutomeru - 16.00 Kanal A -l ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktual-Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in lagrajujemo, oddaja v živo - Murina pomlad/ je 2001, pogovor s Suzano Šarotar - 20.45 itavitev nove Renault lagune - 21.00 Aktual-Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
AS - kanal 54
l Gnes, infor, oddaja. 09.45 Aktualno v občini ici, občinska oddaja, ponovitev. 10.15 Vitalis, stvena oddaja, ponovitev. 10.45 Glasbena a, glasbena oddaja, ponovitev. 11.25 Video-. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, 7.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali Iji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktual-ibčini Puconci, občinska oddaja, ponovitev. Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija 1. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 ervju, infor. - pred, oddaja. 20.45 Turistični omurja, turistična oddaja. 21.00 Viva turisti-istična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, od-slovenskih in svetovnih motoriziranih špor-.00 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. Videostrani.
IRVAŠKA 1
Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 ievalni program - 11.05 Otroški program 3 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -Stoletje žensk, serija - 14.15 Poročila -robraževalni program - 15.00 Za otroke -Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo -Jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče Dnevnik - 20.10 Dnevnik plus - 20.45 re, serija - 21.35 Glasbeni mesečnik -'oslevni klub - 23.15 Odmevi dneva -znanosti - 0.35 Nočni program
RVAŠKA 2
5wyorška policija, nan. - 12.50 Otroška 13.15 Forum - 14.55 Dok. oddaja - 15.25 : spoznanja - 16.00 Poročila - 16.05 Ter-i, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Pano-9.00 Poročila - 19.00 Rdeči palček, nan. ’olicija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Global-21.15 Polni krog - 21.30 Divja Amerika, 12.30 Vrnitev v Lonesome Dove, serija -sz kontrole, ameriški film
vaška 3
:a Quality, ameriški film - 18.50 Start -asbeni program - 20.00 Amerika -
življenje narave - 20.30 Nogomet: Leeds - De-portivo, prenos četrtfinala Lige prvakov - 22.35 Šport danes - 22.45 Nogomet: Arsenal - Valencia, posnetek - 0.25 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
9.25 Tisočletje - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Hrvaška kronika -13.25 Romunska kronika - 14.00 Voda je vsemogočni gospodar - 14.25 Kakor vam drago, tv-igra - 15.50 Tisočletje - 16.00 Vinske pesmi -16.30 Kaivinistična skupnost v Taktabaju -17.00 Popotovanje po Transilvaniji - 17.30 Madžarske alternative - 18.00 Poročila - 18.20 Vivat Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Ni pravnomočno - 20.35 Liga prvakov - 22.35 Poročila, aktualno, tema -23.25 Panorama - 23.55 Liga prvakov v
tv2
11.25 Madžarska galerija - 11.30 Madžarska jutri - 11.55 Polni življenja, nad. - 12.30 Vse ostane v družini - 12.55 Enajsta božja zapoved, film -14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00 Ramona -16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Kolo sreče, kviz - 20.00 Divji angel -20.30 Gesztimeter, show - 21.30 Angeli nereda, komedija - 23.30 Dober večer - 0.20 Leto družbenih sprememb - 1.05 Zakleti sovražniki -1.55 Svet interneta
Avstrija 1
6.05 Otroški program - 10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill -20.15 Nogomet, prenos četrtfinala Lige prvakov - 23.05 Maščevanje po načrtu - 23.50 Veliki incident - 0.35 Zlate verige, kriminalka
Avstrija 2
10.15 Sramežljivka iz St. Kathreina, film - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Zajtrk za štiri, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22 30 Mednarodna reportaža -23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
( V Četrtek, 5. 4.
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Risanka
9.10 Male sive celice, kviz
10	.00 Zgodbe iz školjke
10.30 Nosorog in prijatelji, nemška serija
11.30 Razgledi slovenskih vrhov
12	.00 Čari začimb: Sadno-zelenjavna plošča
12.30 Svetovni izzivi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Večerni gost: dr. Jože Kastelic
14,30 Zoom
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovnice in velikani
17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Raziskovalci, ameriška serija
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Podoba podobe
23.20 Plenilci, angleška serija
23.50 Raziskovalci, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Ljubica, nemška nanizanka
10.50 Caroline v velemestu, ameriška nan.
11.10 Frasier, ameriška nanizanka
12.30 Šport
14.30 Svet poroča
15.00 Škratje, angleški film
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Ljubica, nemška nanizanka
18.00 Omamni gozdiček, francoski film
19.40 Videospotnice
20.05 Osamljeni planet
21.00 Emily z Mesečeve domačije, nad.
21.45 Kini in Adams, francoski film
23.15 Alipe na begu, nemški film, 1. del
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Uporniki brez razloga - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Izgubljena sreča, ameriški film - 21.45 Urgenca, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Adrenalina -13.45 Mladoporočenci - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Herkul, nan. - 16.35 Stražar, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan,- 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Vprašajte Harriet, nan. - 20.25 Evroliga v košarki - 22.15 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Evroliga v košarki
IDEA TV - KANAL A -
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama vživo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno - 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - Murina pomlad/poletje 2001, pogovor s Suzano Šarotar - 15.45 Predstavitev Renault lagune - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno - razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Portret: Helena Peček - 20.40 Anketa - 20.45 Ljubezenska poezija - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Moji mali prijatelji, oddaj o živalih, ponovitev. 10.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.45 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.15 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 11.45 Videostrani. 16.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, ATV Signal, Litija. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živao. 21.00 Naj viža, glasbena oddaja v živo iz ZLTV. 22.15 Glasbeni speti, 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program -11.05 Otroški program
- 12.00 Poročila - 12.35 Terra nostra, nad. -13.25 Serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Informativno politični program - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Negotovo življenje, italijanski film - 21.55 Pol ure kulture -22.25 Narava politike - 23.10 Odmevi dneva -23.30 Dok. oddaja - 0.00 Nočni program ’
TV HRVAŠKA 2
. 11.25 Globalna vas - 12.10 Otroška oddaja -12.35 Poslovni klub - 13.10 Montrealska policija, nan. - 13.55 Glasbeni mesečnik - 14.55 O znanosti - 16.00 Poročila - 16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama -19.00 Poročila - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. -21.10 Polni krog - 21.30 Željka Ogresta in gosti - 22.30 Nevidni mož, nadaljevanka - 23.25 Sedem, ameriški film
TV Hrvaška 3
16.50 Včeraj rojena, ameriški film - 18.30 Evro-gol - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Športni ali zabavni program - 22.00 Šport danes - 22.10 Hit depo - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
13.25 Rondo, manjšinski magazin - 13.58 Poročila - 14.00 Izbor pesmi - 14.30 Grof norcev, tv-igra - 15.50 Tisočletje - 16.00 Za otroke -17.00 Lepa beseda - 17.30 Upanje za zanamce - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila -18.20 Vivat Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Azerac, nad. -21.00 Dva norca sta en par - 21.25 V zagonu -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturni kažipot - 23.15 Deset božjih zapovedi
tv2
12.00 Polni življenja - 12.20 Vse ostane v družini - 12.45 Modri Havaji, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00 Ramona -16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fiorella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijo-nar, kviz - 20.00 Divji angel - 20.30 Izbiramo najboljši glas - 21.30 Nune v nevarnosti, film -23.15 Dober večer
Avstrija 1
12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Sinan Toprak je nepodkupljiv - 22.00 Blues iz Kaisermiihlena -22.50 De Luca - 23.20 Oddaja o kulturi
Avstrija 2
13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
O NAS ZA NAS
Vsak dan ob 1830in 2O00:
GNES - inform. oddaja
Televizijski spored od 30. m a r c
- 8.30 Prihod-odhod - 8.55 Verska oddaja - 9.05 Zanzibar - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti - 11.00 Po karpatski dolini - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Bravo tv - 13.00 Skrajnosti -13.15 Imate pet minut časa? - 13.25 Delta -13.55 Naše stoletje - 14.20 1100 let sredi Evrope - 14.50 Jani gre na dom - 15.25 Nogomet, Honved : Vasas - 17.55 Formula 1, trening -19.05 Lottoshow - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Satelit, kabaret - 20.40 Kumara, kabaret - 21.10 Lepotica za darilo, film - 22.55 Koncert Istvana Lercha - 23.50 Po ljubezni, film
tv2
11.25 Superstar - 12.20 Divji svet -13.05 Obalna straža - 14.00 Charli, opica v družini - 15.55 Z ena na dva - 15.25 Prijatelji - 15.55 Conan -16.45 Rojen za svobodo, nad. - 17.40 Herkul -18.30 Dejstva - 18.55 Svet Divjega angela -19.10 Trdnjava Fort Boyard - 20.00 Nevarno območje, film - 21.45 Tekmeci - 23.25 Neskončne meje, serija - 0.00 Pierottova banda, film
Avstrija 1
6.20 Otroški program - 12.15 Šaljivec Carey -12.40 Življenje in jaz - 13.00 Simpsonovi - 13.25 Princ iz Bel Aira - 13.45 Brez idej - 14.10 Jesse -14.30 03 Austria Top 40 - 15.20 Dawsonov potok - 16.05 Beverly Hills - 16.50 Srček - 17.40 Formula 1, prenos kvalifikacij - 19.10 Nogomet -20.15 Milijonski šov - 21.10 L. A. zaupno, kriminalka - 23.20 Rožnati Cadillac, akcijski film
Avstrija 2
13.00 Čas v sliki - 13.10 Srce narobe igra, film -14.50 Majhni ljudje - tokrat veliki, film - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Denninger - mož z dvema obrazoma, kriminalka -21.50 Vse je komedija - 23.50 Srce in krona, film
Nedelja, 1. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Telebajski, otroška oddaja
8.25 Tabaluga, otroška nanizanka
8.50 Pika Nogavička, nanizanka
9.20 Mikin Makin črkopis
9.55 Nedeljska maša
11.00 Hutan, avstralska serija
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Kala, slovenski film (č.-b.)
14.35 Garači, angleška nadaljevanka
15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Čari zač.: Hruške v vinu in brstični ohrovt
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Vsakdanjik in praznik
17.45 Slovenski magazin
18.15 Razgledi slovenskih vrhov
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Zoom
21.40 Večerni gost: dr. Jože Kastelic
22.40 Poročila, šport, vreme
23.00 Zgodbe o knjigi
23.05 Brez reza
0.05 Mednarodno pevsko tekmovanje
TV SLOVENIJA 2
8.55 Videospotnice
9.30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
9.50 Emily z Mesečeve domačije, nad.
10.40 Pripravljeni, oddaja (T Slovenski vojski
11.10 Zborovska in folklorna glasba .
13.00 Šport
16.10	SP mladincev v plesih
16.25	SP v umetnostnem drsanju
17.55 DP v nog., Olimpija: Maribor, prenos
19.50 Športni film
20.05 Pustolovščine N. Hulota, fran. serija
21.00 Cikcak
21.35 Turistična oddaja
22.05 Končnica
23.05 Temni angeli usode, slovenski film
1	.05 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Družina Zakaj - 10.30 Navihanka, nan. - 11.00 Šolski hodniki, nan. - 11.30 Šolska košarkarska liga - 12.30 Ameriška gimnazija, nan. - 13.00 Nekoč v gozdu, risani film - 14.20 Prva izdaja, nan. - 15.10 Tragični udarec, ameriški film -16.55 Hollywoodski zakon, ameriški film - 18.30 Formula 1 za VN Brazilije, prenos dirke - 21.00 24 ur - 21.45 Športna scena - 22,30 Sijaj, avstralski film - 0.20 24 ur
KANAL A
9.00 Ana Karenina, ameriški film - 11.00 Kung Fu, nan. - 12.00 Highlander: Nesmrtna, nan. - 13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll - 14.45 Cvetje strasti, ameriški film -16.30 Divja Amerika, serija - 17.25 Zamenjava ob rojstvu, nadaljevanka, 3/4 -18.15 Melrose PlaCe, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.30 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Prijateljici, ameriški film - 22.30 Zaljubljena vdova, ameriški film - 0.30 Adrenalina
IDEA TV - KANAL A
10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Otvoritev prodajnega centra Avtocit Murska Sobota - 10.15 NK Mura : NK Čakovec, reportaža -10.30 Iz našega studia: Predstavitev turistične agencije Relax - 10.55 Salamiada 2001 - 11.10 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.35 Mura danes in jutri, posnetek predavanja Boža Kuhariča - 11.50 Intervju: Ernest Eory - 12.05 Anketa - 12.10 Turistični nagelj Zdravilišču Moravske Toplice - 12.25 Tedenski komentar -12.30 Pregled dogodkov tedna
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja.
11.45 17. redna seja Občinskega sveta Občine Gornja Radgona, ponovitev. 12.00 Otvoritev hotela za starejše Vivat v Moravskih Toplicah, predstavitvena oddaja. 12.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 13.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 14.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.45 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 15.15 As intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 15.35 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.50 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 17.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 18.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Film za otroke - 9.30 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj -15.45 Raziskovalec, serija - 16.45 Inšpektor Rex, nan. - 17.35 Film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Naši in vaši, dramska serija - 21.55 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 21.50 Poročila - 22.05 Dokl film -23.00 V nedeljo ob dveh - 0.00 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.50 Poročila - 8.55 007, tedenski pregled - 9.45 Verski program -10.45 Portret cerkve in mesta -11.00 Nedeljska maša - 12.05 Otroška serija -12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe -14.25 Desperate, ameriški film -15.40 Risanka -16.05 Etno -16.50 Opera Box - 17.30 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 18.30 Hit HTV 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Bahami- 21.05 Poročila - 21.15 The Gaun-
tlet, ameriški film - 22.55 Oddaja o filmu - 23.35 Kot voda za čokolado, mehiški film - 1.25 Mojstrovine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
11.50 Naša zemlja, serija - 16.00 Košarka: NBA pregled - 16.30 Šport v nedeljo - 16.55 Odbojka: Mladost - Rijeka, prenos - 18.55 Formula 1, prenos dirke iz Sao Paula - 20.45 Hrvaška nogometna liga - 21.45 Šport danes -22.00 Nogomet: Lazio - Milan, posnetek - 23.40 Top D. J. Mag - 0.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
1.00 In naj bo svetlo - 12.00 Poročila opoldne -12.10 Minute sreče - 12.40 Tv-klinika - 13.05 Bratovščina - 13.40 Tudi to je Madžarska - 14.10 Čarobni korejski cirkus - 15.20' Verska oddaja - 15.50 Ars Hungarica - 16.20 Modni magazin - 16.55 Jubilej Ferenca Glatza - 18.00 Tednik - 18.30 Dnevnik, vreme - 18.50 Formula 1 za VN Brazilije -21.05 Pridem takoj! - 23.05 Dame izbirajo
tv2
6.00 Jutranja razmišljanja - 6.30 Priča - 7.00 Tv-matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Šport - 12.30 Potnik skozi čas - 13.20 Ramon in banditi, vestern - 15.00 MacGyver - 15.55 Ksena -15.45 Sentinel - 17.40 Leteča Vipera - 18.30 Dnevnik - 20.00 Policaj z Beverly Hillsa, film -21.55 Columbo - 23.30 Y-akti - 0.00 Madžarska jutri - 0.30 To je dober vici, film
Avstrija 1
12.05 Prsi ali bedra, filmska komedija - 13.45 Avto-moto šport - 14.15 Formula 1, prenos ogrevanja -15.05 Mojstrske veščine - 15.50 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.20 Nogomet, prenos -18.30 Formula 1, prenos dirke iz Sao Paula - 21.05 Hitrost 2, akcijski film - 23.00 Kolumbo - 0.10 Charliejev največji podvig, kriminalka
Avstrija 2
11.05 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.10 Univerzum - 14.55 Heidi in Erni - 15.15 Sramežljivka iz St. Kathreina, film - 17.05 Polno življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ko muzika igra - 21.55 Prizadet -23.15 Enostavno klasično: Moon Water - 0.25 Mrtvi ne lažejo, TV-film
< V Ponedeljek, 2. 4.
TV SLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20 Zrcalo tedna
8.40 Pod piramido
9.10 Zares divje živali, ameriška serija
9.30 Sanjska dežela, potopisna serija
10.00 Oddaja za otroke
10.35 Gore in ljudje
11.30 Na vrtu
11.55 Svet čudes, avstralska serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13.00 Poročila, šport, vreme
13.30 Ljudje in zemlja
14.20 Polnočni klub
15.30 Opus
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Mikin Makin črkopis
16.50 Telebajski
17.20 Radovedni Taček: Mlinarica
17.45 Recept za zdravo življenje
18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vrSme
20.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
21.00 Begunci, dokumentarec meseca
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Veliki briljantni valček, gled. predstava
0.15 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
9.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10.00 Ljubica, nemška nanizanka
12.30 Bratranci pod kožo, japonska serija
13.30 Cikcak
13.55 Sobotna noč
16.00 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Ljubica, nemška nanizanka
18	.00 Tele M, oddaja TV Maribor
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.05 Skrivnosti vojne, ameriška serija
21.00 Studio City
22.00 South Park, risana nanizanka
22.30 Metropolis
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Pot pred nami, angleški film (č.-b.)
2.15 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Večna ljubezen, nad., zadnji del - 11.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah Show: Vprašajte dr. Phila - 16.25 Obala ljubezni, nad., zadnji del - 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka, 1. del - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 1'1.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije -14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. - 16.35 Herkul, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. -20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Pobeg iz Absoloma, ameriški film - 23.10 Dosjeji X, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program -TV Pika - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 NK Mura : NK Domžale, reportaža - 20.35 Klas pripelje svet do vas -20.50 Avtomobili Audi, predstavitev - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.45 Videostrani. 17.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 NK Mura : NK Domžale, posnetek nogometne tekme. 22.40 Gnes, informativna oddaja. 22.55 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. -13.25 Stoletje žensk, serija - 14.15 Poročila -14.20 Izobraževalni program - 15.05 Otroški program - 16.00 Hrvaške manjšine - 16.30 Hr-
Televizijski s
r e
30. marca
vaška danes - 17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Dokumentarna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Serija -20.50 Kirstinine stvari, danska drama - 21.35 Misli 21. stoletja - 22.35 Odmevi dneva - 22.55 Evromagazin - 23.30 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.50 Zakon in red: Oddelek za žrtve, serija -11.35 Latinica - 13.15 Otroška serija - 13.45 Kuharski dvoboj - 14.25 Družina Soprano, nad. - 15.15 Oddaja o filmu - 16.00 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Zahodno krilo, serija - 21.10 Polni krog - 21.30 Slačilnica - 22.30 Obljuba, nemški film
TV Hrvaška 3
15.45 Lepotice noči, francoski film - 17.10 Sadovi zemlje - 18.00 Hrvaška nogometna liga -19.00 Planet Internet - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Petica - 21.20 Montrealska policija, serija (5/8) - 22.05 Šport danes - 22.15 Portret sodobnega hrvaškega likovnega umetnika -23.00 Mesečina - 23.45 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina - 14.00 Naša družinica, nan. - 14.55 Moja domovina - 15.50 Na prehodu tisočletja - 15.58 Poročila - 16.00 Madžarska hiša - 16.30 Otroci o očenašu - 16.45 Ostani z nami - 17.00 Spoznavajmo Evropo - 17.30 Evropski magazin - 18.00 Poročila - 18.20 Ljubezni v Saint Trapezu - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice -20.30 112, kriminalistični magazin - 21.10 Petyjeva črna skrinjica - 21.40 112 ekstra -22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Liga prvakov - 0.05 Pomladni festival - 0.30 Na prehodu tisočletja
tv2
11.50 Madžarska galerija - 11.55 Polni življenja - 12.30 Vse ostane v družini - 12.55 Potrkaj po lesu, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00 Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.10 Fio-rella - 18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva -19.00 Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz -20.00 Divji angel - 20.30 JAG-častne zadeve -21.30 Po vroči sledi - 22.20 Friderikusz: Moj film se nadaljuje - 23.10 Dober večer - 0.00 Nevarno poslanstvo - 0.50 Slika
Avstrija 1
12.10 Risanke - 14.55 Nebeška družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna družina - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Milijonski šov - 21.10 Grosse Point Blank, kriminalna komedija - 22.55 Zvezana, srhljivka
Avstrija 2
12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi
idea tv
POMURSKA REGIONALNA televizija
10
38 URE
- 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Julija - nenavadna ženska - 21.05 Tema -22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Rdeči rog, srhljivka
TV SLOVENIJA 1
8.30 Mostovi
9.00 Risanke
9.25	Radovedni Taček: Mlinarica
9.45	Oddaja za otroke
10.30	Recept za zdravo življenje
11.20	Naokoli po Nemčiji
12.05 Gozdarska hiša, nemška nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Begunci, dokumentarec meseca
14.30 Slovenska polka in valček
16	.00 Duhovni utrip
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Glasbena šala (šola)
17	.00 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
17.45 Frank Lloyd Wright, angleška oddaja
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
20.35 Nadnaravno, angleška serija
21.10 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Alma, avstrijska drama, 1/3
0.20 Frank Lloyd Wright, angleška oddaja
TV SLOVENIJA 2
9	.00 Videospotnice
9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
10	.00 Ljubica, nemška nanizanka
10.50 Skrivnosti vojne, ameriška serija
11.40 Pustolovščine N. Hulota, serija
13.35 Tistega lepega dne, slov, film (č.-b.)
15.00 Studio City
16.00 Metropolis
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Ljubica, nemška nanizanka
18.00 Izgubljeno zaupanje, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Liga prvakov v nogometu
22.35 Evropski dokumentarni film
23.00 Uran, francoski film
1	.05 Kraljica plesišča, jamajški film
2.45 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usoda si ti, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Navadni ljudje, nenavadno bogastvo -16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Moja usoda si ti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Prezgodaj oče, ameriški film - 21.45 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAQ, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Beverly Hills, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop'n'roll - 14.00 Bravo, maestro - 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.40 Xena, nan. -16.35 Herkul, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Will in Grace, nan. - 18.30 Pa me ustrelil, nan. - 19.00 Čarovnice, nan. - 20.00 Vprašajte Harriet, nan. - 20.25 Evroliga v košarki - 22.16 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.45 Seinfeld, nan. - 23.15 Evroliga v košarki
IDEA TV - KANAL A
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -
15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Športni ponedeljek - 15.25 NK Mura : NK Domžale, reportaža - 15.35 Klas pripelje svet do vas - 15.50 Avtomobili Audi, predstavitev -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: Združenje obrtniških dejavnosti, Jože Brdnik - 20.45 Prenovljena lekarna Pomurskih lekarn v Ljutomeru - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - kanal 54
09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. t0.20 NK Mura : NK Domžale, posnetek nogometne tekme. 12.10 Videostrani. 16.10 NK Mura : NK Domžale, posnetek nogometne tekme. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.50 Mednarodni pokal v Rock & Roll-u, Grosuplje 2000, ponovitev. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Aktualno v občini Puconci, občinska oddaja. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo. '21.55 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program -12.00 Poročila - 12.30 Terra nostra, nad. - 13.25 Svet mamil-, serija - 14.20 Poročila - 14.25 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program -16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Otroška serija - 17.30 Hugo - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 20.55 Forum -22.30 Trenutek spoznanja - 23.05 Odmevi dneva - 23.25 Koncert - 0.25 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
91041 OPoročila - 19.15 Prizma - 11.10 Misli 21. stoletja - 12.05 Serija - 12.35 Otroška serija -13.00 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, serija - 14.20 Slačilnica - 15.20 Evromagazin -16.00 Poročila -16.05 Terra nostra, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 18.55 Poročila -19.00 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.05 Kviz - 20.25 Prijatelji, nan. - 20.50 Polni krog -21.10 Čarobna Hrvaška - 21.30 Newyorška policija, nan. - 22.20 Čist in trezen, ameriški film -0.20 Umetnine svetovnih muzejev
TV Hrvaška 3
15.25 Petica - 16.35 Hiša iz bambusa, ameriški film - 18.15 Podobe realnosti: Avtomobilske nesreče, dok. serija - 19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Start, športni program - 20.40 Nogomet: Manchester United -Bayern, prenos četrtfinala Lige prvakov - 22.35 Šport danes - 22.45 Nogomet: Galatasaray -Real, posnetek - 0.25 Mončplus
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.35 Vse za ljubezen, nad. - 9.25 Tisočletje - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran - 13.25 Unser Bildschirmn - 14.00 Tudi to je Madžarska - 14.30 Napad na Beszterce, film -15.50 Na prehodu tisočletja - 16.00 Fantje, za mano! - 16.30 Zelena pika - 17.00 Internet -17.30 Katoliška kronika - 17.50 Naše mesto v Evropi - 18.00 Poročila - 18.15 Vivat Benyovsky! - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Malo mesto - 21.05 Bilo je nekoč, show -22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturni magazin - 23.15 Liga prvakov - 0.05 Tisočletje
tv2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Stefanie - 10.00 Hura, gremo na pot! - 10.30 Neposredna ponudba -11.35 Jutranje misli - 11.40 Madžarska galerija -11.45 Okno v Evropo - 12.10 Polni življenja -12.35 Vse ostane v družini - 13.05 Ni vrtnice brez trna, film - 14.45 Ksena - 15.30 Milady - 16.00
Ramona - 16.45 Lepotica Acapulca - 17.11 rella -18.00 Ranjena srca - 18.30 Dejstva -
Otroška usta - 19.20 Multimilijonar, kviz -Divji angel - 20.30 Walker, teksaški rani 21.30 Nenadni pekel, film - 23.05 Dober ve 23.50 Modri žamet, film - 1.55 Svet interne
Avstrija 1
0.05 Prsi ali bedra, filmska komedija - l Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Neb družina - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urg - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Močna dn - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mest osa - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 1 Dolce Vita & Go. - 21.05 Angela na potepi minalka - 22.40 Nogomet: Tretji krog pok 23.15 Nogomet: Liga prvakov, posnetki -Pogled skozi ključavnico, srhljivka
Avstrija 2
10.15 Majhni ljudje - tokrat veliki, film - 1 Poročjla - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Te - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhal napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z že 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Cn 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare I ch - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dr danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer; Kongo - Temno srce Afrike, 2. del - 2' Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogl 23.05 Nočna straža
Sreda, 4.4
TV SLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan, Koroška
9	.00 Risanka
9.20	Leteče dvigalo, nadaljevanka
9.50	Glasbena šala (šola)
10	.05 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, nad.
10.30 Lingo, tv-igrica
11	.00 Frank Lloyd Wright, angleška oddaj
12	.00 Vrtičkarji, humoristična nanizanka
12.30 Nadnaravno, angleška serija
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.20	Obzorja duha
13.50	Veliki briljantni valček, gled. predst«
15.15 Aktualno
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Male sive celice, kviz
17.45 Nosorog in druščina, nemška serija
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Onstran tišine, nemški film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.55 Svetovni izzivi
23.25 Rotterdamski filharmoniki
TV SLOVENIJA 2
10.00 Rad imam Lucy, ameriška nanizank
10.00 Ljubica, nemška nanizanka
10.50 Ljubim vas, francoski film
13.30 Turistična oddaja
14.00 Evropski dokumentarni film
14.30 Štafeta mladosti
15.30 Elektronska glasba, francoska odd;
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizani
17.00 Ljubica, nemška nanizanka
18.00 Deček Journey, ameriški film
19.30 Videospotnice
20	.05 Liga prvakov v nogometu
23	.30 V Frostovem slogu, angleška nan.
1	.00 Mrtva pred zoro, ameriški film
2.30 Videospotnice
POP TV
7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Moja usod: nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljul
«■11 29. marec 2001 27
? > a1 B						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (G0NTHER)	AMERIŠKI SKLADATELJ (CHARLES)	RADOVEDNA ŽENSKA	SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL	NUŠA TOME	DELEŽ DRUŽABNIKA RUDARSKE DRUŽBE	ANTIČNO PREROČIŠČE	MLAD SRNJAK ALI JELEN	IZRAELSKA STROJNA PUŠKA	PEVEC Z VISOKIM GLASOM	STAREJŠA PEVKA LEAR I						
■						SLOVENSKI PESNIK						K									C j		
					3 'Šil	PUSTOLOV- STVO																	
■ . .. <: T																							
						DEDEK (UUBKJ		•			GRM ZA ŽIVE MEJE										/		
						ŽILA OOVODNICA					OKRASNI GRM												
															OSEBNI ZAIMEK								
															DIRKAČ F1 (JEAN)								
VESTNIK	KRAJŠE URADNO SPOROČILO	POSNEMO- VALEC	ZRAK (LAT.)	SL.IGRALKA (VERA)				CESTA (LAT.)				FR.IZDEL. KLAVIRJEV						F					
								CERKVENI DOSTOJANSTVENIK															
				POLOM, NEUSPEH								GRŠKI BOG VETROV											
PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC							NEMŠKI SLIKAR IN GRAFIK (WILHELM)							ODDELEK JURE				▼	FRANCOSKI FILMSKI REŽISER (JEAN)	ČRTANA KARTI, KI VEŽE KRAJE Z Z ENAKIM TLAKOM		RADIJSKA NOVINARKA (JOLANDA)	GRENKI LIKER
														REKA V ČRNI GORI									
SLOVENSKI SLIKAR (NIKOLAJ)						1	IVAN DOLNIČAR			USTANOVIT. IZRAELA							MESTO V ŠPANUI						
																							
							VARNOSTNI SVET			KLADA ZA SEKANJE							ZNAMENIT ANG.KOLEDŽ						
GUSAR						REGULACIJ- SKA NAPRAVA							ESTETICIZEM										
													KRILO RIMSKE KONJENICE										
						NEON																	
IVAN TAVČAR			NEKD.NEMŠKI SANKAČ									OČKA				TEŽAVA							
												JUNAKINJA FILMA V VRTINCU				DEL KOVALNEGA STROJA							
			GL.MESTO BANGLADEŠA																				
PLOD		*		JANET EVANS			SRBSKO MOŠKO IME				POŽELENJE				GEOMETRIJ- SKI LIK		•						
											PRIMORSKA DIŠAVA, OŽEPEK												
				PODZEMNI HODNIK			JUŽNI SADEŽ								ŽIVAL Z BODICAMI								
VESTNIK	TEŽA OVOJNINE					HRV,PISEC (IVAN)								HINDUJSKI SIMBOL PLODNOSTI					ROMUNSKI DŽIP				
	ROMANO PRODI					DEČEK IZ 1001 NOČI													IZPAD, IZGRED				
														INSTRUM. SKLADBA									
MALOVREDEN ČLOVEK									VRV (ZAST.)			A	SKUP.CELIC ISTE VRSTE				KATRAN					NEKDANJA POMURSKA UGANKARSKA REVIJA	NEKDANJI ITALIJANSKI SMUČAR EDALINI
																							
													ARABEC V ŠPANIJI				DIKTAT						
DOLOČILO, PREDPIS								FRANCOSKA REKA NA JUGU BRETANIJE	ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO	PREBIVALEC ORMOŽA								INDIJSKA BOGINJA					
										BOS.PESNIK (JOSIP)								VEČBARVEN VZOREC					
															RIBIŠKA VRVICA					OLEG VIDOV			
																				RADIJSKA SPIKERICA KOROŠEC			
															GRŠKI BOG PASTIRJEV								
					ŠVICARSKO ZIMSKOŠPORTNO SREDIŠČE						IZPARE- VANJE												
											IVO SVETINA												
					ISTO- VETNOST											GLAVNO MESTO ARMENIJE							
					KAMBOŠKI POLITIK (LON)				PREBIVAL ISTRE							GLAVNI DNEVNI OBROK							
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 8. 3. 2001:
ŠTEFAN CIGAN, TONE SVETINA, AMIDA, RADEK, SLOVENKA LETA, MOA, ERARD, OZ, GRAHAM, ETA, EARL, IL, LOKAR, BIOCID, MOSLAVINA, AG, KIPU, KIPAR, GROBOKOP, SET, JERA, JAROVIT, OKOV, BRIGADIRKA, IBIS, DD, NEK, ASKEZA, GA, CANTOR, BOLA, MAGNOLIJA, JIMI, ADAM, KOEN, NE, REKA MIRU, UGRIN TRATAR, VOLAN, ŠIV, OBNOVA, IHAN, KO, EKATERINA, OCENITEV, KALA, TKON, KAMAKURA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
Med reševalce bomo razdelili:
CM c*5
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 20.000 SIT:
Pavel Lopert, Kobilje 14, 9227 Kobilje
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Simona Štefanec, Hrastje Mota 28, 9252 Radenci
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Laura Cuk, Župančičeva 6, 9220 Lendava
Zlatka Zadravec, Brezovci 41 b, 9201 Puconci
Helena Horvat, Grad 194, 9264 Grad
Miroslav Urek, Župančičeva 17 c, 8250 Brežice
Renata Vratar, Rakičan, Prešernova 6, 9000 M. Sobota

E .21 ra o
S
E ■=
a>
O) ra
ra l.
O) ra c
ra N
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 6. aprila 2001.
Ime in priimek:____________________________________________________________
Naslov: __________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 Mili (POPOLDAN TUDI SV 648 KHZ>
PETEK- 05 00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila PETEK. O .	.. anencjj - 10 30 Mali oglasi -11'00 Poroči-
-10 10 Men,aln.sk,	BBC ’, 2 05 obeeshla -
la -11.20 Zamurj 13 00 Poročila -13.15 1. oseba ednine 12.30 Od petka P’	. 1 4 go Poročila - 14.05 Obvestila -
-13.20 PredstavJ Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja po-14.30 Romskih 60 -15 SO^Dogo	?	_
ročila na Murskem	19 15 Mladi val -21.00 Poročila -
18.00 MV-dur -19.00 Poročila ’
21.10 Ugasni televizor! -24.00 -
J ,nhrn iutr0.08.30 Mali oglasi -10.00 PoročF SOBOTI 05.00 Vedro »	teča|i agendi -10.30 Pole-
la -10.05 Obvestila - । »J 0 “'	„ p čite BBc -12.05 Obvo-
pajte se z nami -11 «°	-14.00 Po«la ■ 14.05
stila-13.00 Poročila-13. ।	•	u . 4 45 Domača plošča -
Obvestila -14.15 Evropa v ene	na Murskem va|u
15.30 Dogodki in odmevi -1A . 18 00 Sobotnj popoldan z -17.20 Obvestila -17.30 M V	’ e že|je s čestitkami in pozdravi
glasbo -19.00 Poročila -19.10 Nej P	OO.SNOP
-	20.00 Sračje gnezdo -	21-00 Poročila" 24	00
• trn 07 30 Panonski odmevi -NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro Jtnr |zbor pesmi tedna. 08.00 Misel in čas - 8.30 Zamorjene^ 25 obvesti|a . 10.30 Ne-09.30 Srečanje na Murskem va u _ obvestila -13.00 Minute za deljska kuhinja -12.30 Poročila - ■ titkamj ;n pozdravi (vmes kmetovalce -13.30 Najlepše želje s c	oddaja tedna _
Javljanja s Športnih Igrišč)' l9,’° SN0P 20.00 Fordjanek-21.00 Poročila-24.
Htro -10.00 Poročila - 10.05 PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro ju 1Q 3Q Ma|j og|asj. ObvActiin m 4 n	tečaji ag
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila 11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05
Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Dzouzt
V te konec Slovenije, geje kokošeča glava, so nan že dosta toga obečali s tistoga konca, ge je prebavni center te Slovenske kure. K toj štreki, štere smo ndj ščeli meti, so nan obečali nadvoze pa podvoze, pa delovna mesta, pa.... lekar s toga nika nede, ka prej nega pejnez. Tildi avtocesto so nan obečali, štera bi mogla biti že pred trejmi lejti gotova, pa obvoznico kre Sobote, pa od vsega toga ešče nika nega, je po svojoj statistiki gor prišo moj pajdaš Bela. Je pa odo gledat, ka lekar delajo moustprejk Mitre. Vd z zem le so prišli z betonskimi stebri, je pravo. Zdaj pa od kokošečoga srca glas davlejo, ka nega zadosta pejnez za avtocesto. Na tou si pa Bela tak popejvle:
Pojdem na Štajersko gledat kaj delajo, gledat če most se čez Muro gradi.
Tudi na strani tej, tukaj v Prekmurji, treba preverit, če kaj se godi.
Pravijo, d’narja ni, pa bo potem tako, da iz mostu pri nas prav nič ne bo.
Tak bosta stebra dva kvišku le gledala, zgoraj pa štorklja bo gnezdila.
28
OGLASI
29. marec 2001 fHHB
motorna vozila
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m6593
JUGO 45, letnik 1989, registriran do junija, prodam. Tel.: 571 11 48, po 15. uri. m7165
HUNDAY LANTRA 1.8, letnik 1996, kovinsko srebrne barve, prevoženih 90.000 km, z zimskimi gumami in platišči, prodajo. Tel.: 041 930 144. m7165
HYUNDAI SONATO 2,0 GLS, letnik 1993, prevoženih 128.000 km, prodam. Tel.: 521 14 70, med 19. in 20. uro. m7171
TRAKTOR Ursus 904 B, letnik 1989, 4 x 4. Tel.: 041 580 367. m7187
RENAULT CLIO 1,4 RT, letnik 1993, kovinsko rdeč, s CD-radiem, registriran do marca 2001, prodam. Tel.: 02 556 11 94 ali 041 922 008. m7188
OPEL ASTRO 1.6, letnik 1993, prodajo. Tel: 522 16 39. m7207
živali
NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53- m6800
NESNICE, črne, rjave in grahaste, v začetku nesnosti, cepljene, vsak dan v Babincih 49. Dostava tudi na dom. VZREJA NESNIC TIBAOT, tel.: 582 14 01. m6944
KRAVO ali telico, brejo 9 mesecev, prodam. Tel.: 546 12 34. m7167
DVE KRAVI, breji 3 mesece, dobre mlekarice in telico, težko okrog 450 kg, primerno za pripust ali zakol. Tel.: 041 265 171. m7174
PUJSKE od 20 do 60 kg, kupim. GSM: 041 726 697. m7179
GRAHASTE NESNICE, stare 13 tednov, cepljene, prodam po 500 SIT. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m7213
BREJE SVINJE prodam. Tel.: 587 11 00 ali 031 870 802, Trg Slavka Ostrca 21, Veržej. m7214
KRAVO s teletom prodam. Padar, Žižki 70. m7232
SVINJO domače reje prodam. Tel.: 527 12 88. m7240
posesti
GORNJA RADGONA - HIŠO, 125 m2, in prizidek v podaljšani III. fazi, velikosti 96 m2, na 1 l-arski parceli, prodam. Tel.: 041 770 667. m7U7
TRAVNIK, 1 HA v Kupšincih, prodam. Tel.: 553 11 51.m7173
STAREJŠO KMEČKO HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in manjšim sadovnjakom na 8,5-arski parceli v Turnišču, Obrtniška 9, prodamo. Tel.: 572 14 08. m7183
PRODAM ALI ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE, 44 m2, v M. Soboti. Tel.: 533 10 11 od 8. do 12. m7186
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Iščem žensko za pomoč starejši osebi. Tel.: 532 10 92,041 464 689. m7197
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti zamenjajo za enosobno kjerkoli. Tel.: 523 12 16. m7208
STANOVANJE V RADENCIH prodam ali dam v najem. Tel.: 041 414 822. m7221
GOSTILNO V OBRATOVANJU, komplet opremljeno, prodam. Tel.: 02 538 14 83. m7222
TRISOBNO STANOVANJE pri I osnovni šoli prodam ali dam v najem. Tel.: 041 772 447. m7226
NOČNI BAR. restavracijo, sobe za goste in stanovanje v hiši skupaj ali ločeno prodam ali oddam s predplačilom. Tel.: 031 520 135. m7235
DVOSOBNO ALI TROSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI iznnimn Tel -531 15 42 ali 040 322
kmetijska mehanizacija
TRAKTOR UNIVERZAL 803 DT turbo, letnik 1997, s pogonom 4 x 4, prodam ali zamenjam za manjši traktor. Tel.: 041 293 369. m7157
ŽITNI KOMBAJN FAHR 750, 2,90 m dolžina kose, prodam. Tel.: 554 17 03. m7162
TRAKTOR TORPEDO TD 7506 AS, pogon na 4 kolesa, 1600 delovnih ur, prodam ali zamenjam za manjši traktor od 40 do 50 KS (prednji pogon). Tel.: 556 10 74.m7177
MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA s koso in frezo prodam. Tel.: 549 12 84. m7178
PAJEK SIP 230, okopalnik koruze in drobilec, prodam. Tel.: 041 904 767. m7189
KOMBAJN KLASS DOMINATOR 85 IN TRAKTOR 35-12 Ursus, novi tip, s priključki, prodam. Tel.: 02 580 11 14.m7191
SLAMO V BALAH, rdeče vino in sa-monakladalko prodajo. Tel.: 569 14 77.m7194
TRAKTORJA MASSE FERGUSON IN FORD, oba 4x4, prodam. Tel.: 041 571 876 ali 07 346 60 40. m7195
REZILO (železa) za pluge z obstojnega materiala prodam. Tel: 041 680 127. m7196
ROTACIJSKO KOSO, obračalnik, pajek, silokombajn, balirko za oglate bale, prikolico, 10 tonsko, tristransko, preklicno, navadno, prodam. Tel: 549 10 80. m7201
DVOREDNI SADILNIK KROMPI-
RJA, avtomatski in enoredni pobiralec krompirja (kombajn), znamke Hasia in sejalnik za žito, širine 2,60 m, prodam. Tel.: 556 11 92. m7206
OKOPALNIK ZA SLADKORNO
PESO, šestvrstni, prodam. Tel.: 578 87 83 po 14. uri. m7212
BALIRKO ZA OKROGLE BALE zelo ugodno prodam. Tel.: 560 10 22. m7216
TROSILEC ZA HLEVSKI GNOJ, dvobrazdni plug, štiridelno klinasto brano in sejalnico za žito, 18 redno, prodam. Pinter, Nemčavci 34. m7217
ENOREDNI SILOKOMBAJN in slamo v balah, prodam. Tel.: 586 14 47. m7218
kmetijski pridelki
VINO, možna dostava, prodam. Tel.: 575 18 77, GSM: 041,773 370. m6826
KORUZO, eno tono, po 40 SIT/KG, prodam. Tel.: 554 10 87. m7159
$LAMO V BALAH prodam. Tel.: 548 K)45.m7166
KROMPIR ZA SAJENJE IN JEDILNI prodam. Tel.: 572 11 47. m7180
SENO V BALAH prodam. Tel.: 549 13 40. m7190
SLAMO IN SENO V BALAH ter oves prodam. Tel.: 541 13 60. m7199
SILAŽNE BALE prodam. Tel.: 587 15 37. m7210
SENO V BALAH in krompir za sajenje prodam. Tel.: 542 10 47. m7219
delo
VEDEŽEVALKA ZORA - USPEŠNA IN ZNANA PO SVOJIH POSEBNIH POSEBNOSTIH VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. Odstranjujem vpliv črne magije in prekletstva. Naročila in rezervacije po telefonu: 02 528 14 43 ali 031 828 675. (Zorica Horvat, s.p., Pušča 91, Černelavci, M. Sobota). m7089
NATAKARICO ALI DEKLE Z VESELJEM DO DELA V STREŽBI IŠČEJO. Možnost hrane in stanovanja. Tel.: 041 748 905, Gostilna Jana Za-leznik s.p., Križevec 1, 3206 Stranice. m7127
NATAKARICO ZAPOSLIMO V PI-ZZERIJI. Pik-Asso, Banovci 11,9241 Veržej, tel.: 588 90 23. m7229
POTREBUJEMO ZASTOPNIKE ZA OBMOČJE CELOTNE SLOVENIJE. Tel.: 01 500 41 62, Bio Nova SKK, d.o.o., Stegne 25, 1000 Ljubljana.
razno
KLETKE ZA NESNICE IN KUNCE, rešetke za svinjske bokse, prodamo. Galvanska oprema, Rajgelj Anton, s. p., Kropa 2 a, tel.: 02 542 10 96 ali 041 917 817. m7139
Preklicujem veljavnost HK št. 05557-4, izdane pri HKS Panonka na ime Franc Cipot, Ravenska 6, Krog. m7154
BELO VINO ZAMENJAM ZA SVI NJO, težko okrog 150 kg. Tel.: 528 15 67.m7160
POLKAVČ, OMARO IN DVE LEŽIŠČI ZA DNEVNO SOBO prodam.
Tel.: 523 19 96. m7215
RABLJENO POHIŠTVO ZA KUHINJO MARLES ugodno prodamo.
Tel.: 548 15 86. m7224
DAMIR BANFI VEŠČICA
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
V 87. letu je umrla najina mama
Lojzka Vogrinčič
roj. Bavčar
Od nje se bomo poslovili danes, 29. marca, ob 16. uri na soboškem pokopališču.
Geza in Brigita z družinama in drugo sorodstvo
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je...
V SPOMIN
27. marca mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Elemir Benko
iz Mačkovec
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko spomina.
Vsi njegovi
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 31. marec, ko mineva žalostnih pet let, odkar nas je zapustila
Olga Jud iz Radencev
Prisrčna hvala vsem, ki z lepimi spomini postojite ob njenem grobu, ji na grob prinašate cvetje in prižigate sveče spomina.
Ohranili Te bomo v lepem spominu.
Vsi' tvoji najdražji
Ugašal si, kakor ugaša sveča, ob tebi stali smo, to čutil ši.
Bil smrti dih je za te, morda sreča, za nas vse, morje žalosti.
ZAHVALA
V 72. letu nas je po kratki a hudi bolezni, za vedno zapustil naš dobri mož, oče, . brat, tast in stari ata
Geza Zrim
iz Kuzme 44
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, še posebej sosedi Tatjani za nesebično pomoč v bolnišnici. Hvala vsem, ki ste ga spremljali k zadnjemu počitku ter nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče na njegov grob ter namenili sredstva za humanitarne namene in svete maše. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen obred, pevkam cerkvenega zbora Kuzma, g. županu Škaliču za čudovite izrečene besede ob grobu ter pogrebništvu Maje iz Kuzme.
Vsi njegovi, ki so ga imeli neskončno radi
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 xn TIMI DDTkCCDT AD AJC A vri jAaCTIVT* tt-t . A-s-rAs . - „ .
POHIŠTVO ZA SPALNICO IN DNEVNO SOBO zelo ugodno prodam. Tel:. 530 40 80 ali 031 801 144, po 15. uri. m7227
PRODAM IN DOSTAVIM REZAN LES ZA OSTREŠJE, DESKE, LATE, BRUNE, OPAŽ, TALNI LADIJSKI POD. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s.p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m7237
srečanja
OSAMLJENE ŽENSKE IN MOŠKI, včlanite se v ženitno posredovalnico. Tel:. 031 520 135, Beli grad, s.p.. An. Štumberger, Ul. Prekmurske čete 110, 9232 Črenšovci. m7234
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
V SPOMIN
Z bolečino spremljamo spomin na 24. marec pred desetimi leti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Robert Marič
iz Svetega Jurija
Hvala vsem, ki za trenutek postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je...
V SPOMIN
31. marca minevata dve leti, ko nas je zapustil naš dragi
Milovan Nedič
iz Murske Sobote ♦ Hvala vsem,
ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu ter spomin nanj počastite
s prižgano svečo.
Vsi njegovi
Nisem umrl zato, da ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti,
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka, brata, strica in botra
Štefana Kousa iz Kroga
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrekli sožalje, nam toplo stisnili v roko, darovali za svete maše, sveče in cvetje. Posebna hvala družini Marije Veindorfer za darovan prispevek za obnovo vaške kapele.
Zahvala velja govornici za lepo, ganljivo in spoštljivo slovo od dragega pokojnika.
Lepa hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem darovalcem za dobrodelne namene.
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, še enkrat - iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
a
Nikoli pozabljen spomin nate v mojem srcu večno bo gorel...
ZAHVALA
V ranem jutru 3- postne nedelje, na dan svojega godu, je mirno zaspal v 80. letu življenja moj dragi mož
Aleksander Herceg iz Šalovec 41
Bolečino mi lajša spoznanje, da jih je mnogo, ki čutijo z mano in mi pomagajo preživljati dneve žalosti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se, prišli poslovit od njega, darovali vence, cvetje, sveče in prispevke za dogradftev mrliške vežice, mi izrekli besede sožalja in tolažbe.
Posebna hvala Tebi, dragi Filip. Prisrčna zahvala g. duhovniku Viliju Kerčmarju za ganljiv pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Iskrena hvala velja vsemu zdravstvenemu osebju Doma počitka v Rakičanu za skrb in nego njegovega bivanja pri njih, prav tako iskrena hvala pogrebništvu Banfi za opravljene pogrebne storitve.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala!
V žalosti in z ljubeznijo v srcu - žena Anika
vem 29. marec 2001
29
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
1. aprila bo minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Janez Kardoš
iz Tešanovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ker ljubezen in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
18. marca nas je v 79. letu zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Ana Denša
iz Brezovice 41
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli besede sožalja, darovali vence, sveče in za sv. maše ter druge dobrodelne namene. Hvala g. kaplanu in dekanu Francu Hozjanu iz Dravograda, pevcem za odpete žalostinke; in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
V 74. letu je umrla draga žena, mama, stara mama, tašča in sorodnica
Ema Maček
iz Domajinec 56
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in botrini, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali vence, sveče, sv. maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala kolektivu Mesne industrije Pomurka, gradbeništvu Durič Gornji Črnci, dr. Peričevi za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči- mož Avgust, sinovi Franc, Stanko, Avgust z družinami, vnuk in vnukinje in ostalo sorodstvo
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
14. marca nas je v 69. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi
Martin Rous
iz Gomilice 132
•1 tvoj korak, onemel tvoj glas, tebe ni Kar naenkrat se je ustavil j napolniti praznine, ki je več pri nas. Z	” X”>™»'	sr“
nastala za teboj. Ostati	sorodnikom, botrini,
Z bolečino v srCu se zahvaljuje	nam pomagali v
sosedom, prijateljem in zna” in ustn0 izrekli sožalje, najtežjih trenutkih, nam। p*	syete maše
darovali sveče, c )	। brigadi, sodelavcem
Posebna hvala kolektivu Mura^ova Gorica.
• Pomgrada in sodelavce ebnj obred> pevcem Iskrena hvala g. kaplanu Ba\ . oju za poslovilne besede za odpete žalostinke, gospodu sosedu Danijelu za ler pogrrboištvu Ferenca ■
Vsem še enkrat
Aloiz in Branko, hčerki Žalujoči: žena Marija, sinova ^jnami
Marija in Angela z	-----—
V SPOMIN
30. marca mineva šest let od smrti ljubljene mame
Ane Farkaš
roj. Hanc iz ulice Gosposko 42 v Črenšovcih
Vse besede, stihi so premalo, da bi opisali žalost in bolečino minulih šest let, ki smo jih preživeli brez tebe.
Za vedno boš ti in tvoja podoba z nami, v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate z dobro mislijo, prižigate sveče na njenem preranem grobu.
Žalujoči vsi njeni
Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
V bolezni je dotrpela in nas v 62. letu zapustila draga mama, stara mama in sestra
Šarika Železen
roj. Bertalanič iz Beznovec
Iskrena hvala vsem za pomoč, tolažbo in udeležbo ob zadnjem slovesu, za darovano cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene.
Ohranite jo v spominu takšno, kot je bila - vesela in polna dobrote.
Z žalostjo v srcu: sinova Branko in Ervin z družinama, brata Ludvik in Viktor z družino
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
ob smrti našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Štefana Lovrenčeca
iz Melinec 167
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter dobre namene in izrekli sožalje. Hvala za vse tudi Pošti Slovenije, d.o.o., PE Murska Sobota. Hvala g. kaplanu za opravljen pogreb, pevcem za odpete pesmi, govorniku za ganljive besede slovesa. Posebna hvala tudi vsem negovalkam, ki so mu v bolezni lajšale trpljenje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil oče, dedek, pradedek in svak
Karel
Kuronja
iz Panovec 13
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, prispevali za mrliško vežico in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala za skrb in nego osebju Doma starejših v Rakičanu. Zahvala velja sodelavcem iz LEND Lendava, d. o. o. Iskrena hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji najdražji
Je čas, ki da in vzame, je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani vse spomine.
V SPOMIN
Boštjanu Matku iz Gančan 1976-2000
Hvala vsem za lepo misel, podarjen cvet in prižgano svečo.
Žena Zlatka s hčerko Nušo
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
Ludvik
Sijarto
gostilničar iz Puconcev
27. marca jc minilo leto žalosti, odkar si ob prihodu pomladi za vedno odšel od nas. Čeprav te ni več med nami, v naših srcih živiš še vedno, ker solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinesete Cvet in mu prižgete svečko spomina.
Tvoji najdražji
Kot sonca toplina, kot peska množina in ptice peruti noseč vsa bremena...
ZAHVALA
V 75. letu nas je po dolgi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Ivan Gjuran
iz Male Polane 107
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, gasilcem, organizaciji Zvezi borcev Velika Polana, sodelavcem Pomurke iz Murske Sobote, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Lendava, bolnišnici iz Rakičana, g. dekanu Francu Kodih za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, Štefanu Kolariču za odigrano Tišino in pogrebništvu Ferenčak.
Žalujoči vsi njegovi
Zaspal sem, da prebudil bi se v Slavi.
Zaspal sem, da videl Jezusa bi in nje, ki odšli so že pred mano.
Zaspal sem, da dočakal tudi vas bi z vsemi nami.
ZAHVALA
Gospodar življenja je v 88. letu poklical v večnost in od nas je odšel ljubljeni mož, dragi oče in stari oče
Viktor Šarkan
iz Sotine 71
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli besede sočutja, dragemu pa darovali cvetje, sveče ter sredstva za dobrodelne namene.
Besedo zahvale izrekamo binkoštnemu duhovniku g. Ovčeku za svetopisemsko besedo ter pevcem za odpete pesmi tolažbe in upanja..
Hvala tudi g. H. Kisilaku za ganljive besede slovesa pri odprtem grobu. Vsem skupaj še enkrat - prisrčna hvala!
Kmalu na svidenje - njegovi najdražji
30
OGLASI
29. marec 2001 VESIMK
- varčna okna in vrata -garažna vrata Normstahl - rolete, žaluzije, komarniki
- vitraži
OKNA IN VRATA
Trimlini 64/1 Lendava
tel./faks: (02) 574 19 53, GSM: 041 405 003

PVC OKNA IN VRATA
Gradbene izolacije
Hack Janos, s. p.
HITRO IN KAKOVOSTNO NAREDIMO HIDROIZOLACIJE OPEČNIH, KAMNITIH IN BETONSKI ZIDOV, RAVNIH STREH, TERAS, KLETI, KI JIH ZALIVA VODA
REZANJE IN VRTANJE BETON
HACK
Dobrovnik 244, tel.: 57 99 166, GSM: 041 636
ZA VSA DELA DAJEMO 1O-LETNO GARANCIJO!
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Jože Novak, s. p.. Lendavska 29,9000 Murska Sobota
tel./faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA 1?» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
Male oglase
za Vestnik in
Murski val lahko
naročite po telefonu št. 531 19 98
vsak delavnik
od 8. do 14. ure.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota J
nizKE m UISOKE GRRDBJE FRnncpuHnnsp
Bogojina 9o, tel.: 02 54710 21, GSIH: 041402 860
UREJnnJE OKOLICE
STnnovnnjsKiH kis
TLRK0URI1JE DVORIŠČ
PREUERJERR KRKO-U05T, UGODRE CERE IR UECLETRR GRRRHCIJR
[	• garažna vrata ■
■ | • dvoriščna vrata
•	daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje zapornice
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi • police
• žaluzije
tel.: (02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-678-48545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
HOVI d.o.o
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE RETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. S faks: (02) 548 14 26, GSM: 041 772 426, 041 733 948
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44
Mesarstvo Kodila	'
PE Delikatesa	|
Štefana Kovača 6	g
tel 53 21 790	S
Dobavitelji svinjskega, junčjega, telečjega mesa za ta teden: Vukan, Petanjci 44 Vrataric, Puconci 269 Sraka, Melinci 150 Kerčmar, Gornji Petrovci 41 a Kuzmič, Rumičev breg 17, Moravske Toplice KO VEŠ KAJ JEŠ
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO -PREVOZ, Bojan Jakšič. s. p. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
COLLEGIUM
Dušan Fujs, s. p., trgovina in proizvodnja, Cvetkova 2, M. Sobota, tel. & faks: 02 531 10 31
a
CD
O
5
300	Peso	360
280	Occitan	380
295	Furio SIJMO	395
Zelo velika izbira izdelkov za šivanje: zadrge, gumbi, sukanci, ročne in strojne igle, škarje, prejice in gobelini, pribor za izdelavo patchuorkov, dekorativna metraia in unikatni dekorativni izdelki. COLLEGiUM v prvem nadstropju centra Šavel v Murski Soboti.
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE VABI NA JAVNO TRIBUNO, KI BO V PETEK, 30. MARCA 2001, OB 18,00 URI V GALERIJI V MURSKI SOBOTI,
POUDAREK BO NA:
AKTUALNIH POLITIČNIH RAZMERAH V SLOVENIJI, GOSPODARSKI SITUACIJI V POMURJU IN VRAČILU PREPLAČIL ZA TELEFONSKI PRIKLJUČEK,
Gosta |avn« tribun« bosta pradsednik SeclaMomokratsk* stranke JANKZ JANŠA in patlaaa« Državnega »bara t« vrst SDS MIRKO ZAMMNIK. Vabi|enii
Mercator
Plese 1. Murska sobota
PRIREDITVE V MARCU 2001
vpetek. SO. 3. ob 17. uri
- KARAOKE
Preizkusite svoje pevske sposobnosti z Andrejo Makoter. Veliko lepih nagrad in zabave za vse.
a Mercator najboljšisosed
/1441/
Radio Murski val 94,6 Mhz
Vedro v dobro jutro!
Vsak dan ob 5.00
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13. M. Sobota
VESTNIK NA INTERNETU:
www.p-inf.si
r»4|ti)» t«	4 4 . UL • Umrli!« I '4,
IMAMO JIH ©! OBROKOV NAMREČ.
Informacije o nakupu in dostavi kurilega olja dobite na telefonski številki: 02/537 15 60 ter na vseh
nrnrlainih mpstih klirilnpna nlia Marnnito na lahkn tnrli infamahr
m 29. marec 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
OTVORITEV - MURSKA SOBOTA
Od 30. marca do 30. aprila bo v prostorih podjetja Fering na Slovenski 21 na ogled razstava Evgena Titana z naslovom Vzajemnost oblik.
DOBROVNIK
V nedeljo, 1. aprila, bo od 9. do 17. ure v kulturnem domu razstava pirhov in prazničnega pogrinjka, ki jo prirejata Turistično društvo in Društvo upokojencev Dobrovnik.
KONCERT - RADENCI
V petek, 30. marca, ob 20. uri bo v hotelu Radin nastopila skupina Zdenek Bily’s Dixieland Band.
MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v grajski dvorani koncert avtorskih skladb učencev Nauka o glasbi. Prireja Glasbena šola Murska Sobota!
- V soboto, 31. marca, ob 16. uri bo v kino dvorani 21. srečanje tamburaških in mandolin-skih skupin in orkestrov Slovenije.
- V torek, 3. aprila, ob 20. uri bo v kino dvorani letni koncert soboškega Big Banda.
GLEDALIŠČE - MURSKA SDBOTA
V soboto, 31. marca, ob 11. uri bo v BTC-ju lutkovna predstava Kako sta se kužek in muca igrala v izvedbi Lutkovnega gledališča An-ban iz Murske Sobote.
APAČE
V četrtek, 29. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu monokomedija Pepek z brega avtorja in izvajalca Romana Mariča.
GORNJA RADGONA
- V petek, 30. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu komedija Antona Tomaža Linharta Matiček se ženi v izvedbi gledališke skupine KD Sv. Jurij ob Ščavnici.
- V soboto, 31. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu drama Israela Horovitza Vrsta v izvedbi gledališke skupine Ars Altera Pars pri ZKDiS Gornja Radgona.
- V nedeljo, 1. aprila, ob 19.30 bo v kulturnem domu monokomedija Pepek z brega avtorja in izvajalca Romana Mariča.
LITERATURA - MURSKA SOBOTA
- V četrtek, 29. marca, ob 18. uri bo v Galeriji predstavitev knjig dr. Draga Smiljaniča Naravno zdravljenje z bioenergijo in kiropraktike in Skrivnosti zdravljenja raka.
- V ponedeljek, 2. aprila, ob 19. uri bo v študijskem oddelku soboške knjižnice predstavitev knjige dr. Jožeta Varge Kapitan lendavskega gradu.
PREDAVANJE - MURSKA SOBDTA
- V petek, 30. marca, ob 18. uri bo v MIKK-a potekala avdicija za glasbeno delavnico Govoreči bobni. Za vse, ki se želijo naučiti igranja na tolkala, jo bo vodil Miran Celec - Mirč.
- V soboto, 31. marca, ob 10. uri bo v MIKK-u uvodni sestanek za učence, dijake in študente, |
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNA NATAKARICA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: PROSTE NEDELJE, ŽENSKI SPOL; do 03.04.01; DARINKA HORVAT, S. P., °KREPC^Ay NICA KANU KROG, PLEČNIKOVA 7, MURSKA SOBOTA
LESAR
DELAVEC NA ŽAGI, DELO S TRANSPORTNIMI NAPRAVAMI (transpor rezanega lesa, robljenje desk, lesa ...); določen čas 3 mes.; os a' P goji: ZAPOSLI SE LAHKO DELAVE KONČANO OSNOV NO Š0L0:d°	'
04. 01; TOTH DRAGO, S. P- ZA^ ' STVO, OČESLAVCI 22, SP. IVANJO
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR; določen čas 3 mes, 6 mes. delovnih izkušenj; do 01.0 . . SIMON BALIGAČ -ŠINK, GORNJA BISTRICA 107 A, ČRENŠOVCI
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIKAR; določen čas 12 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: slovens i jezik - govorno; vozniški izpit katego rije: B; ostali pogoji: STAROST OD LET NAPREJ.; do 30.03.01; MILAN PUHAN, S. P„ SELTRA TRGOVINA IN STORITVE, ELEKTROINŠTALACIJE, KOBILJE 29, DOBROVNIK/DOBRONAK, del. mest: 2
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
EleKTR0M0NTER; določen čas 6 ^es ; vozniški izpit kategorije: B; ostali P°80ji: LAHKO JE PRIPRAVNIK; do 3.04,01; TEO - TEN, D. 0. 0., P0-Nn PE 2A PROIZVODNJO in trgovi-Lj^KOMORSKE BRIGADE 17, šivilja
«K,.
s pogoji za zasedbo
DNJA IN TRGOVINA, D. 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK/DOBRONAK; št. del. mest: 8
ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; do 13.04.01; K0NSI4fR0IZV0-DNJA IN TRGOVINA D. 0. 0., KOBILJE 36, DOBROVNIK/DOBRONAK; št. del. mest: 2
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA NAD 13 TON; določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B,C,E; ostali pogoji: 3-LENA POKLICNA ŠOLA KATEREKOLI SMERI; do 30.03.01; AR AVTO D. D., GORNJA RADGONA, LJUTO-MERSKA CESTA 29, G. RADGONA
PRODAJALEC
VOZNIK-RAZVOZ ŽIVIL; nedoločen čas; 2 | delovnih izkušenj; jeziki: slovenski iozik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B,C; ostali pogoji: ZAPOSLI 2 laHKO OSEBA s IV. IN V. STOP-MIO IZOBRAZBE, POSLATI PROŠNJO Z ž vi JENJEPISOM IN DOKAZILI.; do n 0401INTERSADD.O.O., ROBERT SkoV|žaKOVCI73'BELTINCI kuhar
KUHAR; določen čas 6 me^ jeziki: K ku, jezik - govorno m pisno; do "S o ZDRAVILIŠČE M. TOPLICE,
ubtaKAR
ki želijo sodelovati v fotografski delavnici. Vodil jo bo Matej Fišer.
RAZSTAVE - MURSKA SOROTA
- V Galeriji je na ogled razstava Raznovrstnost in enost, kjer se predstavlja štirinajst mladih slikarjev in slikark.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V kavarni Jelša je na ogled razstava fotokluba Murska Sobota na temo Zima.
- V Art Caffeju so na ogled dela Oskarja Rotovnika - Okija iz Slovenj Gradca.
- V prostorih stanovanjske hiše avtorja Ernesta Bransbergerja je na ogled likovna zbirka Lepote stare Sobote. Za obisk se najavite po telefonu na številko 521 1433.
- V dvorani veroučne učilnice cerkve sv. Nikolaja razstavljajo likovniki: Franc Kuhar, Otilija Kreft in Martina Lapoši iz Kroga, Evgen Titan, Irma Premrl, Lojze Veberič in Ernest Bransber-ger iz Murske Sobote, Ana Mesarič in Anton Bertalanič iz Murskih Črncev, Milan Balažič iz Vaneče, Mira Ostojič iz Brezovec, Anton Šter-man iz Lastomerec, Karel Kosednar iz Veščice, Marjan Horvat iz Črenšovec in Mojca Koloman iz Petanjec.
LJUTOMER
V prostorih Mestne hiše sta na ogled stalni zbirki Taborsko gibanje na Slovenskem in Splošna muzejska zbirka Ljutomer. V prodajni galeriji je prodajna razstava slik, grafik in skulptur mnogih slovenskih umetnikov.
- V galeriji Anteja Trstenjaka so na ogled dela članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije.
BELTINCI
V prostorih zdravstvenega doma so razstavljena dela Elizabete Cipot.
KOROVCI
V galeriji Ernesta Bransbergerja so na ogled dela s IV. slikarske kolonije Fuks graba.
LENDAVA
V Galeriji - Muzeju si lahko ogledate razstavo akademsktega slikarja Zlatka Gnezde. Poleg tega so tu še stalne razstave Oloris - prazgodovinske naselbine iz srednje bronaste dobe, Srednjeveško orožje in etnološke zbirke, na ogled pa je tudi spominska soba kiparja Zala Gy6rgya.
- V Hramu Tulpika so na ogled slike Sabine Šinko.
MORAVSKE TOPLICE
Do 10. aprila v zdravilišču razstavljajo člani likovne sekcije Likos.
PUCONCI
V prostorih občine je na ogled razstava del Lojzeta Veberiča.
VANEČA
V gostilni Erika je na ogled razstava del slikarja Milana Balažiča.
LJUBLJANA
kino • kino
Murska Sobota
Četrtek, 29. marca: ob 18.00 ameriška komedija Začaran, ob 20.00 britanska drama
Gospodična Julija
Petek, 30. marca: ob 18.00 in 20.00 Začaran
Sobota, 31. marca: ob 18.00 in 20.00 Začaran
Kino Ljutomer
Nismo prejeli sporeda!
B O R Z
ZNANJ-
je informa-
cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
-	Išče se znanje osnove elektrotehnike (SŠ).
-	Ponuja se znanje igranja na trobento.
-	Ponuja se izdelovanje prekmurskih velikonočnih pirhov.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33,. telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
- V KUD-u France Prešeren bo do 10. aprila na ogled razstava krpank Cvetke Hojnik Dorojevič Rahločutnost površine.
- V Galeriji TR/3 bo do 24. aprila na ogled razstava akademske slikarke Suzanne Kiraly - Moss. LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je do 28. aprila na ogled razstava del Bernda Holz-bauerja iz Bad Radkersburga in Igorja Banfija iz Murske Sobote. GORNJA RADGONA
V avli kulturnega doma si lahko do 12. aprila ogledate dela študentke oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Mariboru Eve Žula.
33
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1.	SUPREME - Robbie Williams
2.	LUNA BRAVA - Natalia Oreiro
3.	OVERLOAD - Sugababes
4.	LOVE DON’T COST A THING - Jennifer Lopez
5.	1 LAY MY LOVE ON YOU - Westlife
6.	DANCING IN THE MOONLIGHT - Toploader
7.	TELL ME WHY - Špice Girls
PREDLOGI:
IAIN T GONNA STAND FOR IT - Erič Clapton THIS IS WHEREI GAME IN - Bee Gees
I CAN’T DENY IT - Rod Stewart
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	LAHKO BI ZLETELA - Vlado Kreslin
2.	DOBRA VILA - Tabu
3.	PRIDI K MENI - Zoran Predin
4.	VSAJ EN LETNI ČAS - Maja Waiss
5.	KURJA LOJTRA - Leteči potepuhi
6.	NE NI RES - Nuša Derenda
7.	OSTANI TU - Karmen Stavec
PREDLOGI:
POLJUBILA BOM NOV DAN - Darja Švajger
SONCE V OČEH - Tinkara Kovač
PRIDI IN POGLEJ - Alenka Godec
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	SREČA-Vita
2.	BODI Z NAMI - Zasavci
3.	LEPO ŽENKO IMAM - Slovenski muzikantje
4.	MAMA NAJDRAŽJA - Igor in Zlati zvoki
5.	PRIMOŽ PRVAK - Kvintet Dori
6.	POMLAD PRIHAJA - Pomlad
7.	MOJCA - Ans. Toneta Rusa
PREDLOGI:
KAJ BI BREZ PRIJATELJEV - Šaleški fantje Z NAMI VAM BO LEPO - Veseli revirčani ŽIVLJENJE JE ČUDEŽ - Štrk
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE GLASBE. »DOMAČA PLOŠČA «
1.	LJUBEZEN VEČNO NAJ ŽIVI - Mari & Robi
2.	VEDI DA NATE MISLIM ŠE - Metulj
3.	RANJENA DUŠA - Drago Jošar
4.	NE JOČI LJUBEZEN - Jože Kontrec
5.	NOČ POLNA AVANTUR - Marina Huber
6.	MILA VAS DOMAČA - Dva zeta
7.	CIGARETA - Nikola
PREDLOGI:
LEP JE SVET - Pajdaša
NE RECI ZBOGOM - Tadej Šalamun in Marina Huber BREZ NJE - Nova Legija
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 5. aprila 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
Kupon št. 13- glasujem za skladbo
'Območje
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU -Izobrazba
III lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 1	22	5	2
3
vozniški izpit kategorije: B; do 29. 03.01; SLAVKO KREFT, S. P., OKREPČEVALNICA OB BRAJDI, STROČJA VAS 42, LJUTOMER
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 30.034)1; HU-BER GABRIJELA, S. P., DNEVNI BAR TRIM, PUCONCI 396, PUCONCI
NATAKAR; določen čas 6 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 30.03.01; ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE, D. D., KRANJČEVA ULICA 12, MORAVSKE TOPLICE
NATAKAR; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 09.04.01; MILOŠ BJELI, S. P., GRILLKO - DOSTAVA HRANE NA DOM, PLESE 9, MURSKA SOBOTA
STROJNI TEHNIK
STROJNA DELA IN POMOŽNA DELA V PROIZV. UMETNIH MAS IN PLASTIKE; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: DRUGA SREDNJA ŠOLA TEHNIČNE SMERI, POKLICNA ŠOLA STROJNE SMERI; do 03.04.01; VLADIMIR ŠKOF, S. P., PREDELAVA PLASTIKE IN KOVIN, KOLODVORSKA 23, VERŽEJ
POMOČNIK VODJE DELAVNICE; določen čas 6 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; do 03.04.01; MEGRAS, D. 0. 0., GRADBENE STORITVE IN TRGOVINA, OBRTNA ULICA 40, MURSKA SOBOTA
FARMACEVTSKI TEHNIK
i NSTSNMV:....,.............  ’.............................
|	7 VELIČASTNIH:............................................ |
GLASBA
NAŠEGA SRCA:.................................................
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE
GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«.......................................
| Ime in priimek ter naslov:................................
।---------------------------------------------------------------!
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE-ŽAGAR (ZAPOSLI SE LAHKO MIZAR, STROJNI TEHNIK, STROJNI KLJUČAVNIČAR); določen čas 3 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DOBER MATEMATIK, DOBRA PROSTORKA PREDSTAVA, SMISEL ZA VARNOST, HITROST PRI DELU; do 14.04.01; TOTH DRAGO, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22
FARMACEVTSKI TEHNIK V LEKARNI; določen čas 3 mes.; ostali pogoji: strokovni izpit za farmacevtskega tehnika, možnost podaljšanja zaposlitve; do 30.03.01; VLASTA VVEINGERL, S. P., LEKARNA MARTJANCI, MARTJANCI 28, MARTJANCI
EKONOMSKI TEHNIK
KOMERCIALIST; nedoločen čas; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Uporaba interneta - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: zaposli se lahko tudi pripravnik, druga lictfrpvna cmor w	_i--
NJA IN MEDNARODNA TRGOVINA, ČE-RNELAVCI, ZADRUŽNA 13, M. Sobota
INŽENIR STROJNIŠTVA
OBRATNI TEHNOLOG III.; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAŽELENO ZNANJE AVT0CADA IN NEMŠKEGA JEZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 31.03.01; ARCONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA, G. RADGONA
PROJEKTANT III.; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAŽELENO ZNANJE AV-T0CADA IN NEMŠKEGA JE ZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 31.03.01; ARCONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D, D., GORNJA RADGONA, GORNJA RADGONA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA
OBRATNI TEHNOLOG I.; določen čas 6
ZIKA, LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 31.03.01; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA PROJEKTANT L; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZAŽELJENO ZNANJE AVTOCADA IN NEMŠKEGA JE ZIKA,LAHKO SE ZAPOSLI PRIPRAVNIK, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NE-. DOLOČEN ČAS; do 31.03.01; ARCONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA, G. RADGONA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
UNIV.DIP.EKONOMIST; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik -govorno in pisno; znanje programskih rodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; do 30.03.01; SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA, RAKIČAN, UL. DR. RBNJAKA 6.
32
pomurska bt
>anka
priimek:
Ulica.
Pošta.
Podpis.
CIRIL
BOGO
Vsi aktivni prebivalci Hodoša so vključeni v program prekvalifikacije. Te dni mahajo z rdečimi zastavicami. Vsi naj bi postali železniški kretni-
Nemčij Franciji ~ZDA~~
Jurček Florjanček je Lipo vskemu in Štiftarskemu potegnil linijo za pogajanje s šoferji na Hodošu in zdaj odhaja v zasluženi pokoj.
Ljutomerski župan spodbuja župane občin, ki so nastale iz nekdanje ljutomerske občine, da ustanovijo skupno opekarno v Žerovincih. Z omenjeno pobudo soglašajo vsi, razen križevskega.
I Znano trgovsko podjetje Mo-' let iz Murske Sobote se je preimenovalo z ubogimi 700 tisoč šilingi dokapitalizacije v City investment, ki bo s svojo novo nesporno kapitalsko močjo pozidalo prazen prostor ob soboški avtobusni postaji.	।
tete, skupina
V Radgoni se obeta na moto-dromu za sejmiščem zanimiva dirka, katere sponzor bo župan, dirkače pa bodo izbrali z javnim razpisom.
I' I Leopold Crnkovič je končno / dočakal bager, ki bo začel v I središču Puconec podirati / nekdanje vaške aerobne telo-/ vadnice. Da se je dokopal do I tega cilja, je potreboval kar nekaj energije. Za ta cilj bi se skoraj podal v donkihotski I boj z nekdanjim puconskim / Mlinom na veter, in to prav I na pokopališču. Pa je le bilo I bolj enostavno že naslednji / dan. Ko je pristal v podložitev I Špana s pol milijona mark / vrednimi pulci, je takoj dobil / bager za rušitev aleje sporni- / nov. Kam je dal pospraviti / monumentalne slike s stene / KS, ni znano. Pri Mlinu na / veter ne visijo. Jožko Časar I zaradi slik še ne pije in ne I kadi.	/
Stanko Gerič je postal svetovalec Mirka Bandlja za odstrele.
Po pogrebu velikopolanske ga turizma se pripravlja polanski župan Štefan Prša -Pršek na gradnjo WTO-cen-tra. Temeljni kamen bodo položili v petek. Iz svetovne trgovine je Pršek specializiral na seminarju v sosednji Hrvaški, poroča Meida mobi pix V. Polana.	i
| Specialist za azijske hrastiče za lendavski arboretum sedaj intenzivno študira carinske predpise sosednje države za izvoz vitaredina v Budimpešto. Tega bo plasiral predvsem po madžarskih konjušnicah.	i
Ustvaril najbolj sii animirane junake
Prezidij za gradbeništvo obravnava te dni novo vlogo po integriranem prevzemu podjetja na ulici naših Blagove-snikov - na Prohovki pa mol-
.. ..uunja, so nepreki njeno izhajale 25 let. To so karikirane živali, lisjak, volk in želva, ki so lahko tipični sloven-
Banka Slovenije 15.6273 109.9463 32.7821
240.8829 140.3081 11.1057
on.1 lantje in so postali del slo venske folklore, med drugim pa So jih upodobili tudi na znamkah. Zvitorepec je bil tudi prvi junak, ki je v animiranem filmu naredil tri korake in preskočil plot. V poznih 60. letih je naredil za Viba film nekaj tridesetminutnih filmov, npr. Puščica, Zimska zgodba in Kurir NejČek. Potem
naročila
■ Bil no naive9ih presenečenj na letošnji podelitvi Viktorjev j| je bila prav gotovo podelitev Viktorja za življenjsko EJEI delo. Prejel ga je kipar, ilustrator, karikaturist, animator in tudi Prekmurec Miki Muster. Kdo pa ne pozna Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika pa Cikcakovih zajčkov, ki so nas nekoč zazibali v večer, ter drugih znanih junakov iz reklam in risank. Miki Muster je eden najuspešnejših in najbolj plodnih ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma, tudi v evropskem merilu. Čeprav je na Likovni akademiji v Ljubljani diplomiral iz kiparstva, le to pri njem ni ravno v ospredju. Kljub temu pa stoji v Soboti pred kinom Park njegov kip Šte- i fana Kovača.
Že od otroštva je sanjal, da bi tudi sam ustvarjal risane filme. Prvi lik, ki ga je Miki Muster ustvaril, je bil Zvitorepec. In Dogodivščine Zvitorepca, kateremu sta se kasneje pridružila še La- j kotnik in Trdn«;- --
7. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 42 minut, zašlo pa ob 19. uri in 30 minut. Dan bo tako dolg že 12 ur in 48 minut. Na isti dan Oh 12 liri in 40 minut hn na nahn nactnnil nn/i Vraior-
pa se je posvetil leta 1967 reklamnim spotom in do leta ’90 je nastalo 380 spotov, med najbolj popularnimi so gotovo Cikcako-vi zajčki, za Šumi in bonbone Visoki C, za Kolinsko je naredil spot za kremo Viki in čungo lun-go pa reklamne spote za Fructal, Jelovico: »Ne bo vam uspelo ...« Leta 73 je začel pri Bavaria Filmu v Miinchnu animirati serijske filme in ustvaril za 600 minut risanih filmov. V 70. letih so začele nastajati tudi Muster -Mordilove risanke, ki so jih odkupili studii iz tridesetih držav. Ustvaril pa je tudi nekaj slikanic po prirejenih zgodbah svetovnih avtorjev in slovenskih pisateljev, eno pa je napisal tudi sam.
ao ugodnega posojila! Skupaj s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije vam odpiramo vrata stanovanja!
V Pomurski banki, eni od izbranih bank, ki tudi v letu 2001 sodelujejo v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, lahko od 10. aprila dalje sklenete pogodbo o varčevanju v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Ob namenskem varčevanju, ki ga spodbuja država s svojimi premijami, vam bomo po zaključku varčevanja odobrili ugodno posojilo za stanovanjske namene, med drugim za: nakup, gradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanja ali hiše, za nakup zazidljivega stavbnega zemljišča, plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča stavbno, plačilo projektne dokumentacije, za po plačilo za najetih tovrstnih posojil.
Najnižji znesek mesečnega obroka je 11.000 tolarjev. Minimalna višina posojila (zagotovljena varčevalcem) je 2-kratnik privarčevanih sredstev in obresti. Pomurska banka svojim varčevalcem zagotavlja še ugodnejše posojilo, in sicer po zaključenem 5-letnem varčevanju v višini 2,1-kratnika privarčevanih sredstev in obresti, po zaključenem 10-letnem varčevanju pa v višini 2,2kratnika privarčevanih sredstev in obresti. Varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi je privlačna in varna naložba. Z vsemi podrobnostmi vas bomo seznanili v vaši enoti Pomurske banke. Stanovanjsko varčevanje - temelj vaše prihodnosti!
marec 200^
Nakup
15.6108 109.8304 32.7475
240.1468
139.8793
11.0940
। vain dvajsetega marca je zaslišala B j družina Štefana Šantavca iz Šalame-r. iB nec grozen pok, nato pa še enega. Iz štedilnika se je zaiskrilo, pregorele pa so vse varovalke. Podobno je bilo tudi pri sosedovih. Presenečeni najprej niso vedeli, za kaj gre, ko pa so šli na dvorišče, so ugotovili, da je šlo za udar strele v oreh, ki stoji blizu poslopja. Še sreča, da ni bilo kakšne hujše škode, saj je strela na sredini popolnoma izvotlila drevo, kosi lesa pa so I ležali tudi po deset metrov stran od njega. I i Štefan Šantavec pravi, da se ne spominja, I da bi že kdaj tako zgodaj v letu udarila stre- g la, nazadnje naj bi bila takšna močna ne- S vihta pred dvajsetimi leti. »Je pa za ta naš H koridor značilno, da dostikrat prihrumi ® slabo vreme, medtem ko je na primer za B drugim bregom čisto v redu,« pravi Štefan, H ki je v tem delu Šalamenec že večkrat do- ■ živel pojave, kot so »črčavka«, orkanski ve-ter in močan naliv, medtem ko v drugem delu vasi tega skoraj ni bilo opaziti.	**
Pomurske banke, d. d., Menjalniški tečaj Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, z dne 27. 3 2001, srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27. 3. 2001 od 0.00 ure dalje. Država I c—*
| Prodaja ' 15.7360 110.7112 33.0101 243.0429 141.5662 11.1830 i
M. marec, četrtek, 0. marec, petek, 1. marec, sobota, ■ april, nedelja, . april, ponedeljek, april, torek, april,j5reda,
	----------------------------------------------------— z mizami, polnih prehrambenih dobrot, se je v Zenkovcih končal kuharski tečaj. Preden so se vse jedi znašle na pladnjih, v posodah in na krožnikih, je bilo treba zavreti veliko vode, potolči nešteto zrezkov in pregnesti veliko testa. »Toda trud je bil poplačan,« so rekle udeleženke tečaja, ki zdaj z novimi recepti in vsem naučenim pri štedilniku razveseljujejo svoje iwitnrwm-mnMn	družinske člane, marsikatera med njimi pa razmišlja o tem, da bi na prihodnje
i nabiranje znanja kuharskih veščin poslala tudi moško polovico družine. »Če že
drugega ne. si lahko vzamejo za zgled našega vodjo tečaja Dušana Zelka,« so še dodale zenkovske kuharice.
un.
- ■■v«-*
Novinarji Vestnika nadaljujemo z akcijami na terenu med našimi bralci Kot smo že napovedali, bomo vsak mesec obiskali en kraj v Pomurju in osvetlili tamkajšnje aktualne probleme. Seveda bo resnejšemu sledil tudi zabavnejši del, kjer se bomo novinarji in domačini v družabnem srečanju pobliže spoznali in se pomerili v družabnih igrah. O vsem, kar se je dogajalo, bomo zapisali v naslednji številki.
Tokrat je na vrsti Cankova, kjer se bomo srečali 5. aprila ob i 18. uri v vaško-gasilskem domu. Na okrogli mizi, kamor bodo povabljeni tudi naši poslanci, predstavniki Ministrstva za informacijsko družbo in Telekoma ter župan občine Cankova, bo govor o aktualni krajevni problematiki s poudarkom na vračanju denarja za telefonsko omrežje.
Vabljeni vsi!
Benjamin
—JUJGO
FRANC ljuba IZIDOR
Uredništvo na obisku na Cankovi!
VESTNIK znnv*
Strela razkiaia drevo
S	[E.
ija I