List 21 Tečaj lui. « jzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Narotfnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 14. junija 1895. ^Midfcd&đKftdfc&ii^ stvo v Avstriji. Iz vsega je vidno, da se je naredila m •••>••■•.......................................................... .m ............... ■...■ ■. i & . / ______... « Politiški oddeiek. Volilna reforma. II. strašna napaka, da se je vrgel grof Taaffe, napaka za nas Slovane ne bode dala desetletja popraviti. se Sicer pa grof Taatfe ni zahteval, da naj njegova predloga ostane nepremenjena, lahko bi bili slovenski poslanci v odseku ali v zbornici predlagali kako pre- Tišti slovenski poslanci, ki so o svojem času porna- membo in bi morda tudi àe bili kaj dosegli. gali vreči grofa Taaifeja, so svoje početje nekako opra- So mari slovenski poslanci imeli kako zagotov vičevali s tem, da Taaffejeva volilna reforma ni odprav- ljenje, da se bodo pod Windischgrátzovo vlado za nas ljala vseh krivic, ki se gode nam Slovencem. Posebno so ugodneje razdelili okraji. Mi jako dvomimo, ker pri skle- se sklicevali na to, da se ž njo ne bi popravila krivična panji koalicije vlada in stranke niso bile jasne, kaj hote razdelitev okrájev. S takimi argumenti so pač koga pre Mi ne zaměřili našim koalicijskim poslancem, ko pričali ki ne pozna političnega položaja, ki je zatorej se jim bilo odločno zagotovilo v vseh podrobnostih i kako zares verjel, da se bode dalo kaj ugodnejšega doseći pod da se bodo razdelili okraji in se jim tako jasno razlo novo vlado, a kdor je pa razmere poznal, je pa pač ve- žila nameravana volilna reforma, da bili viděli j da del 5 da v tem oziru ni gojiti nobenih nad. bode iz vsega kaj. Napačno so pa postopali, če so ver Umetna razdelitev okrájev v Avstriji koristi levi- jeli že kakim nejasnim obljubam vlade ali pa koaliranih čarjem. Brez nje bi bilo povse nemogoče, da bi Nemci strank. tacih zadregah, kot je bila zlasti tedaj vlada ) kedaj bili sami vladali v Avstriji. Zaradi tega pa ni mi- se pač marsikaj obljubi. sliti, da bi nemški liberalci in nacijonalci přivolili v kako Windischgràtz je pri svojem nastopu pač nekaj go premembo volilnih okrájev. Zato je pa bilo nezmiselno voril o novi razdelitvi okrájev, a s tem je menda hotel misliti, da bode vlada, ki se bode mej drugim opirala še nekaj Slovanov privabiti v koalicijo. Nič posebno ni tudi na nemške liberalce, v tako volilno reformo kedaj bil vesel pri nastopu, da je videl » da zastopnikov če- privolila Sicer pa Taaffejeva volilna reforma tudi po- škega naroda in več slovenskih poslancev nima na svoji sredno v tem oziru bila odpravila mnogo krivice tem » strani. Na kako novo razdelitev okrájev pač sam ni mi da se v sedanjih skupinah bila znatno razširila vo- slil, ker bi pri tem zadel na toliko nasprotij » da takoj lilna pravica, bi se bilo težišče precej premaknilo v ko- moral odstopiti. Vsi poslanci bodi si konservativni ali rist Slovanov. Mi Slovenci bi bili vsled te reforme pri- liberalni, ki bi čutili, da se njih okraj kako tako pre-dobili gotovo jeden mandat v štajarskih mestih, jednega meni, da ne bodo potem tako gotovi izvolitve, kakor še- pa v koroških občinah i mogoče pa tudi, da bili daj i se upirali. Posebno liberalna stranka raj še pridobili celo ali mandate, dva na Koroškem, dva na ostavila koalicijo, nego pa v kaj tacega přivolila. Štajarskem. Pa tudi v drugih slovanskih deželah bilo Vlada tudi tedaj dane obljube ni držala. Ko je po mnogo prememb. Upati bi bili imeli nekaj ugodnih pre- zneje razkrila koaliranim stránkám načela, po katerih memb v Istri, na Češkem, Moravském in v Šleziji bi pa misli izvršiti volilno reformo, o novi razdelitvi okrájev ni Slovani bili toliko pridobili, da bi bili potem imeli ve- bilo več govora. Pa tudi v pododseku se menda o tem čino v zbornici poslancev. ni več govorilo, vsaj pododsekov načrt volilne reforme ne Sam poslanec dr. Menger je přiznal v zbornici po- spreminja razdelitve okrájev v sedanjih kurijah, samo novo « ^ a . 3 » T - ' ■ . slancev, da so levičarji zaradi tega vrgli Taaffeja, ker bi peto kurijo je přiklopil dosedanjim kurijam. Windisch- njegova volilna reforma bila pripravila Nemce ob prven- grátz ni držal svoje obljube Zares vprašati se moramo, kaj da je slovenske poslance vodilo, da so pristopili v koalicijo? Kdo morda reče celjsko vprašanje. Tudi v tem oziru nismo imeli nobene precizne obljube, kdaj se gimnazija v Celju osnuje. Drugače bi se stvar ne mogla tako zavlače vati. Sedaj se že govori, da se najbrž bodočo jesen ne otvori, ker je pričakovati, da se poprej. razbije koalicija in razpusti državni zbor, predno bode rešen proračun v zbornici poslancev. Nekaj pa le ne moremo prezreti. Oče koalicije je grof Hohenwart. Brez njega bi vsak čas bila razpala. Kako je pač mogoče, da ta državnik, ki je vendar slovenski poslanec, ni z vsem svojim vplivom silil, da se naj resi celjsko vprašanje in v novi državnozborski volilni red vzamejo določbe, ki bi bile povoljne nam Slovencem. Bil je v pododseku in je njegova beseda pač nekaj veljala. Izdelal je on več načrtov za volilno reformo, a v nobenem se ni oziral na slovenske razmere. Gibal se je vedno Ie v višjih državnih sferah in pozabljal nas » 1 • . p f » Slovence. Zdi se nam, da so konservativni slovenski poslanci —' w ' ^Dv a HL. à^^^H svojega mojstra le premalokrat spominjali, da je on za- V v -éjf^ • stopnik slovenskega naroda, ne pa češkega veleposestva. Nezadovoljnost s koalicijo je sedaj skoro obča. Strah I % « « fa i pred prihodnjostjo še malo vkup drži stranke, a kaže se, J« ^ — t m _ y^tm— fr ■ • _ " W 1. da to ne bode dolgo šio. Vse kaže, da je pododsek za i « * * 0 volilno reformo s svojimi sklepi izbil sodu dno. V kratkem vse pojde narazen. Mej nemškimi konservativci in liberalci se po časopisji že bije tak boj, kakor se je malo 1 f{ kdaj poprej. Vidi se, da se koalicija ni bila sklenila z odkritosrčnim namenom, da bi res kaj vspešnega izvršila, temveč vsaka stranka je le mislila,. kako bi drugo kaj ograbila in opeharila. Toliko obetani vspehi na polju so-cijalnega in narodnogospodarskega zakonodajstva so povsem izostali. f •» * f T . ' r{ * , » I1» . m Kť i I • T^T.4. Slovenci v narodnem oziru od koalicije niso dobili ničesa. Še celo naredba o uradnih dvojezičnih napisih v 3 «"I^b^T-i m1 » át I ' JĚĚ^^w^r K-W*1ESbMUH ' 3- yfln pRmB USflÉU 'W Istri se ni izvršila, ker so levičarji porabili svoj vpliv za Italijane. Koalicija pomenja za nas Slovence dve leti s popolnoma negativno bilanco. Zaradi tega bodemo pa pododseku za volilno reformo le hvaležni, če je s svojim na- m\ B_ b ■ I i . 0 9 VT V' * črtom o volilni reformi kaj pripomogel, da se ta nenaravna zveza razbije. Želimo pa, da bi tudi naši konser- • ® É vativni poslanci se bili kaj naučili iz poslednje dveletne skušnje in se bolj držali Slovanov ter zopet ne šli Nem-cem na led. Politični pregled. Delegacije. — V četrtek minoli teden začeli sta delegaciji svoje zborovanje. Avstrijska je izvolilo predsednikom kneza Lobkovica in ogerska grofa Aladarija Andrassyja. V soboto je césar vsprejel delegaciji. Na nagovore predsednikov obeh delegacij je cesar odgovoril, da so odnašaji z vsem vladstvi dobri in prijateljski. Vlada se bode še nadalje držala dosedanje politike in Bosna in Hercogovina se povoljno razvi-jata ter bodeta tudi drugo leto lahko izhajali z lastnimi do-hodki. Za skupne državne potrebe se za bodoče leto zahteva 153,599 288 gld. kake štiri milijone goldinarjev več kakor lani. Mej tem je treba za vojno 136,604 707 gld in za mornarico 23,581.200 gld. Vojno ministerstvo zahteva 20 milijonov za vojno oboroževanje, a ta znesek se ves ne zara-čuni letos temveč se razdeli na več let. Mej drugim mislijo z repetirkami oborožiti topničarje, pijonirje in vozniŠtvo. Državni zbor nadaljuje razpravo o davčni reformi, a opozicija zadržuje z raznimi samostojnimi predlogi razprave. Ker se za vsak predlog zahteva nujnosti, se mora vselej začeti razprava o nujnosti, kar se seveda vselej odkloni. V jako hudi zadregi je Chlumecky. On se delà, kakor bi češki ne znal in zaradi tega Mladočehov še k redu klicati ne more, da ne izda znanja češčine. Mladočehi v Čeških govorih govore lahko o čemer hočejo, a predsednik pa mora mirno poslušati. S tem se pa čas zgublja in davčna reforma ne stori koraka dalje. Budget ni rešen niti v odseku in ne ve se kdaj pride v zbornici na vrsto. Vlada bi pač rada, da koncu meseca obe zbornici že rešita budget, a to ne bode mogoče, vlada bode morala prositi podaljšanje začasnega proračuna. Celjska gimnazija. — Poljski klub je v neki poslednji seji se izrekel, da bode glasoval za dvojezično gimnazijo v Celji. Neki poljski poslanec, ki je v „Neue Freie Prese" spisal článek proti dvojezični gimnaziji v-Celji, je moral hude slišati v klubu, posebno ga je po zasluženji ožigoval bivši minister Zaleski. é . A # ® » m & Kriza ali razpust državnega zbora. — Vedno bolj gotovo postaje, da sedanji položaj se ne bode dal dolgo več ohraniti. Moral se bode državni zbor razpustiti, ali pa odstopiti vlada ali pa oboje. Kandidatov za ministersko predsed-ništvo imenuje se več, mej drugim bi tudi baron Clumecky 4Ř ' V * JB t "^lé rad na. to mesto prilezel, kar se mu pa pač ne bode posrećilo. Bolgarija. — Preiskovalni odsek narodnega sobranja predlaga, naj se Stambulov toži zaradi kršenja ustave in po-neverjenja državnih denarjev. Odseku je. přišel v roke pismen ukaz Stambulova iz 1. 1888., v katerem poveljniku garnizije . « . . ^ g & v Plevni naroča, da strelja na one volilce, ki nočejo voliti vladnega kandidata. Vsled tega povelja je bilo ubitih oziroma 3 • • - $ J i • . _ težko ranjenih 500 oseb. Zagotovija se tudi, da je Stambulov iz državne blagajne porabil nad 3 milijone trankov, ne da bi bil položil kak račun. Res lepe reci gredo na dan o to-li slavném Stambulovu; ni čuda, če bi jo rad iz Bolgarije popihal. Bolgarija in Rusija. — Poročali smo že, da se na-pravlja bolgarska deputacija v namen sporazumljenja z Rusijo v Peterburg. Deputacija pa po dolgem pripravljanji še danes ni odšla Ovire delà višja duhovščina, ki se noče pridružiti deputaciji, če poprej ne dobi. zagotovila, da bode deputacijo car tudi vsprejel. Bolgarska vlada seveda ne more dati ta-kega zagotovila. Duhovščina ima že skušujo. Metropolit Klement je ob zjedinjenju ob.h Bolgarij peljal deputacijo k ruskému carju, ki pa je isto prav neprijazno vspre el. Francija in Španija. — Obe te dve evropski velesili imata sedaj resna opravila s svojimi naselbinami v tujini. Francija ima opraviti s svojo kolonijo, otokom Madagaskar ob Afriki! Kakor znano je nastala na tem otoku vstaja, katero vdušiti si prizadeva sedaj Francija. Delo ji ne gre nič kaj sreČno izpod rok, ker posebno neugodno podnebje na Madagaskaru slabo vpliva na vojake. Španija pa ima opraviti z nevarno vstajo na amerikanskem otoku Kuba. Ravno najnoveja poročila vedo povedati, da se vstanek čedalje bolj razširja. Vlada si prizadeva z veliko vojaško silo vstanek vdušiti. Mej tem ko imata obe državi toli resnega posla v tujini, more ju doma druge nadloge. Spanijo slabe finance in anarhisti, FVancijo visoki dostojanstveniki, ki v javnih službah s slepa-rijami ob dobro ime spravljajo državo in njene zavode. Armenija. — Neznosne so postale razmere kristjanov vsled samooblastnosti Turkov v Armeniji. Znano je, da so bili že krvavi izgredi ondi. Turčija je v Armeniji gospodar toda vendar nikakor nima neomejenega gospodarstva ondi. Po berolinskemu dogovoru imajo evropske velevlasti tudi ondot 23ft svoje pravice Sedaj zahtevajo evropske velevlasti radikalne omenjala. Pozabila se ne bode tako hitro in vse to bode reforme v namen varnosti kiistjanov v Armeniji. Turska vlada slabo vplivalo na daljno socijalno zakonodajo. Če so stav- beni obrtniki tako pripravljeni izkoristiti bedo svojega bližnjega, kdo jih bode še ^zagovarjal in varoval pred se upira tem reformám, ker bi bile reforme v varstvo krist janom napram Turkom trdi da se velevlasti nimajo pra vice vmešavati v turske zadeve. Brezdvomno je pac, da -bodo velevlasti vedele varovati svoje pravice ondi, da bodo^Turôijo kapitalizmom. Slabo pa zna tudi za druge obrtnike to primerno poučile o tem in kratko malo zahtevale, da se re- postati. Zastopniki kapitalističnih načel no bodo izgovar- forme v varstvo prebivalstva armenskoga zvrše. ? it- & &&&&&& &Řt r?irř: f: ífedMfeí1è . ...............•■••...........................M...................................t............I.....■....•III. fr jali, da tudi drugi obrtniki niso nič boljši, naj se jim le prilika ponudi, da je torej potrebno, da z obrtno svobodo omejujemo njih moč. se bodo seveda^ lahko na Obrtnija. 9 * * y z bogate dunajské mesarje, ki na podoben [način izkoriščajo ^ r.............................................................»...............r................................... ^ prebivalstvo. ; ; , Sicer pa moramo, omeniti, da stavbeni podjetniki, Meščansko stavbinsko društvo, kakeršne imamo sedaj po mestih, ne morejo se več pri- w ' • i * m0 _ Naš list je vedno zagovarjal pravice obrtnikov proti števati navadnim obrtnikom,. temveč kapitalistom in se kapitalistom in zaradi tega bi tudi sedaj ne mogel; prav zatorej mora ž njimikot s taki mi ravnati. za prav zagovarjati osnove meščanskega stavbenega dru štva To društvo, bode • ^ dvombe imelo kapitalistični: značaj )in stavbenim obrtnikom, . Že sedaj • imamo v a beno družbo, ki je tudit tako kapitalistično podjetje; z' * Če pa naš list osnovo temu z veseljem pozdravlja! . društva; so temu pač po- vod ljano in stolno- mesto. 0 • posebne razmere. Potres je vse sile, da së našo deželno v merah in-podrte- hišé. * *. nišo v najboljših raz- se bôdo močno1 zadolžili, da obnove je pa kem mestu. pomore : i* Li * » grajenja, da se v < stanovanj v * * .2 « * . . »A • 1 I « " A * VO « - ). » j' •1 . i* ^ • • x t \ r* - Take ne kar: temu bi z ozirom na varstvo ročati osnovo kapitalističnega podjetja, da niso stavbeni Tudi na Dunaji so že mnogo premišljevali, bi ali manj kazalo osnovati veliko občinsko mesarijo. To ne se že bilo davno zgodilo, da stranki ne potrebuje^ta pri volitvah i stav-i velicih mesarjev sq popřej vedno to zahte vali, a pri zadnjih volitvah so V . i ^ , •. ,. « . ♦ .T . . ♦ in to je dr, zavzel drugačno stališče. pa mesarji » » mesarjev pre- da se le z občinskimi ..v t' * bivalstva so pa še vedno • j r* - if 4 . ^^ • ** Sřřv ti Î % mesnicami bodo dale doseći normalne, mesne cene. VBu r* » '' * : i/l . • * so jih pa naj ta način že se pa upa z osnovo seči normalne stavbene cene društva. do Če V K 'i r- . - v » t so hoteli » i ' ' . » da « ♦ % ' % < • • \ ♦ w jih vežejo kaki, oziri na druge jpeščane » 'I a I ■ , « P f « 1 * ' • • • I - _ § % . . • ; . • I ^ / ' • % . / • S • f[ _ i. / 4 < f l . • i :1 / i — * W - . .'T W • J . w • *C '. •If I ' i . f V. #•.* •* v ♦ » i k i 4 • S ' ' » v *f .1 L » i . I »4 ' . i« • ? M. t * * . • J • ' Panamski prěkop. Fráiicoska družba namerava pa- bo/le překop prodati nekemu ameriškemu F rancozî A stavbeni mojstri so pa cene kar podvojili. Opeka je tako- dobicek. . " » «''i K imeli '»ft » » ga pa • - « * t V k ^ # . Proti rji delov, pristnega, noliria. to zmesjo tanko-tekoče to sredstvo, Lak za kositraste d^lov Serpentina, dajo kako bi sami hitreje obogateli u: seveda so morali-zgubiti vsi simpatije • * tekoôina s kurkumo. v • * U-, V à. . , . * * 4 4 V # f ) H IV i : stopi tacih razmerah : dele janterjevega kolofonija in 1 del šelaka. Pobarva ,;se ta Stavbeni obrtniki so se sami; r - 9 • * « na egojistično kapitalistično stališče, in zatorej ne morejo . * zameriti, ce se bodo pobijali tudi s>, kapitalističriimi sred- Če ne še zdaj, ali pozneje utegnejo Še obžalovati stvi. mm^^Hpm svoje sedanje postopanje. Nad njimi se vati še besede Kristusove: „Kateri za meč prijemajo, bodo usreće ^p » i » ^ ^ . z mečem pokončani!" \ Stvar ni ostala prikrita svetu, temveč prišla v • « Preosnova davkov. - (Dalje.) % • ► i Pridobninski davek cdmeri se na podlagi izpovedeb, katere morajo oddati vsi obdačenci ob začetku vsake qb- svetovne liste in pa v državnem zboru se je že tudi dačevalne dobe davčnemu oblastvu prve stopinje. % 236 teh izpovedbah se bode moralo povedati i kakšna misij. Večje dežele bodo volile po jednega člana manjše je vršba, kje je, kakšni so prostori in koliko je njih na- pa po več vkup. Tako bode Kranjska, Koroška in Šta-jemninska vrednost, koliko je pomoćnih delavcev, koliko jarska volili vkupe jednega, Primorska in Dalmacija po v podjetji vloženega kapitala in kakšne stroje in naprave jednega člana. Poslovna doba članov bode trajala šest let da ima in koliko. Navesti se bode moralo sploh vse, iz Vsaki dve leti izstopijo dva ali trije voljeni, dva ali trije česar bode mogoče sklepati o velikosti podjetja. imenovani člani. Kateri izstopijo drugo in četrto leto od Te izpovedbe oddale se bodo pismeno ali ustno. začetka določil bode žreb. Izstopivši se bodo zopet lahko Za pisane izpovedbe priredili se bodo posebni formularji. volili ali imenovali v komisijo. Ta komisija bode smela , ko poprej zaslišala deželno komisijo. Koncem vsake Če ima jeden podjetnik v jednem pridobninskodavčnem posamičnim davčnim družbám odmeriti davek okoliši več podjetij, bode moral oddati skupne izpovedbe, a vendar opisati vršbene razmere vsake vrste posebej. bode davčne dobe bode ta komisija morala preudariti Če obdačenec ne bode pravočasno oddal izpovedbe, kaki družbi povekša ali pomanjša davek, kolikor se je bodo ga še jedenkrát pozvali, in če se bi še sedaj za pomnožilo ali pomanjšalo število podjetij v kakem kraji y poziv ne změnil, mu bode komisija uradnim potom od- ali v kolikor so se podjetja povekšala ali pomanjšala merila davek. Komisija bode pa malomarnega obdačenca mogla tudi kaznovati. pomanjša za 20 Če kaki družbi davek povekša ali bode za to treba dvetretjinske večine. Vsaki družbi od Davčno oblastvo prve stopinje izroči izpovedbo ob- merjena davčna svota, bode veljala za vso davčno dobo dačenčevo predsedniku pridobninskodavčne komisije. Pred Ko se bode davek odmeril, bode to naznanilo sednik izpovedbe je pregleda in če je potrebno, tudi kaj davkoplačevalcem > plačilnim nalogom davčno oblastvo da poizve o posameznih vršbah, da se more potem prav prve stopinje. V plačilnem nalogu se bode omenilo odmeriti davek. Za take poizvedbe sme se posluževati se ima obdačenec pravico pritožiti. Davčno oblastvo bode tudi uradnikov, katerega prida davčno oblastvo za poro- napravilo poseben ukaz o pridobninskem davku. čevalca, in pa posamičnih komisijskih članov, da jim izroči poročanje o obdačenju kacih gotovih obdačencev ukazu bode povedano, koliko plačuje vsak član tem kake davčne družbe davka. Ta izkaz bode 14 dnij razpoložen Predsednik komisije in pa poročevalci smejo od obda- na ogled. Napravili se bodo tudi izvlečki iz tega izkaza, čenca zahtevati kacih dopolnilnih pojasnil, in smejo tudi ki bodo 14 dnij pri županstvih na ogled razpoloženi ogledati tovarne, delarne, zaloge itd., če je to potrebno Proti odmerjenem davku se bode moč pritožiti na de- za odmerjenje davka. pa komisija ne sme ob- želno finančno oblastvo. Smel se bode pritožiti obdačenec. dačencu gledati, če obdačenec tega sam ne ponudi. Pred- Proti odločbi finančnega oblastva se bode moč pritožiti sednik Jtomisije bode smel za poizvedovanja zahtevati na upravno sodišče, katera pritožba ne bode imela odla- pomoč davčnega oblastva prve stopinje in političnega galne moči. Proti prenizkem odmerjenju ali oproščenju oblastva prve stopinje. Komisija, bode lahko tudi zahte- pridobninskega davka, se bode moral pritožiti predsednik vala, da se zaslišijo veščaki in druge osebe, in svoje iz- pridobninske davčne komisije, povedbe potrdijo s prisego pri sodišči. (Dalje sledi.) Koliko pridobninskega davka pride na vsako davčno družbo i to se bode določilo prvi pot po tem, koliko sta rega davka so plačevali njeni člani poslednja leta. Pri v Kmetijske raznoterosti. Napenjanje živine. Da živine ne napenja, priporoča zakûp danih obrtih se bode računalo le polovico davka, Se sejati med deteljo kumeno. Kumena je tudi dobra na trav- katerega plača zakupnik. Ker se pridobninski davek zniža nikih. Seno dobi po njej lepši duh, živina ga rajai je in bolje za 20%, bode se odštelo od proračunene svote za drugi prebavlja. razred 14, za tretji 21 in za četrti .28° 0* Ko se na Umeten gnoj za travnike. Dober gnoj za travnike ta način ne dosegla svota, katera mora donašati državi pridobninski davek, se bode svota odločena vsaki davčni dobiš, če zmešaš dele solitarno-kislega kalija, dele soli- tarno-kislega natrona, 3 dele nadfosforno-kislega apna. Tacega gnoja zadostuje 75 gramov na kvadratni meter. družbi primerno povečala. Za poznejše dobe se bode da- ■. » vek odmerjal po svoti, katere so plačevale družbe v konji se popravijo po krepki krmi, ki pa" mora biti previdno Kako se mršavi konji kmalu popravijo ? Mršavi prejšnjih dobah. . Davek določen vsaki družbi se razdeli mej njene člane tako, da se davčni postavki, kateri so se odměřili sestavíjena, da ne nastane kaka ovira, v prebavljanju Poleg posamičnim davkoplačevalcem, za toliko povekšajo, ali pa / I J P • i,^ . Ih Bf ~~ * é,' * v * ♦ 1 za toliko ponižajo, da se doseže dotična svota. Koliko pride davka na vsako davčno družbo i to ovsa je bob najprimernejša zrnata krma, katerega se voznim konjem poklada, kadar imajo težko delo, polovica navadaega ovsenega deleža, in sicer zdrobljenega ter zmešanega z rezanico in z ovsoin Tudi maj hen pride vek lanenega semena služi v ta namen prav dobro, ker se po njem konji debele in dobe lepo svetio dlako. bode določila kontingentna komisija na Dunaji. Pred Zboljšanje lucernišča. Če 4 W je lucerna na njivi redka, sednik tej komisiji bode finančni minister, ki si bode pa # imenoval jednega namestnika. Poleg teh dveh bode imela nekateri prisejajo raznih trav. S tem pa dosežejo, da so rastline V se redkejše. Prisejati pa dobro navadno rudeče deteljo in esparzeta in zabranati. Če je pa lucerna komisija še 10 članov. Polovico jih bode imenoval finančni preredka, je pa najbolje, če se preorje in njiva na novo minister, polovico jih pa bodo volili člani deželnih ko- poseje. 337 ?m z Poučni zabavni Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) VIII. (Dalje.) Čitatelj sam more sklepati brez moje pomoči, kako rodovitna mora biti dežela in odločnost prebivalstva, da je bilo treba takih stroškov in da se železnice izplačujejo. Če vzhodne države s svojimi potovalci temu do neke mere. pripomorejo pa na drugi strani pomisliti, da se trgovina in obrt tega okoliša poslužuje Tihega morja kot sredstva za občevanje mej seboj in ostalim svetom in ta dva faktorja napravljata ravnotežje drug z drugim, in zmotili, da železnice lahko rečemo, ne da se dosti vzdržuje krajno prebivalstvo. Prebivalstvo pa še samo ^ a . odločno trdi, da žanje ne zadoščajo več sedanja občila, Koliko se bode okrajšal morski pot z nikoraguiškim kanalom, je vidno iz sledeče tablice : Čez nos Horn. Čez nikoraguiški prekop. Okraj- šanje. morskih milj. » Novi Jork-San Francisko . . . 14.840 4.946 9894 „ Valparaiso v Chilliju . 9.750 4.688 3062 „ Callao v Peruu . . 10.689 3.701 6988 „ Hong-Kong v Kitaji . 18.180 11.038 7152 „ Melbourne v Avstraliji 13.502 10.000 3502 Novi Orleans-San Francisko 15.502 4.047 11105 „ „ Valparaiso . . . 9.962 3.987 59 75 „ „ Callao .... 10.901 2.988 7913 Liverpool-San Francisko . . . 14.690 7.694 6996 „ Callao...... 10.539 6.449 4090 „ Jokohama na Japonskem 17.529 12.111 5418 Hamburg-Mozatlan v Mehiki 13.931 6.880 7051 Kakor razvidi čitatelj iz te tabele se daljave poma- in da njega razvoj jako zadržuje pomanjkanje nedragih njajo v nekaterih slučajih za več kakor za polovico in občil z vzhodnimi državami in Evropo in si jako priza- mnogi obsežni in nedragi trgovski predmeti, kateri do-deva, da se poprej izvrši nikoragviški překop, to veli- sedaj niso mogli se prodati zaradi predrazega prevažanja, mnenje da se kansko podjetje, ki ima zameniti ustavljeno delo popol- pridobe trgovsko vrednost. Opravičeno noma propale francoske družbe za zgradbo panamskega bodo cene za podobne predmete na svetovnih trgoviščih prekopa. IX. popolnoma premenile, ko se otvovi ta překop. Razen tega bode prekop imel važnost tudi v vojnem oziru posebno Ne zdi se mi odveč natančneje opisati nikoraguiški za Zjedinjene države. » Strijc u se močno boji John Bulla, prekop, če tudi se delà zunaj ozemlja Zjedinjenih držav, on konkuruje na vseh koncih sveta, vedno se zadevata a je cisto ameriško podjetje in bode njega dovršenje vpli in prepirata, in v slučaji razpora, ki bi utegnil nastati valo ne na trgovino in obrtnijo Zjedinjenih držav, prav vsled kacega ničevnega povoda, kakor mislijo ame- temveč tudi na svetovno trgovino sploh. Osebno sem riški državniki, Anglija lahko v nekoliko dneh zbere svoje znan s predsednikom nikoraguiške družbe, bivšim sena- tihomorsko brodovje, ki je vedno jako veliko, na obrežju torjem Zjedinjenih držav m sicer države novojorške, Zjedinjenih držav, predno bodo poslednje mogle kaj sto- Warkerom Millerjem, jeden inženerjev je dělal z menoj v riti za varstvo svojih pristanišč. John Buli poslednji čas ni držal križem rok, ima lastno prekokontinentalno železnico in ogromni pomorski arzenal v Vankuveru in ima Floridi, in morem se zanesljivo poučiti o vsem, dasi sam nikdar nisem bil v Nikoragui. Višje sem opisal, če tudi na kratko prekokontinen- vedno pripravljeno na raznih postajah Tihega morja talne železnice, koliko stane izkoriščanje in vzdržavanje mcčno in mnogobrojno brodovje. Zato je Blain se izjavil, teh prog, in iz tega se lahko sklepa, kako drago da je da ne bode nikoraguiški prekop nič druzega kakor podalj- K k prevažanje, da včasih previsoki tarifi prevažanje kake sanje primorske črte Zjedinjenih držav in zaradi tega se stvari naravnost onemogočujejo Treba je cenejšega na- Zjedinjene države ostale gluhe za vse pozive Lessepsa, čina za prevažanje in morje je za to vedno najboljši pri- in panamske družbe, in so gotovo vedno če tudi tajno pomoček. Znameniti inžener Mac Alpine, občno priznana delale ovire grajenju avtoriteta, v tej zadevi pravi, da prevažanje po železnicah panamskega prekopa » kajti bil francoski in Francija bi iz njega naredila drugi Gibraltar. na večje daljave stane desetkrát toliko kakor po morji po dobrih železnicah le osemkrat, po neugodnih želez- 0 nicah pa celo petnajstkrat toliko kakor po morji. Vsled Sedaj ni nobene dvombe, da nikoraguiški prekop ostane čisto ameriško podjetje, če tudi vsled silnega upiranja prekokontinentalnih železnic in vednih borb po-zboljšanja parnih strojev in parnikov sploh so se poslednje litiških strank, ki se boje odkrito se izreči glede državne desetletji razmere močno premenile v korist morskega prevažanja. Tako novi tovorni parnik Cufic pelje 6.100 ton ? potřebuje li1 2 dne čez Atlantski ocean in potře- buje 33 ton premoga na dan. Parnik Nomadic pa pelje 6.800 ton, a potřebuje še manj premoga Ti par- pomoči na ta prekop baš pred predsedniškimi volitvami, kongres še ni nič gotovega sklenil glede podpore temu podjetju ali jamstva za obveznice nikoraguiške. družbe gotovo, da si evropske države nikdar ne po tega ne dopustilo î vendar laste tega podjetja. Javno mnenje î niki lahko tekmujejo z vspehom ne le s takimi železnicami dopuščenje panamskega prekopa do tega kraja, do kate kakor so prekokontinentalne v Ameriki, temveč tudi ja- rega je přišel, ko se je delo ustavilo, zmatra se za ve drnicami, posebno pri kratkem prevažanji poslednje po- liko zmoto, in jaz sem prepričan, da je Lessepsov pro polnoma izpodrivajo. pad mnogo pospešil pritisk ameriškega javnega mnenja 238 Ameriška diplomacija je sploh jako pametna; mlikanska ekspedicija, panamska republika, chillsko državljanska vojska, hubanske vstaje, razpore zapadnoindijskih otokov — vse to ima na sebi neizbrisljive sledove te diploma-tinje. Ona pozna in nezaupljivo straži ves ameriški kontinent, in ne meša se z nobeno pretvezo v evropske stvari, dosedaj kratko a odločno kliče vsemu svetu: „hands offt!" kadar gre za čisto ameriške koristi. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Cene in mezde v Ljubljani leta 1524. Doe 26. marci ja 1511. je razrušil potres deželno hišo (Landhaus) v Ljubljani. Dne 3. maja 1524. je pa nastal požar, ki je vpe-pelil ves Novi trg in ž njim tudi deželno hišo. Popravo te hiše so izročili po požaru stanovi deželnemu pisarju Volbanku Schwaru, stanujočemu nim Muesheusl". Zanimiv je njegov račun, iz katerega naj posnamemo, po čem so bile 1. 1524. v Ljubljani stavbene tvari ne in po koliko so imeli delavci mezde. Vsa vožnja lesa iz Mestnega Loga (Stadtfoist) je stala 40 kr. ; gozdarju so dali za pijačo 8 kr ; Slavec in Schrot sta šla na Vrhniko po droge ali late (ladn) za 20 kr. ; tesar je zaslužil na dan po 9 kr. ; navadni delavec po 5, včasih tudi le po 4 ali 3 kr. ; zidarski mojster Anton je podrl 1 obok in zaslužil 30 kr. ; v Kranju se je kupilo 111 lat po 5 kr., mitnina je od njih v Kranju znesla 6 kr. in 1 vinar ter vožnja v Ljubljano 1 gld. 23 kr. in 1 vinar, drugod je dobil dež pisar 499 lat (á 2 šilinga) za 9 gld. 30 kr. 1 šiling, vozniku ki jih je pripeljal in obelil, je dal 9 kr. ; drevesca so bila po 2 do 10 kr., 2 hrasta za vodnjak sta veljala pri Klemenu v Kosarjih 20 kr. in 13 debelih krogov za vodnjakovo kolo po 4 kr. ; 100 opek v Bistri 1 gld. 20 kr. in prevožnja 26 kr. ; 100 žebljev skodlarjev (Scharnegel) je stalo 4 kr., 100 bart-novglev (Wartnegl) 6 kr. in 100 latovcev (Latnegel) 6 kr., prve vrste se jih je porabilo 800, druge 400 in zadnje 500 ; Baltazar Sigestorfer v Loki mu je poslal 1650 skodlic (Schintl) za 8 gld. 9 kr. (100 = 52 šilingov). Postrojenje dež. hiše je stalo 63 ren. gld. in 40 kr. — 1 gld. je im>l tačas 60 kr. ali 105 šilingov; 1 krajcar pa 5 četvrtakov (Vierer) ali 4 vinarje ali 175 šilinga. A. K. i^fljf * i fflffi ■ E S^-'-i ■ jLZÍJS i AKHlV^Qa ^«l, < , \ / jfc^jjfefcy j^,1 JH& J fđm i" f^Č* B4i J * - - "Vm 'r,t * T- ; ? Hg :• À..................................ní — Presvitli césar je naklonil društvu za ustanovitev rešilnega in vzgojevalnega zavoda za zanemarjene dečke v Ljub-ljani 500 gld. Ta svota naj se izplača, ko bode izkazano dovolj glavnice za zgradbo poslopja. — Osobna vest. Višji nadzornik tukajšnje c. kr. glavne tobačne tovarne g. Karol Payer je dobil povodom umirovljenja naslov in značaj finančnega nadsvetnika. — Ravnateljem gimnazije v Kranji je imenovan dosedanji voditelj te gimnazije g. prof. Jožef Hubad. — Deželni zbor kranjski snide se prve dni j ulij a in bo zboroval v prostorih starega strelišca. — Visoke šole in slovenščina. Poslanec Klun je v proračunskem odseku, predlagal, da naj se osnuje na vse-učilišči v Gradcu redna stolica za slovenski jezik in slovstvo I % . m in dotični znesek postavi v proračun za 1896. 1. Ta predlog je podpiral poslanec dr. Gregorčič, kateri je tudi zahteval, da se osnuje posebna stolica za praktične pravoznanske predmete, Ko se je poročevalec Beer izrazil, da bi se dosedanji lektor za slovenščino v Gradci připustil za izrednega profesorja in tudi minister Madejski se je izjavil, da nima nič proti osnovi profesure, ako se najde sposoben mož, se je gos. Klun s tem zadovoljil in umaknii svoj predlog. Upati je sedaj, da v Gradci dobimo za sedaj izrednega profesorja za slovenščino, katera profesura se pa kmalu premeni v redno. 0 osnovi stolice za pravoznanstvo pa seveda ni mogoče še sedaj govoriti. Sedanja vlada se preveč boji, da bi Nemci ne začeli upiti 0 poslove-njenji graškega vseučilišča. — Efektno loterijo je dovolilo finančno ministerstvo društvu za ustanovitev rešilnega in vzgojevalnega zavoda za zanemarjene dečke v Ljubljani. Loterija, ki se bo vršila leta 1897. bo obsezala 200.000 srečk po 50 vinarjev. — Shod hišnih posestnikov ljubljanskih sta skli-cala za danes dne 14. t. m. ob 3. uri popoludne v veliko dvorano „Tonhalle" gg. poslanea in občinska svetovalca Ivan Hribar in dr. Iv. Tavčar, da opozorita pravočasno hišne po-sestnike, kaj jim je storiti glede pričakovane državne podpore. — Kranjska industrijska družba je na svojem iz-rednem občnem zboru dne 10. juni; a t 1. sklenila poljedel-skemu ministerstvu prodati za 1,400.000 gld. vsa posestva ležeča na desnem bregu podkorenske Save na Gorenjskem (45 000 oralov zemlje) razven Mežakle in tovarne Radovna. — Pouk na mestnih ljudskih šolah. Mestni šolski svet je sklenil predlagati deželnemu šolskemu svetu, da naj se vsled zadnjega potresnega šunka minoli pondeljek v jutro, ki je napravil obilo zbeganosti po šolah preneha popolnoma s poukom in se zaključi letošnje šolsko leto. — Nadomestne volitve v zavarovalnico zoper de-lavske nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu, vršile se bodo v ponedeljek dne 10. julija t. 1. Voliti je nove zastopnike II. IV. in VI. volilne kategorije. — Na mesečai semenj dne 8. t. m. se je prignalo 673 konj in volov, 210 krav in 48 telet, skupaj 931 glav. Kupčija je bila precej živahna. — V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo meseca maja t. 1. 556 strank 315.288 gld. 99 kr., vzdignilo pa 513 strank 147.154 gld. 60 kr. — Iz Novakov na Goriškem, se nam poroča dne 10 junija t. 1. Danes zjutraj krog 2 ure, bil je tukaj zopet hud poties; ki me je iz spanja prebudil. Bilo je zapored 6 precej hudih sunkov, med groznim bobnenjem. Potem zopet ob 4 uri zjutraj eden. Najhujši pa dopoldne ob 35 minut na 9 uro, bil je velik šum slišati. Popotnik ki je přišel iz Go-renjske, je pravil, da je bil tam ob istem času hud potres. Radovedni smo, kako je bilo danes v Ljubljani? — Sedaj še kaj starega ! Zakaj v Novakih prej poldan zvoni v nedeljo preden je ura 12.? To izvira še iz prejšnjega stoletja. Bil je tukaj duhoven, ki je bil zelo kašen se sv. mašo in pridigo v nedeljo, da je bila ura že ena ko ie minila maša. Mladenci so se po sv. maši vselej skušali kdo bo prvi iz cerkve přišel, da bo poldan zvonil. Tako je še sedaj, da vselej precej po sv. maši poldan zvonijo ! Prihodnjič še kaj, ako Vam drago.*) Novaški. — Za vodovod v Razdrtem je dovolilo poljedelsko minsterstvo 1200 gld.; za vodovod v Kočevji^ pa 22.000 gld.; katera svota se bo izplačala v treh letnih obrokih po 8000, 7000 in 7000 gld. — Ponarejene krone krožijo po Ljubljani. Ponare-jene so slabo in je spoznati po tem, da na robu nimajo napisa „Viribus unitis". Občinstvo se opozarja pred tem pona- rejenim denarjem. — Goldinarskih bankovcev je bilo koncem meseca maja še 3,497.872 v prometu, Maja meseca se jih je pobralo iz prometa 921.435. — Znižanje voznine za stavbeni materijal. Kakor znano dovolili sta južna in državna železnica na prošnjo tr- *) Prosimo. Uredništvo. 239 govske in obrtniške zhornice znatno znižano voznino za preva- nedeljka ob žanje stavbenega materijala za zgradbo ali popravo po potresu odletoval omet polu podrtih in poškodovanih poslopij s tem dostavkom, da tične pošiljatve nasloviti na mestni magistrat ljubljanski in do de petih zjutraj sem pokazale Po hišah je so se nove razpoke želno vlado ali pomožni odbor Sedaj sta obe železniční upravi Ljudje, ki so dělali na polji, pripovedujejo, da se jim je zemlja, tako majala pod nogami, da so skoro na dovolili še to olajš da pošiljatve stavbenega materijala mo- tla popadali. Kozolci in pa zvonik so se silno nagi rejo adresovane biti naravnost na stranko rijal potřebuje mate- bali na stran. treba se je v tem slucaji izkazati s posebnim certi gozdu v Reki so se trgale skale in fikatom, katerega izda ali mestni magistrat ljubljanski pristojno okrajno glavarstvo. oziroma Pazite na otroke! Dne 10. t. m. pala je brez z velikim bobnenjem vrvile v dolino. Zazvonili so v zvoniku bili zvonoví. Farna cerkev je dobila novo razpoko, ravno tako tudi podružnica v Češnje vk u varuštva ob Francovem nabrežju igrajoca 41etna hčerka čev- Otroci v šoli so strahu jokali in morali so jih izpu- ljarja Kodra v Ljublj ani co, Bivši detektiv Suber jo je še ki jo je nesla 20 metrov dalje, štiti domov. pravoeasno potegnil iz vode. Utonila je dne 29. maja t 31etna hôerka po- sestnika Josipa Srebeca v Suhorji, v postojinskem okraji. Pala je v potok Suhorico in utonila. Žganje umorilo je 601etnega Marka Toplišek-a iz Orine v politiČnem okraji Krškem. Nesrečnež pal je dne t m. pijan v neki z vodo napolnjen graben in utonil. Mengši je potres na poslopjih napravil nove razpoke. Nekaj dimnikov je palo. Opeka se je vsula s streh. Delavke v tovarni so ustavile delo. Otroci v šoli so hoteli skozi okna poskakati. Živina je be- gala prestrašena po cesti. V Selcih se je čutil močan potres z gromenjem V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri .^Ljudje so se silno prestrašili. Otroci bežali iz šole. ^Novem mestu sprejetih je bilo maja meseca 60 možkih bol- nikov. V vsem se je zdravilo ondi ta mesec 88 bolnikov, od katerih sta dva umrla. V bolnici jih je ostalo koncem me- «eca*31. Potres. At pondeljek zjutraj ob pol deveti uri presenetil nas je močan, štiri sekunde trajajoč potres, najmo čnejči izza velikonedeljskih sunkov. Ljudje so prepla áeni bežali iz hiš, delavci so popustili delo in zlast zidarji so se dali le težko pregovoriti, da so nadalje vali popravljanja. V šolah je nastala velika zmešnjava otroci so se koj poslali domov. Z raznih poslopij tako s trnovske vojašnice, z Gerlicijeve hiše v Gospodskih ulicah itd. je letela opeka. ponedeljek čutili so potres tudi precej daleč. Potres, ki je bil zjutraj po noči in se v Ljubljani ni posebno močno čutil, čutili so v Trstu, Gradiški, Tridentu in Celovcu. Čas 1 » o katerem je bil potres v raznih krajih,, se povsemne vjema, torej ne vemo, če je bilo več^sunfcovr ali pa razni poroče válci niso dobro pazili na uro, kar je tudi^ lahko ~ mogoče po-sebno po noči. Splošno se je potres čutil po vsem Slovenskem pa tudi drugod, daleč v Itafcji, kjer je zlasti v Veroni in Modeni bil močen. v* Kamniku je letela opeka s streh. Nekatere hiše so zopet razpokale. Ljudje so bili močno zbegani. Náklem je padala opeka s streh. Ljudje so se močno prestrašili. ; Tunjicah jé bil potres jako močan. Razpokale so se stare razpoke v ščipalnikih, župnišči in mežnariji in pri drugih hišah. Odpalo je mnogo ííí 4 .«Ji, ometa. Rečici v Sa vinski dolini je bil potres jako močen. Poslopja so močno razpokala. Ljudstvo je hudo vse zbegano. Šmartnem pod Šmarno goro so čutili močen potres, da je omet letel od zidov. Žrečah, kjer se je zemlja večkrat gibala od velikonočnega potresa sém, pravijo, da tako močnega potresa, kot je bil v ponedeljek, niso imeli od velikonočnega ponedeljka. V Postojini je bil potres precej močen. Pri okraj-nem glavarstvu popravljali so neki dimnik delavci in so se morali močno prijeti, da jih ni vrglo na tla. .V Postojini je v neki hiši odtrgalo prizidek pri peči in več manjših stvarij pometalo na tla. y Pečeh je bil nastal grozen strah v šoli. Otroci s«f • so kričali in jokali ter bežali iz šole, misleč, da se podira. Zastonj je tolažil učitelj Zvonik se je Dopoldanji sunec^čutilir so tudi zlasti v Gradcif Pesnici ifl^Gelji*. po^em-v.; Celcrvci in kakor bilka majal. Omet je odpadal pri cerkvi, stare Ou razpoke so se povečale Pečah je velikonoční po pa v Trstu. Tudi na deželi se je čutil potres. tres že bil cerkev in župnišče močno poškodoval. Po Poroča se iz dreti morajo zvonik do lin, in nekaj cerkvenega oboka « Lukovice: v pondeljek ob pol devetih dopoludne je bil tu hud sunek, podoben tretjemu velikonočne ne- Vso cerkev in župnišče pa trdno zvezati. , Minoli teden v četertek je bil v Florenci hud po- ^^ — — * delje. Trajal je šest sekund. Poslopja so vnovič po- tres ob dveh zjutraj. Neko hišo po potresu poškodo ákodovana. Z Iga se poroča 0 potresu v ponedeljek: vano morali so izprazniti. V mestu ni.napravil ve- Po poludeveti uri je bil močan sunek. Ljudje so be- like škode. V Grassini so se, pa podrle nekatere hiše. žali iz poslopij. Vse ka varne in gostilne so bile vso noč odprte, javni Cerkljah čutili so v ponedeljek precej potres, vrtovi in sprehajališča so bila razsvetljena. Ljudje so ki pa škode ni nobene napravil. Domačini pravijo, vso noč prebili na prostém. da je bil to najmočnejši potres od velikonočnega po- Prof. Bertelli tolaži prebivalstvo, zagotavljajoé r 240 da hudih sunkov ne bode več. Prebivalstvo se je genu je utonilo devet ljudij in voda je jedno hišo odnesla zares hitro pomirilo. Državni zbor je te dni dovolil petindvajset ozi Fromnenu podrle so se štiri hiše in deset ljudij se pogreša. Diirwangenu je voda odnesla jedno hišo. V roma osemnajstletno oproščenje davka za poslopja, Laufenu je pa 15 ljudij utonilo. poškodovane kraje ki se v petih letih zidajo v Ljubljani. Poslanec Jax je pri tej priliki opozoril vlado, kako v Ljubljani odirajo stavbeni mojstri prebivalstvo in jo pozivlja, da bi pridobila za Ljubljano tujih stavbenih mojstrov. Povodnji. Zadnje dni so na več krajih bile velike povodnji, mnogo škode. ; Več ljudi je utonilo* ki so, napravile Haagu na je m. strela udarila na poslopje kmeta Reitzingerja, ki je po gorelo. Zgorela tudi vsa živina in mož, ki je skušal živino resiti. Ubilo je pa zunaj na cesti par konj, ki so peljali voz. Na Ogerskem je mej Dimeczekelyjem in Pimontorno à i • * •_■"»_ # «# » ^ 1 í .i. s. • _ * • ~ _ h bila ravno ta dan z nevihto. Ves kraj je po- y ý r m T'% * ' T^ -».i 1 plavilo. Zeleznico .je močno poškodovalo. Jeden to vomi vlak je skočil s tira. Petnajst železniških voz se je zdro- bilo. Od osobja se k sreči ni nikdo . . . .i . » i i . » i ' • Î. ě ■<«*■ ».»i ' • . . ;î s J% • * * • . v v• 4 » • • ♦ . i Si \ O •t \ / v ;; , '* . denarja odnesla. tudi kacih • i 1000 « » < ' # • ' St. Martinu so .VU t if gld. I <1 *• » • iz vode sod i : » #. % 4 , \ « v katerem je še.bilo 10 vedro v vina. ' * • . Ir . ^ il- .* I ». .. . i , i ' ú. + .. V v v % /* i« « X. «C .0 . Ravno tako huda, kakor .v Kobersdorfu bližnjem Schwarzenbachu, na • • / \ . v* V *4 - » • ; * ' mm- • ^ . I «i . kraj meta. bila; v bil dva dni vsled vode odrezan ..i b e *• 'f tj< • « » T ♦ » • l. -j •* fi ♦ • * \ čila, potem se bil bila usula vsacega „ pro * » » • ■■ llHHpv '1 ^v^.: i-*- • grozna toča, Je vse ; uni skozi nastopala, da so Zidovi so so podirali — — I w w- šala živež in druge stvari. liko se oblak. si moglí v ^ se jih pa še, hitro li i k ►j V •» - rešiti. ■ • . « ' « - » » -i Nekatere - VJ ^ J- Y, odna- s. V/ «! ■ iitonilo, ve- " • • '' i Ti $ \ » v i • • » 4% « « % •I je « » , da se niti ne ve, kje so stale. Velikánská drevesa je izruvalo in „odneslo. soboto V/ /'j I - « • • okrog Temešvara bila grozna nevihta. • ' . % . • í. . » Strela je-udarila v več delavcev, ki delajo velikoszentmi klosko železnico. Ubilo je jednega polirja. Zraven stoječi, inžener pa ni bil nič poškodovan. odposlali so se pijonirji Altenweiherju na Virtemberškem je odneslo neki mlin in je jeden otrok utonil. Odneslo je neki voz, na katerem sta bila dva člověka. Assmannshausenu je voda odnesla mestno hišo. Pri Tiibingenu je Neckar prestopila svoje bregove, neckarskem predmestji so morali ljudje bežati iz l^JffW — H a. ** — H Dolino pri Lustnau-u in Altenburgu je popolnoma popla- vilo, vodo. V Niedernau je odnesla štiri mostove. ' it h 5 ■ IB ■ ' «, I * f S m * . Tudi po Badenskem je grozno razsajala nevihta Oblak se je v več krajih utrgal. Bonndorfu stala. voda meter visoko in podrlo se je več hiš. Wuttaški dolini je podrlo vse mostove. Želez- nasip je podrlo in železniški promet morali so nični ustaviti. Tri osebe so utonile. • *t i . • ■ ■ ^H • ^ H u, II r A / bilo v vodi. t r Loftlingenu je 40 hiš- Tudi v Srbiji bili so v več krajih veliki nalivi in Ziči je treščilo v cerkev,. v kateri kronaja • Q J i i' V zvon,' katerega je bila po- nevihte. kralje. Strela je razbila / • <. i ^ . • cerkvi rodbina Karadjorjevićeva. ■ južnem Francoskem bili so koncem minolega tedna .veliki viharji in Škode se ceni na vec •v • v-. * r i 1 « « \m : -1 Su * • • r % % V M • . i * fS « k i . , • j1 ' • i Delavske reformi na; Dunaji jih je pa zaprla. Vlada- misli.. ~ »» t ■ * « • * < - » T « .•■ * * Dunaji. Velikánské- namerávani razganjala nekai policijstoví je ranjenih » if. * M » « P . • > k « izjemno stanje na . * « » * * • • » » * ' ^ i» pismonoš,f Vx Budimpešti so bili pismonoše začeli f štrajk, zahtevajoč zboljš^nje plače se je i i ravnal. Pismonošam in dá nikdo ne bode nošam j e tudi lahko na leto 4 trikrat toliko '' J^l i * * * pošta r * Štrajk da se jiin štrajka kaznovan. Zboljšanje pismo ker1 budimpeštanska pošta nese čistega .dobička. Na Dunaji je kakor v Budimpešti, a dobička daje jeden milijon Napaden tovarniški oskrbnik. Strojni ključaničar tovarne pri Brnu A Ascherja v dan umri. njega stanovaoji in ga tako poškodoval, da-je d rugi Belovaru Usmrtenje ženske. Dne t;>m. oběsili so sedemdesetletno Mihaelo Oric iz Topolovića, v je- : umorila svojega moža. Poskus samomora rabinca. 311etni rabinec dr. Salomon Fuchs v Kajeteinu se je že trikrat poskusil umoriti. Mnogo škode je povodenj napravila ludi na Morav- Vselej so ljudje umor preprečili: Rabinec je zblaznel in vedno skem in na Češkem. V Galiciji je povodenj posebno v kolómejskem okraji napravila mnogo škode. V Korcovu se je zrušilo 22 go- misli, da ga kdo preganja Mladostni, cerkvenii roparji. Na Dunaji so te dni bili pred sodiščenr. trinajstletna Jožef Jonas in Viljem Dostal ter jednajstletni Ivan Fischer, ki so oropali neko kapelico. spodarskih poslopij., Okrog 200 km je močno poškodo- Dobili so jih, ko so prodajali ukradene sveče. Vrata v kape vanih, mnogo živine je pobilo v porušenih hlevih. Pa- lico so bili vlomili s silo. Imeli so pri sebi tudi revolver, da dala toča debela kakor orehi in vse žito uničila Posebno huda povodenj je bila minoli teden v če- trtek na Virtemberškem. Bil je silen naliv. Vode so na -. 0 v* rasle, odnesle več hiš in več ljudi je potonilo. Balin bili streljali, ko bi jih bil kdo motil pri njih delu. Obravnava se je pa prvič morala preložiti, ker je sođniku se zdelo potrebno dobiti rojstne liste mladih tatov, menda zaradi tegar če bi kateri od starših dveh že bil spolnil 14. leto, 'da bi ga izročili deželnemu sodišču. » 241 Lord in natakarica. V Sao Francisku v Ame- velik ogenj Več majhnih mest je pogorelo Škode le vec mi riki porocil se je te dni angleški lord Sholto Douglas, sin lijoDov. Veliko ljudi je marquisa Quensberyja z natakarico mis Caretto Adis. Poroka je bila v katoliski cerkvi. seveda zgorelo Sestra francoskega ministerskega predsed nika Ribota, gospa Lambert je te dni v Calaisu na grozni Poskus samomora v cerkvi sv. Petra. V način se ponesrečila. Peljala se cerkvi sv. Petra v Rimu se je mizar Peter del Ferro skušal ko ie P<> tiru přišel vagron, katere so premikali ravno čez železniški tir, strahom ustreliti z revolverjem. Ko se s štirimi streli ni dobro zadel, so ga přijeli. Žrtva igre. Tajnik italijanskega gledališkega Cesa-roli et Cie, Capatondi se je ustřelil v Grenui. V Monte Carlu je sko ter ila iz voza in padla in kolesa vagona so šle čez njo, bila takoj mrtva. Lepo sodišče. Vsi sodniki sodišča v Niši v Sr bij so kazenskim potom prestavlj ker se je pokazalo da je zaigra! 35 000 lir, in tri drnge prstane. Denar ni bil so kradli sodnj spise njegov, temveč so mu ga bili dali samo spraviti. Veliki požari. Večji del velike tovarne za hišno opravo v Bubenči je pogorel. Škode je 140.000 gld. — Samostan benediktink Banco pri Frosinoni je pogorel binkoštni pone- deljek, 21 mu je ubežalo, dve so našli mrtvi. Pogorelo je mesto Ejsiski v Rusiji. Dve ženski in sedem otrok je zgubilo 0# rake! življenje Tudi mesto Zlevi je pogorelo. Bilo je zažgano. ravno ulovene, skakoče žive, dobro uložene, razpošiljajo Osem oseb so že zaprli. V Port Sajdu v Egiptu je velik uničil 2000 hiš. Augleški pomorščaki so pomagali požar gasiti. - Družba tatov. V Bruselji je policija zaprla družbo tatov, pri kateri je našla več tisoč vrednostnih papirjev. Družba je štela sedem moških in žensk. Ovadil jih je neki meniČar, pri katerem so bili za več tisoč vrednostnih papirjev ukradli. Požar v premogovniku. Dne 31. maja je jelo hudo goreti v premogovniku v grofiji Fife. Pri tem požaru je devet ljudi zgubilo življenje. Nesreča v smodnišnici. V Felixdorfu so se dne 100 75 55 se poštnine in zaboja prosto: 120 kom. lepih namiznih rakov za 80 velikih namiznih rakov za 3 gld. 3 kr 50 60 velikanov rakov z 2 mastnima ščipalni- cama za ...... ...............4 40 32 35 kom. I. solo velikane rake izbrane živali od 15 cm višje za .............5 gld. 50 kr —## Za sprejem skakoče-živih rakov se jamci. — junija užgale stope v smodnišnici. Poslopje je popolnoma ravno tako nerazločeno 1. podrlo, 6 ljudij, dva moška in štiri ženske so ubiti, sarilo jih je tako, da jih ni bilo moč več spoznati. jamčeno pol-trebušno f. f. razločeno. svetio belo Razme- trebušno svetio belo nad vse lepo za en funt poštnine prosto pošilja: Umor in samomor. V Korneuburgu je učitelj na citre Josip Pfučik ustřelil 211etno krčmarsko hČi Ano Franžan, v katero je bil zaljubljen, a mu je bila ljubezen odpovedala. Morilec je potem sam sebe ustřelil. Zaradi umorjenega dekleta so se že poprej trije moški usmrtili. na Samomor na pokopališči. Na Dunaji se je te strašen način na pokopališči umorila neka tridesetletna ženska. V neki časi, je užgala spirita in se gori usedla, da se jej je unela obleka, da je potem ona zgorela. Iz ostankov «e ni moglo določiti, kdo je bila. Bankirja zaprli. V Budimpešti zaprli so bankirja Kaniza zaradi velikih sleparij. Kaniz je bil že jedenkrát zaradi goljufij na Dunaji zaprt. Tedaj se je od njega loČila njegova žena. Sedaj je v Budimpešti osleparil neko žensko za 15.000 gld. obetajoč, da jo vzame, potem je več uradnikom napravil pri njem vložene kavcije. Osleparil je več plemeni- tašev, višjih Častnikov i t. d. - Morilec svoje žene. Posestnik Anton Palasz v zsaneskem okraji v Galiciji je imel navado, da je v pijanosti pretepal svojo ženo V marci letos je tudi nekoč močno pijan přišel domu Ko ga je žena oštevala, je sobo zaklenil in jo umořil in grdo razmesaril Zaradi tega so ga obsodili na smrt. Izgovarjal se je, da ni bil pri pravi zavesti, a sodniki mu niso verjeli, ker je že poprej pripovedoval, da umori ženo. Pod osemnajstimi ministri. Sedaj je šel v pokoj dvorni svetnik baron Klaps, dolgoletni načelnik pisarne mini- sterskega predsedništva. Pol stoletja pisarni in njegovi predstojniki bili so ti le ministerski služil v prezidijalni pred- sedniki: Metternich, Fiquelmont, Pillerodorf, Schwarzenberg, Bach, Goluchowski, Schmerling, Belcredi, Bendi, Karl Auer-sperg, Hasner, Potocki, Holzgethan, Hohenwart, Adolf Auer- sperg, Stremayer, Taaffe in Windischgrátz. Velik gozdni požar. Na severu-Pelsilvanije v Ameriki. kjer je zemlja napojena s petrolejem, je bil nastal 1 gld. 25 kr. 85 2 gld. 25 kr. HENRIK SCHAPIRA Buczacz, Galicija. ? (3) '»v »J Kupuj pri trgovci, ne pa pri branjevci" pravi star pregovor. To se lahko uporar,lja na moje podjetje, kajti tako velika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih mno- v • blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposUd le kupovalcu v korist. ffličn! vzorci zasebnim kupovalcem zastonj ln franko. Bogate vzorone knjige, kakoršnih še nlkdar ni bilo, za krojače nefrankovano. Blago obleke. (18) Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago uniforme c. kr. uradnikov, /a veterance, požarne brambe, telovadce, livrejo, sukno za bilard in igralne mize, prevlake vozove. Največja zaloga štajarskega, koroškega in tirol- skega lodna gospe gospode po izvirnih tovarniških cenah, tudi 20kratno združenje ne more dati. Peri Ino blago, potni pledi do 14 gld itd Krojaške potrebšcine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje > jedva sp krojao, priporoča Janez Stikarofski Brno (a\strijski Manchester) 9 največja zaloga sukna Pošilja redn< sti milijona goldinarjev V proti povzetju Svarilo: Agentji krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. kupovalci škode varovali, naznanjam bodo takim ljudem na nob ač in robo ne prodajem i -h f. ' 242 M M ► i M M ► < M S li priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Loterijske srećke. V Lineu dne 8. junija t. V Trstu dne 8. junija t. V Pragi dne 12. junija t. 51, 36, 77, 70, 58 47, 26, 59, 42, 55 , 42, 79, 62, 86 Tržne cene. V Ljubljani dne 29. maja 1895. Pšenica gld. 8 50 kr , rž gld. 6 75 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 7 50 kr.. ajda gld. 7 25 kr., proso gld. 7*— kr., turšica gld. 8 20 kr.T leča gld. 12-- kr., grah gld. 11'- kr., fižol gld. 11- kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) živo zagotovljeno skakoče svežo vjete, razpošilja proti povzetji in colnine prosto: 40 komad, velikanov rakov, solo 60 doposlane vsak poštna torbica franko 100 rakov juho HALLER Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. ■> v? -ft* o ^ V jf ♦ SLADS0_ KAVO Kaj pa je Kathreiner- w s \ K'Zt; s W 7 y/ Vvr S Ut / Saemtova sladna Kava ? / K o je zdrava in okusna hlšn kava, ki ima okus pravi bobovi kavi. Ta lastnost jej daje prednost pred vsemi dru-gimi izdeiki, se kuhajo names-to prave kave Kathreinerjeva kavaje čisto nator ni pridelek v celih zrnib m bo vsakteremu bolje ugajal, nego li zmleta in dostikrat popaćena cikorija m podobni nadomestki. Priporoča se zavoljo tega, ker je prav zdrava in Se dobi povsod • fc Kile za 25 kr tečna pijaca, tudi zato, ker cení, gospodinja lahko mnogo prihrani Kathreinerjevo kavo priporočajo najboljši zdravniki, ker je zeió tečna redilna, ker zdrava lahko prebavljiva, ob enem pa zelo oknsna Vsaka vestna gospodinja m mati. sploh vsak prijatelj kave, vsi bi se morali že zavoljo zdravja poprijeti Kathreiner-Kneippove sladne kave. Pa pazite na iz- virne zavoje, ki so beli in imajo napis. Kathreiner". goldinarjev Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.