16. februar 1973 • Leto IX., št. 2 (174) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks JUBILEJNO LETO — Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje slavi letos 20-letnico. Zato so sklenili, da bo leto 1973 — jubilejno leto. Jubilejno leto združenega podjetja Gorenje bo izzvenelo v prizadevanju za kakovost, tako v proizvodnih, družbenih in samoupravnih odnosih. Skupek let vseh tovarn Gorenje je 690 let. Zato bodo jubilejno leto praznovali pod geslom »MLADOST IN TRADICIJA«. Resnično ima združeno podjetje tradicijo: 400 let obstaja tovarna Gorenje-Muta, 200 let Gorenje-Fecro, 50 let Gorenje-Sever in po 20 let Gorenje Velenje ter Gorenje-Elrad. MLADI ZNOVA NA POHOD Februar je mesec, v katerem je legendarna Štirinajsta divizija prebijala po slovenski zemlji in točila kri za svobodo. Da bi spomin nanjo ne zamrl, mnoge organizacije, med njimi tudi občinska konferenca ZMS, pripravljajo pohode po njenih poteh. Velenjska mladina bo letos že petič odšla na pohod. Zborno mesto bo 17. februarja ob 8. uri pred domom kulture!' Vsi, ki bodo na zboru, se bodo nato z avtobusi odpeljali v Dobrno. Razdeljeni v tri čete, bodo pred spomenikom žrtev položili venec in prisostvovali kratkemu programu, ki ga bodo pripravili šolarji iz Dobrne. Pot se bo pričela proti Brdecem, ki so dve uri hoda iz Dobrne. Tu bo tudi prvi počitek in razgovor s preživelimi domačini iz vojnih dni. Domačin Straus bo pripovedoval svoja doživetja in spomine, iz tistih let, ki so bila za naše ljudi tako težka in moreča. Ves čas pa bo vlekel meh tudi harmonikar. Po položitvi venca ob spomeniku, bodo mladi »partizani« krenili naprej, naravnost na Paški Kozjak, kjer se bo tudi zaključil prvi dan pohoda. Na Kozjak bodo povabili nekatere preživele borce XIV. divizije, ki bodo svoje spomine prenašali na mladi rod. Za ne- kaj minut partizanskega humorja pa bo poskrbela kulturniška skupina iz velenjske gimnazije. Po programu bo večerja in zabava. Drugo jutro pa bodo mladi »partizani« vstali ob 7. uri. Po zajtrku bo ob 9. uri odhod v dolino. V Paki bo- do položili venec pri spomeniku ter počastili padle borce s komemoracijo. Zatem se bodo vzpeli proti Cirkovcam, na Graško goro, kjer je imela divizija najhujše boje z Nemci. Ob spomeniku padlih žrtev se bodo ustavili in položili venec. V Gaberkah bodo mladinci pripravili udeležencem pohoda malico in kratek program, nato pa se bodo odpravili v Skale, od tu pa v koloni v Velenje, kjer se bo pohod tudi zaključil. Razstavite ročna dela - r- ■. . V likovnem salonu knjiž- Vse tihe in marljive u-nice Velenje nameravamo stvarjalke vabimo, da do za dan žena pripraviti raz- konca meseca februarja stavo ročnih del žena naše 1973 prinesejo v knjižnico občine. izdelke, ki po njihovi oceni Ker vemo, da mnogo na- sodijo na razstavo. Pred-ših žena v svojem prostem mefe za razstavo prinesite času šiva goblene, štika pr- v dopoldanskem času. tičke in prte, kvačka in ple- Namen nase razstave je, te, in ker so to pogosto da bl pokazali pridnost m zelo lepi izdelki, bi bilo spretnost ženskih rok in da prav, da bi na razstavi po- bl vzpodbudili še večji kazali svoje izdelke čim kroS !judl k lepemu delu. večjemu krogu ljudi. Knjižnica Velenje Obnovljena restavracija Jezero Velika folklorna prireditev Gostinsko podjetje Paka je obnovilo restavracijske prostore ob Velenjskem jezeru. V celoti so preuredili notranje prostore, položili tlake, napeljali toplovodno ogrevanje in uredi- ste. Zlasti pa bo preureditev dobrodošla poleti, ko je ob jezeru večji naval gostov. Restavracija je odprta od 8. do 24. ure. Vsak dan, razen ob torkih, pa imajo tu- li sanitarije. Zdaj, ko so po- di glasbo in sicer ob delav- večali kuhinjo in jo na no- nikih od 19. do 24. ure, v vo opremili, bodo lahko v sobotah od 20. do ene po restavraciji Jezero boljše polnoči ter ob nedeljah od postregli tudi zahtevne go- 17. do 22. ure. Velenjska občina je skupaj s šaleško folklorno skupino sprejela organizacijo folklorne prireditve, ki bo v mesecu juliju. Na tej prireditvi bodo sodelovale folklorne skupine iz etnografskih področij, zamejci in manjšine iz vse Slovenije. To bo nastop našega mladega rodu, naših malčkov, ki že tako zgodaj občutijo potrebo po obdržanju starih navad in običajev pri nas. Nastop mladih, ki neverjetno ljubijo folkloro in ji v ta namen posvečajo mnogo svojega prostega časa, ki bi naj bil namenjen za igro, nas bo vsekakor navdušil in osvežil. Na tej prireditvi ne bodo prikazali samo naših narodnih plesov, temveč tudi stare običaje in navade posameznih pokrajin, njihove pesmi in sploh vse, kar je v zvezi s tradicijo, ki spremlja naš narod že leta nazaj. V juliju se bo v naše mesto zgrnilo okoli 400 mladih plesalcev in njihovih glasbenih spremljevalcev, ki bodo z otroškim, samo njim lastnim veseljem, prikazali naše lepe stare plese in peli naše tako priljubljene narodne pesmi. Kolikšno je zanimanje otrok za folkloro v naši občini se vidi po tem, ker so na vseh osrednjih šolah folklorni sestavi, ki se marljivo učijo pod strokovnim vodstvom šaleške folklorne skupine. Torej bomo v juliju videli pestro predstavo folklornih skupin in čudovite narodne noše iz vseh naših pokrajin. Noše si boste lahko ogledali tudi v sprevodu, ki se bo pomikal skozi Velenje. Priredili bodo dve predstavi za otroke in mladino, za odrasle pa bo revija v domu kulture. Prav tako bo takrat tudi razstava originalnih narodnih noš, etnografskih predmetov in slik z narodnimi motivi. Pričakaj mo torej te naše mlade folkloriste z odprtimi rokami, zaželimo jim veliko uspeha pri njihovih nastopih in jim za-kličimo: »Dobrodošli!« KARNEVALA NE BO Prireditelji tradicionalnega in dobro pripravljenega pustnega karnevala v Velenju, letos tega ne bodo več organizirali. Tako bo Velenje oškodovano za zanimivo turistično prireditev (žal nedonosno), ki je v prejšnjih letih privabila na ulice številne domačine in ljudi iz Koroške in Savinjske. Toni Hercfeler, znana pustna šema in stalni nepogrešljivi spremljevalec dosedanjih karnevalov, je navedel vzroke zavoljo katerih je prireditveni odbor odstopil od letošnje organizacije. Vzrok ni denar, ker bi ga zagotovilo domače turistično društvo, pač pa so posredi nerazumevanje vodilnih v posameznih delovnih organizacijah. Lani je v karnevalskem sprevodu sodelovalo okrog 160 ljudi, ki so večinoma zaposleni. Ljudje iz pripravljalnega odbora so morali moledovati v delovnih organizacijah, da so sodelujoči v pustnem karnevalu lahko zamenjali službo ali dobili dopust na pustni torek. Velenjski karneval prav gotovo ni kaprica posameznikov in zgolj njihov hobi, ampak je krajevna turistična prireditev, ki je dobro obiskana. Zato ne bi smeli organizacijo pustiti le na ramenih maloštevilnega pripravljalnega odbora. Zlasti bi lahko v delovnih "organizacijah priskočili na pomoč tam, kjer je odbor imel vsako leto največ težav. ■ .. - ■ Kolektiv restavracije BS nama Velenje obvešča cenjene goste, da igra plesna glasba v restavracijskih prostorih vsako soboto od 19. ure do ene po polnoči Za pustno soboto, ki bo letos 3. marca, že prodajamo PUSTNI MENU Za obisk se priporoča kolektiv restavracije NAMA Velenje Kaj in kako dela komisija za ugotavljanje izvora premoženja v občini Velenje Bralci šaleškega rudarja so bili že seznanjeni, da jc občinska skupščina julija 1972 imenovala komisijo za ugotavljanje izvora premoženja. Glede na svoje naloge, je komisija po eni strani specializiran organ družbenega nadzorstva, v zvezi s konkretnimi postopki pa je to komisijo šteti kot upravno komisijo v smislu zakona po splošnem upravnem postopku. Postopek za ugotavljanje izvora premoženja se vodi po določbah, ki jih za ta postopek posebej predpisuje zakon, sicer pa po načelih davčnega upravnega postopka oziroma načelih splošnega upravnega postopka. Komisija seveda ne more v postopku sama izvršiti vseh opravil, pač pa preko splošnih pooblastil, posameznih pooblastil in posamičnih naročil, določena opravila poveri davčnemu organu. V okviru tega pa je nujno čimprej vzpostaviti tudi posebno strokovno službo. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja jc imela 3 seje, na katerih je obravnavala 4 primere, ki jih jc predlagala davčna uprava in 1 primer, ki ga jc predlagalo občinsko javno tožilstvo. Komisija je vse predlagane primere obravnavala v predhodnem postopku, kjer jc bilo potrebno izvršiti še posamezne ugotovitve in poizvedbe. Pri dosedanjem delu je komisija v enem primeru, pri katerem so bili zbrani vsi potrebni podatki, ugotovila, da postopek ustavi, ker se je ugotovilo, da so sredstva oz. premoženje legalno pridobljena in sredstva, ki izvirajo iz osebnega dohodka obdavčena. V drugem primeru je komisija ugotovila, da je celotni postopek že izvršila davčna uprava še pred uvedbo postopka tj. v predhodnem postopku in v tem primeru komisija ne bo izdala sklepa o uvedbi postopka, ker je zadeva v rednem postopku upravnega organa končana in je potrebno počakati še na pravnomočnost izdanih odločb in zadevo predati javnemu tožilstvu. V ostalih treh primerih vršijo še naknadne poizvedbe in zbiranje podatkov v predhodnem postopku. V kolikor bo v predhodnih postopkih na podlagi zbranih podatkov ugotovljeno in utemeljeno, da so podani vsi pogoji za uvedbo postopka, bo komisija na svoji prvi seji odločala o uvedbi postopkov. Delo komisije je bilo v času njenega delovanja dokaj otežkočeno, ker davčna uprava v tem času ni razpolagala z zadostno zasedbo in zaradi nujnih tekočih opravil ni bila v stanju zbrati vseh potrebnih podatkov v smislu materialnih in proccsualnih določil o tem postopku. Komisija tudi ni imela svojega tajnika, ki bi o-pravljal strokovne, operativne in tehnične naloge za komisijo. Predvideva se, da bodo sistemizirana delovna mesta v davčni upravi v najkrajšem času zasedena, kar bo pripomoglo tudi k intenzivnejšemu delu .komisije. POTREBUJEJO PROSTOR Mladi iz Bevč so imeli volilno konferenco, na kateri so pregledali delo ak tiva ZMS v preteklem letu. Težišče njihove dejavnosti je bilo na športnem in kulturnem področju, kjer so dosegali lepe uspehe. Ena izmed pomembnejših akcij aktiva je bila nedvomno ta, da so bili pobudniki in tudi začeli z zbiranjem sredstev za dozidavo dvorane h gasilskemu domu. Za boljšo aktivnost nedvomno rabijo primeren prostor, sedaj namreč organizirajo razne oblike dejavnosti v orodjarni gasilskega doma. Na kon-lercnci so poudarili, da dvorane v Bcvčah ne rabijo samo mladinci, ampak tudi vsti ostali občani, ki tukaj živijo in delajo. V razpravi so poudarili, da sc ostale organizacije v kraju bolj malo zanimajo za delo aktiva Zveze mladine in med njimi ni prave povezave. Z željo, da bi bilo sodelovanje med mladinsko in drugimi organizacijami v kraju boljše, so 2 predlagali, naj bi v odbore drugih organizacij bili izvoljeni mladinci iz aktiva. Tako bi bila med njimi večja povezanost in stalna informiranost o delu mladinske in drugih organizacij, s tem pa tudi večja zainteresiranost za sodelovanje. Veliko mladih iz Bevč se ne vključuje v delo aktiva, zato bo potrebno v prihodnje interese posameznikov združiti in organizirati. To pa bo mogoče le s takšnimi oblikami dela, v katerih bo sleherni mladinec videl svojo zanimivost. Mladinski aktiv zelo tesno sodeluje z gasilskim društvom, saj jc v njem veliko mladinccv. Na konferenci so se dogovorili, da bodo skupno z gasilci ustanovili kulturno skupino, ki bo skrbela za kulturno življenje v kraju. Bili so enotnega mnenja, da je potrebno povečati odgovornost pri delu aktiva, da se je potrebno bolj vključevati pri reševanju vseh problemov znotraj krajevne skupnosti in skupno z vsemi krajevnimi dejavniki začeti pravočasno razmišljati, kje naj bo mesto tega kraja v razvoju občine do leta 1980. Posebno v zadnjih mesecih so prihajala z bojišč Jugovzhodne Azije grozljiva poročila o množičnem ubijanju zapornikov, bombardiranjih in o drugih nečloveških dogodkih. Dvojica mladih Francozov, ki sta preživela dve leti in pol v saigonskem zaporu Tri-hoa, sta po izpustitvi povedala naslednje: Zaprli so ju zaradi tega, ker sta po ulicah nosila zastavo osvobodilnega gibanja. Najprej so ju pretepli z železnimi palicami in verigo od kolesa, nato pa so ju gola vrgli v celico, kjer je mrgolelo podgan in komarjev. Usoda drugih sko napadalca. To je bil boj z brezdušnim vojnim strojem, zato je bil stroj vnaprej izgubljen, saj se je zoperstavljal zgodovinskemu kolesju razvoja. ZDA ni preostaja-lo drugega, kot da so stalno povečevale vojne operacije ali pa bi morale odstopiti. Toda tudi najmnožičnejša uporaba vojne tehnike ne more pokoriti še tako majhen narod in njegovo voljo. Amerikanci bi sicer lahko uporabili atomsko in vodikovo orožje, toda tak genocid bi ne bila zmaga, pač pa najtežji poraz. Zgodovinska zasluga vietnamskega naroda je v tem, da je svetu dal prav sta obe strani trdili, da dajeta najširšo podporo komunističnemu gibanju v Vietnamu, nista mogli odvreči ideoloških nesoglasij, kar je bila prepreka za enotno akcijo. To je seveda o-gorčilo vietnamske komuniste. V sedemdesetih letih se je Azija pričela spreminjati. Kitajci niso več tako željni bojev, vse bolj so naklonjeni doktrini miroljubne koeksi-stence. Amerikanci so sprevideli, da v kolikor želijo mir po zaključku vojne v Vietnamu, morajo sprejeti Kitajce v OZN. Ob Nixonovem o-bisku v SZ se je izkaza- KOMENTIRATA ALOJZ RIBIC ŠTEFAN D01EJŠI je spostavila lani septembra diplomatske odnose, naklonjena pa je tudi Sovjetski zvezi, katera vidi v Tokiju protiutež Pekingu. Toda, ker se Sovjeti nočejo odpovedati malih severnih otokov, katere so dobili v drugi svetovni vojni, še niso podpisali mirovnega sporazuma. Dalje je Japonska pod velikimi pritiski, da bi prevzela del bremena za zagotovitev varnosti v tem delu sveta, katerega se sedaj Amerikanci osvobajajo. Toda znotraj dežele nastopajo močne sile proti militarizaciji, saj še niso pozabili Hiroši-mo in Nagasaki. PO SKLENJENEM MIRU je bila navadno še krutejša. Saigonski policisti se pri mučenju večkrat poslužujejo vode in e-lektrike. »Avionski polet« pomeni pretepanje z gumijevkami, medtem ko je zapornik obešen za roke. »Tigrova kletka« je ena najhujših kazni. Po nekaj let so zaporniki zaprti v izredno majhnih prostorih, v katerih se niti sedeti ne da, ne da; bi pri tem ne bilo treba sklanjati glavo. Po nekaj letih se zaporniki ne morejo več samostojno gibati. Veliko je umorov zaradi »pobega«. Prav zaradi vsega tega je ves napreden svet radostno sprejel vest o sklenitvi sporazuma v Vietnamu, 27. januarja 1973. Ta podpis štejemo med najpomembnejše dogodke našega časa. S tem se namreč vsaj formalno zaključuje najdaljša, najbolj krvava, najbolj uničujoča in za svetovni mir najnevarnejša lokalna vojna po drugi svetovni vojni. Zaključek te vojne doživlja svet s toliko večjo radostjo, ker je zadnjo fazo pariških dogovorov spremljalo strahotno bombardiranje največjih mest Severnega Vietnama. V tej deželi so namreč velik del industrije med vojno prenesli v vsa največja mesta, računajoč, da si Amerik kanci ne bodo upali navkljub svetovnemu javnemu mnenju bombardirati naseljena področja. Da bi uničili ekonomsko moč tega malega naroda, so postali cilji bombnih napadov tudi Hanoi in ostala mesta. S tem je bila svetu zadnjič prikazana strahota in absurdnost vietnamske vojne. Vietnamska vojna je torej bila vojna golorokega naroda z najso-dobneje oboroženo in opremljeno plačano voj- dokaze za te resnice. In kakšno je razmerje sil po sklenjenem sporazumu? V začetku šestdesetih let so Američani hoteli zaustaviti kitajsko komunistično ekspanzijo v Jugovzhodni Aziji. Kitajci so se bali Ameri-kancev, zato so šli v o-fenzivo. Pri tem so se vmešali še Sovjeti, ker so smatrali to za svojo komunistično dolžnost, s tem pa so vezali velik del ameriških sil v Aziji, katere bi sicer lahko nastopale v Evropi. Združene države Amerike so to vojno plačale z veliko denarja in krvi. Poleg tega je Amerika sedaj razdvojena. Kitajska je imela z vietnamsko vojno same sitnosti. Veliko je bilo treba pri sebi odtrgati, da so lahko pošiljali na »fronto«. To je privedlo do velikih nesoglasij znotraj Kitajske. Tako je torej vietnamska vojna eden od faktorjev za kulturno revolucijo v letih 1966—1969. Vietnamska vojna je poglobila stara nasprotja med SZ in Kitajsko. Če- lo, da je Vietnam glavna ovira na poti k azijsko-evropski stabilnosti, zato so se vrata miru za Vietnam odprla. S končanjem vojne v Vietnamu ali zmanjšanjem te vojne na državljansko vojno, brez vmešavanja Kitajske, Sovjetske zveze in Združenih držav, stojijo ti velikani drug proti drugemu na področjih, ki so mnogo pomembnejši in kjer je izid mnogo bolj negotov; tj. v Severni Aziji in v Indijskem oceanu, kjer živi skoraj pol človeštva in ne samo nekaj milijonov Indokitajcev. V Severni Aziji pa bo svojo vlogo odigrala tudi Japonska, ki je svoj vpliv v svetu uveljavljala bolj na ekonomski kot politični osnovi. Mnogi strokovnjaki za azijska vprašanja postavljajo Japonsko kot glavno oporišče Nixonove doktrine, katera je u-smerjena v ohranitev ameriške gospodarske, politične in vojaške prisotnosti v Aziji in v u-mikanje iz Vietnama. Japonska pa je med dvema ognjema. S Kitajsko Amerikancem ni preostalo drugega, kot da so podpisali več sporazumov o prisotnosti ameriških sil na japonskih otokih. Japonci pa so v to pristali, ker so s tem pridobili garancijo, da jim resnejša nevarnost tako ne bo grozila. V času vojne v Bangladešu so ruske in ameriške pomorske sile prodrle v Indijski ocean. Kaže, da se bosta Indija in Pakistan po tistih dogodkih pobotala, toda v Bangladešu še vedno vre. Če bo to politično vrenje prekipelo, bo velikim silam (Rusi so na strani Indije in Bangladeša, Amerikanci na strani Kitajske in Pakistana) težko ostati neprizadeto. Čeprav so sklenjeni mirovni sporazumi, vidimo, da je mir vendarle odvisen od tega, ali so velike sile sposobne vzpostaviti delikatno ravnotežje. Napetost tokrat v Aziji popušča, dejstva pa zavračajo vsakršne iluzije. Vojna v Aziji traja neprekinjeno od tridesetih let tega stoletja dalje. Podpisovanje miru KOMENTIRATA ALOJZ RIBIČ ŠTEFAN DOLEJŠI Največja monetarna kriza po II. svetovni vojni pretresa svet. O tem smo sicer hoteli pisati v naslednji številki Našega časa, vendar smo se zaradi aktualnosti dogajanja in velikega zanimanja odločili, da ta komentar posredujemo v prilogi današnje številke. DENARNA VOJNA Nemška marka in japonski jen sta pridobivala na svoji teži v celotnem povojnem obdobju predvsem po zaslugi ameriške politike v Aziji in Evropi in ameriških vojaških posegov. Nemčija je bila po vojni na tleh. V celoti je bila odvisna od pomoči Združenih držav Amerike, ki so z dolarji oživili nemško gospodarstvo in ga postavili na noge. Tudi s hladno vojno med Vzhodom in Zahodom so v ekonomskem pogledu Zahodni Nemci samo pridobivali. Zgradili so takšen gospodarski potencial, s katerim se ne more primerjati nobena evropska država, njihovo gospodarstvo je konkurenčno povsod po svetu, njihova vojaška industrija prodaja orožje vsem državam sveta. Na drugi strani so bili stroški za vojaške izdatke minimalni, saj so največji del bremena nosile ZDA za vzdrževanje svojih čet v Nemčiji in ostalih deželah NATO pakta. S tako vojaško zaščito se je Evropa lahko usmerila v utrjevanje ekonomske moči, delno je pri tem izvzeta le Francija, ki je vodila samostojnejšo politiko v okviru Zahodne vojaške zveze . V Evropi proizvedeno blago je zaradi tega velikokrat cenejše kot ameriško, zato je Amerika v zadnjem času vseveč blaga kupovala v stari celini. Ameriški proizvajalci pa zaradi previsokih cen za evropskega kupca skorajda niso več mogli prodajati Evropi. Nekatera velika evropska podjetja, n. pr. avtomobilski gigant VW je skoraj celotno proizvodnjo prodal na ameriškem tržišču. Na japonskem so bili ti procesi mogoče še izrazitejši. Država, ki je bila v drugi svetovni vojni ravno tako poražena, se po vojni skorajda ni oboroževala, ker je bila ves čas pod vojaškim dežnikom ZDA, zato se je lahko toliko bolj usmerila v razvoj gospodarstva. Kakšno je japonsko gospodarstvo danes in kakšno ekspanzijo doživlja vidimo iz podatkov, da je imela Japonska 1970 leta 200 milijonov deviznih rezerv, 1971 leta 235 milijonov dolarjev in lani že 230 milijonov dolarjev deviznih rezerv. Predvidevajo, da bo ta številka v letu 1975 narastla na 4-00 milijonov dolarjev. Trgovina v ZDA je zavidljivo cvetela. Izkazala se je predvsem tekstilna industrija, ki je preplavila Ameriko. Doma so Japonci poleg tega držali še relativno nizek standard. N . pr. , tam še vedno velja prepoved za uvoz usnja, pač pa nosijo Japonci plastično, doma narejeno obotev, 30 % Tokia nima kanalizacije, japonska stanovanja so za evropske razmere mnogokrat premajhna, devizni režim strogo nadzirata finančno ministrstvo in japonska vlada ... Vse to je pripeljalo do tega, da je v letu 1972 ZDA izkazala v bilanci z Japonsko približno 1,2 milijarde dolarjev trgovinskega deficita. ZDA se nahajajo v velikih težavah. K vsemu temu moramo namreč prišteti še stroške za vzdrževanje svojih vojaških sil v Aziji, predvsem stroške za avanturo v Vietnamu in slika je skoraj popolna. i * j < mmBBKZ * * * »..'"D«—'t if' it 1 ■> X .« a je začel z di-;radnjo stanovanj ij leti. Trenutno ;litvijo njihov 183-ski blok, letos pa ;li še z gradnjo itanovanjskih ob- 0 Gorenje imelo poleg stanovanj, ade individualno v dobrem letu anovanj. In kako niku, ki je že do-vanjske probleme Jobro reševal: a ta problem. Mi :er določbo, da bi ečevali najemnine lodajalcem«, ven-a »nož« dvoje re-:o ne bomo nare-imo veliki samski 1 ležišči. V prihod-bo tehnični pre- a objekta, s tem ili problem naših .etos bomo prido-Dvih stanovanj, in I i najbolj pereče Anaojao- probleme. Sicer pa naši prosilci čakajo na stanovanje največ dve leti,« nam je povedal ing. Venčeslav Tajnik, vodja stanovanjske enote pri rudniku. »V prihodnjih treh letih bomo predvidoma rešili vse stanovanjske probleme pri rudniku zaposlenih delavcev.« Po tem sodeč, lahko sklepamo, da je družbenopolitično vodstvo kolektivov in občine začelo s temeljitim reševanjem tega problema. In kaj sodi o problemu Franjo Mažgon, tajnik občinskega sindikalnega sveta: »Te visoke najemnine so velika lumparija, žal imajo vsi ti lastniki stanovanj trenutno še možnost, da to delajo. Na območju občine bomo morali začeti revalorizacijo kreditov. Predvsem gre za stara stanovanjska posojila, ki so bila odobrena v preteklih letih in na dolgi rok odplačevanja, katerih mesečni obroki odplačil so nizki, čeprav bi morali biti na ravni stanarin sodobnih stanovanj. Do tega izkoriščanja je prišlo tudi zato, ker ni nihče vodil kontrole. Zato so mladozaposleni postali žrtve ljudi, ki si s stanovanji in na kredite zgrajenimi hišami ustvarjajo lepe rente...« (Tjja. C^rtflofroCjcnikc.Jf cU£tt luoa P&u.jj- p ^CiitG-Ue- ^o^octfto-. ?n f\xCLWcL>L*j-CL- /ULSJUCL ! ikoJd ^atU^i /ISOlJO.fotliu. /3er jio-aet^' ThscL A; 0'6toW /u..'