Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - . - $6.00 m g Za pol leta - . . . . $3^00 ° H Z«Ne " " e« York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS listrsloveriskih .delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Dally In the United States. , Iwoed every day except Sunday« and legal Holiday«. 75,000 Readers* Ti?ll I—^Ell TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., tinder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea S—J87« NO. 175. — ŠTEV. 175. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 27, 1932. — SREDA, 27. JULIJA 1932 VOLUME — LETNIK ZXZX NEMŠKA VLADA JE ZAPRETILA Z OBOROŽEVANJEM general von schleicher zahteva enakopravnost nemčije z drugimi državami Angliji in Franciji je bil poslan neke vrste ultimatum. — Obrambni minister pravi, da je odločno proti vojaški diktaturi. — Konec vojnega stanja J v Berlinu. — Ako Anglija in Francija ne bosta ugodili pravičnim zahtevam Nemčije, bo slednja reorganizirala svojo armado, da si bo za jamčila varnost. Mornariška šolska jadrnica se je potopila delavske razmere se boljšajo Mnogo industrij najema delavce. — Zlasti v vzhodnih državah se razmere izboljšujejo. BERLIN, Nemčija, 26. julija. — Francija in Anglija sta dobili danes od Nemčije nekak ultimat, v katerem je rečeno, da morata znižati svojo vojaško oi!o, kaj^i v nasprotnem slučaju bo Nemčja reorganizirala in povečala svojo armado, ne oziraje se na določbe versaillske mirovne pogodbe. General Kurt von Schleicher, minister za naro-I^T 'Mp^^o tu,li bile tovarne •i i L • •» i * • >»*• kt v. K harles M ill ( o. c;no obrambo in skrivnostni mož Nemčije, je pre- Xad itr» delavcev bo najela kinil nocoj svoj molk, stopil pred radio ter podal *»<>ve <\>. v Gardner, tozadevno izjavo. — Dokler Francija in Anglija ne ugodita pravičnim zahtevam Nemčije, • cher, — je Nemčija sklenila reorganizirati svojo armado ter jo tako povečati, da si bo ž njo zajamčila varnos. ter da bo neodvisna od drugih narodov. — Popolnoma se strinjam s pokojnim Gustavom Stresemannom, — je nadaljeval, — ki je rekel, ko je bil nemški zunanji minister, da je vse govorice- I,a7na"ja- *la ,'e si,re';',a nmo .. i« vv. .„ . . v»- naročil in da bo sprejela nove « nje r rancije o zaščiti prava hinavscina. — Francija ima verigo nepremagljivih trdnjav, katerim nobena armada na svetu ne more škodovati. Vsledtega je mednarodna uljudnost prepovedala moj komentar glede francoskih ugotovitev \ /lene vi. — Nemčiji preostaja le ena pot. Ako druge clr-/ave ne bodo zmanjšale svoje vojaške sile, bo Nemčija svojo armado tako povečala, da si bo zajamčila varnost. Obrambni minister je švrknil tudi Hitlerja s tem, da je rekel, da njegova armada ne bo delila svoje moči z nobeni privatno politično organizacijo. — Nemška armada sprejema svoja povelja edinole od predsednika Hindenburga. Pred kratkim je bilo namreč objavljeno, da je __________ - oklenil Schleicher, kot načelnik armade, politično 2.2r> i™*«'*™ ...... r Cestni urad v Sprmgf. pogodbo s Hitlejem. Boston, Mass., 2G. julija. — Zadnje tedne je bilo v vzhodnih ameriških državah nanovo zaposlenih okoli 20.000 delaveev. V Fall River je IVpperell Manufacturing Company zopet pričela z o ve Mass. Tovaria bo obratovala polni čas. V South Mill Co. v Winooski, je rekel von Schlei- j Vt • »>^»w«nila. da je od i. julija povišala število delaveev od (»00 na 1-WK). Wyhossett Manufacturing Co. v Central FalU, K. I.. naznanja, da je prejela dovolj naročil, da potrebuje 500 novih delavcev. Tudi Lorraine Manufacturing Co. mnogo le- lavee. Chneney Silk Co. je dobila mnogo naročil, tako da potrebuje več novih delaveev. Buffalo, N. Y., 2C,, julija. — Jeklarska industrija obraluje 10 odstotkov svoje zmožnosti v primeri z 11 odstotki v prejšnjem tednu. Chicago, 111., 2T,. julija. — Predsednik Chicago & (ireta AVestern železnice, Patrick II. J oves. je rekel, da so železnice popolnonri pripravljene za prevoz žita. Izrazil je upanje. ake poštne pošilja-tve. Kitajski carinski urad pa tudi naznanja, da bo Kitajska proti Mandžuriji vpeljala popolno carinsko blokado. 9 veteranov aretiranih Demonstrirali so pred Belo hišo. — Voditelj komunistov je zaprt. — Močna straža za Hoover ja. Washington, D. C., julija. — Kakih 200 komunističnih veteranov je pod vodstvom Johna Pace priredilo demonstracijo pred Belo hišo. Veterani so glasno zabavljajoč proti Hooverjevi vladi korakali naravnost v vnvte policistov, ki ,so jih takoj vstavili, nakar se je pričel pretep. Izgredi so se vršili tudi po drugih ulicah v trgovskem delu mesta. Pace je bil takoj odpeljan v zapor; njegovo mesto je prevzel Walter E i oker, ki je splezal na drevo ter od tam navduševal svoje tovariše. — Tovariši, tovariši! — je klical Eickert t. drevesa. Tedaj pa z velikim vpitjem drve v park in polien-ti za njimi. na krovu je bilo 105 mož, od katerih jih 69 pogrešajo KIEL, Nemčija, 26. julija. — Nemška mornarica poroča, da se je pri Fechmarn otoku potopila mornariška šolska jadrnica "Niobe". Na krovu se je nahajalo I 05 mož. Na lice mesta se je takoj podal parnik "Therese Russ" in rešil štirideset oseb. Reševalna dela se nadaljujejo. Kiel, Nemčija, 2«I. julija. — Proti Fechmarn otoku se je podalo večje število 'bojnih in mornariških ladij, ki so pričele iskati preživele z mornariške šolske ladje "Xiobe", katera se je potopila ob treh popoldne. u\a ladji je bilo 5f> mornarjev in 50 kadetov. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, se je štiridesetim posrečila rešitev. Med rešenimi se nahaja tudi kapitan "Xiobe", Kulifuss. letalci, ki so krožili nad mestom nesreče, so sporočili, da je l**dja popolnoma pod vodo. Značilno je. da niso nikjer opazili nobenega rešilnega čolna. Domneva se, da .se je jadrnica — Bonus hočemo imeti! K vra-"zadela ob jekleno bojo, ko je z g-u naj gre Wall St.. — se sliši z veliko naglico drsela po morski drevesa. Detektiva Raker in Perry prič-j neta plezati, na drevo. Eickert pa pleza še višje, da pride slednjič na vrh drevesa in še vedno kliče: Tovariši! Tovariši! — To je samo začetek vstaje veteranov. — zavpije Eickert, pred-no mu Perry z roko zamaši usta. Eickert se tesno drži veje in detektiva ga ne moreta strgati. In čim bolj se vsi trije prerivajo in pehajo na drevesu, tem glasneje vpijejo spodaj veterani. po gladini. "Xiobe" je imela C."> ton ter se je podala na vežbalno vožnjo v Vzhodno morje, odkoder hi se imela vrniti šele meseca septembra. SAMO PET DNI DELA Washington, D. C., 26. julija. — Pet tisoč uslužbencev v zveznem delavskem departmentu je bilo I obveščenih, tla bodo od sedaj na- DEVETKRAT ODGODENA SMRTNA KAZEN Albany, N. Y.. 26. jidija. — Benjaminu Gordon, ki čaka na električni stol v smrtni celici v Sing Ningu. je governer Roosevelt že devetič odgodil usmrčenje. Governer mu je dovolil odgodi-tev. da bp mogel Gordon pričati pri obravnavi proti Jacku Zaroff, ki je obdolžen, da je ustrelil policista O'Briena v New Yorku. Gordon bi imel umreti na električnem stolu pretečeni četrtek. SOVA Z ROGOVI Dawson, Ga., 36. julija. — V hiši R. B. MacLain je bila v past za podgane vjeta zelo redka ptica — sova z dvema rogovoma. Konečno ga pri vlečeta na tla. Baker sn je na vejah popolnoma raztrgal obleko. Komaj stopi Eickert na tla. ga zgrabi šest policistov in ga potisnejo na patrolni voz. Policija je odgnala veterane od Bele hiše., toda novi pretepi so se pričeli v trgovskem delu mesta Celo ženske in otroci so bili pobiti na tla. Veteran Albert Gersliowitz iz Xew Yorka je razgrizel roko policista Hite. Malo pozneje se je kakih »sto veteranov še enkrat vrnilo pred Belo hišo. toda policijska straža je -bilo premočna, da bi mogli priti dalje kot do vrat, ki vodijo v park pred Belo hišo. Nemiri so trajali eno uro. Ves čas bojev je bil predsednik Hoover v svojem uradu. Mnogo obiskov odličnih oseb je odklonil. Dasiravno je polieija preskrbela tovorne avtomobile za prevoz veteranov, vendar je samo 572 veteranov vzelo zadnji dan denar za vožpjo. Do sedaj se je posluži-lo te priložnosti samo 5500 veteranov. Po policijski cenitvi je v Wasli-ingtonu še manj kot 10.000, veterani pa trdijo, da jih je še vedno 18.000. nemčija bo pristopila k pogodbi Nemška vlada se bo pridružila angleško-francoski pogodbi. — Je za posvetovanje o vsem, kar se tiče Evrope. Berlin, Nemčija, 24». julija. — Xumska vlada je naznanila, da se pridruži angleško-francoski pogodbi. ki je bila sklenjena v Lausanne. Uradno naznanilo pravi, da je Xemčija obvestila angleško in fra|icosko vlado, da sprejme povabilo, da se združi v pogodbi za skupno posvetovanje v vseh vprašanjih, ki se tičejo Evrope. S tem misli nemška vlada, da se je rešila pogodbe iz leta 1904, ki je Xemčijo vedno tiščala kol mora. Xem<~ija se je odločila do tega koraka šele potem, ko je tajno u-vedla diplomat ično preiskovanje v Londonu. Xemeiji j*- bilo dano zagotovilo^ da pogodba ni naperjena proti Ameriki in da ni v ni- prej'.skozi 4X tednov delali samo kakem stiku z vprašanjem o voj- po pet dni na teden. Tajnik Doak, ki sam verjame v krajši delo vnuk. trdi, da so predstojniki raznih uradov sklenili, da odpravijo prisiljene počitnice za daljši čas. Ta odredba zadene 5532 uslužbencev, od katerih jih stanuje v Washingtonu 958. Uslužbenci v mornariškem departmentu, v zvezni tiskarni in dnevni delavci v District of Columbia že imajo nekaj tednov petdnevni delovni čas. Drugi department i so zavrgli ta načrt, ker za nje ni primeren. ZAPUSTIL VELIKO POTOMCEV Rochester, N. H., 26. julija Mrs. Caroline Sylvain, najstarejša žena v tem mestu, je nmrla v starosti 99 let, je zapustila 163 potomcev v Združenih državah in 35 v Kanadi. LESTEV POD OKNOM KAZNILNICE Joliet, 1L, 26. julija. — Delavci, ki so kopali jarek za vodovod, -so poleg državne kaznilnice izkopali. 32 čevljev visoko lestev. Lestev je bila narejena iz vodovodnih cevi in ima na vrhu kljuke ter jo je mogoče obesiti na okno. kadar bi kaznjenci hoteli pobegniti iz ječe-. Lestev je bila zakopana pod oknom poslopja, kjer je zaposlen •Richard Loeb, ki je umoril Boby Franka. Kaznilniške oblasti bodo zaslišale Loeba skupno s 100 drugimi kaznjenci, ki so zaposleni v tem poslopju. nem dolgu. Londonske oblasti so popolnopia odstranile nemško bojazen. da bi se Evropa hotela zilružiti proti Združenim državam. Xemčiji bilo tudi dano zagotovilo. da je nikdo ne bo oviral v njeni pravici, da se pogaja ui iz-premeinbo mirovnih pogodb. Xaj-večje nasprotje za prist op X»-.in-cije k angleško-francoski pojrod-bi je bilo nemško naziranje, da s tem Xemčija ne bo mogla zahtevati izpremembe mirovne pogodbe glede poljskega koridra in Šle-zije. Takoj nato, ko je Xemčija 6kle-nila pridružiti se lausannski pogodbi, je svojo željo izrazila tu-do Romunska. Aterte, Grška, 26. julija. — Grška vlada je uradno naznanila, da se želi pridružiti angleško-francoski pogodbi glede posvetovanja. DVA MAJNERJA UBITA . I ANGLEŠKA GOSPODARSKA KONFERENCA . Ottawa, Kanada, 26. julija. —■ KanatLska vlada je predložila gospodarski konferenci angleškega imperija listino z 8000 različnih predmetov, katere mora Kanada uvažati. Angleška vlada skuša s to konferenco doseči večjo trgovinsko zvezo med državami, ki pripadajo angleški kroni. Med drugim je Kanada tudi zadovolj-premog v Angliji, Nanticoke, Pa. 26. julija. Dva majnerja. Bernard Xavroth, j na kupovati star 40 let in Bert Riding, 6tar mesto v Združenih državah. Lan* 32 let, sta bila ubita v Susquehan-1 sko leto so Združene države izvo-na Collieries v Stearns, ko se je izile v Kanado 2,230,000 ton pre« nad njima vtrgala skala. ' moga. * A ft O D A" NEW YORK, WEDNESDAY, JU LY 27, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 0. Ju "Gla. Naroda" J Sakscir, DVM« aaifl Poblla&ad by PLOTBN1G PUBLISHING COMPJJIT (A OoKporattea) PnKOSI C. Bae>adlX Tini. Hmm of butne m W. 1Mb M m ot fh« corporation and addresaea of abore officers: raai, Btrtaih af Manhattan, Nmm T«rk City. N. T. "GLAS NAKOPA" (Val«« «1 tka reapla) laanad Kracj Day Except Bandaya and Holiday* Ba ealo leto t«U» liat aa Ameriko. I« »Mi.Ari «0 00 ,Za Nev York sa calo leto $7.00 Za pol let« ......... In pol lata . flOO Z« Inoiemstvo M eelo —3871 BORAHOVA IZJAVA Dopisi. Iz Slovenije. Johnstown, Pa. Gotovo ho vsakdo radoveden, kakšna slavnost naj bi l>i!a v sedanji kriziZato vam nakratko povem. V" soboto. 30. julija, bo v naši cerkvi sv. Terezije ob obletniei blagoslovitve Lurške .Matere Božje. otvorjena božjepotna slavnost ali romarski shod. Vspored go sledeči: V soboto zvečer oh 7..'WI bo imel obče- znani g. misijonar p. (Milo Hain-i poldne pa se je že itak resno sta-šek otvoritveni ?ovor in večerni,-; nje ponovno zaostrilo in nastopi-eo. nato bo spoved ova 11 je. ; |a jt. agonija. Ob tej priliki nas ho obiskal tu-[ Pokojni Fcan Jesenko si je u-di dobroznani Mr. Anton (Irdina stvaril v znanstvenem svetu veli- Prof. Pran Jesenko umrL 14. julija, malo pred <». popoldne je v ljubljanski bolnišnici umrl vseučiliščni profesor Fran Jesenko. Ob smrtni postelji so 111 u stali zdravniki in sorodniki. Stanje prof. Jesenka je bilo ves čas. odkar so ga pripeljali v bolnišnico. nespremenjeno resno, vendar so zdravniki še imeli upanje, da <2u morda le rešijo. Dopoldne je bil prof. Jesenko še zavesten, po- Zvozni senator William K. Itmuli iz Idaho, ki j<* tudi predswhiik sfiuitut'^a odseka za zunanje zadev«*, si j«.* drznil razkrinkati nn j \*< m"-j i uspeh kituiVroiM««.* v LansaniH'. ki so voditelji narodov skusnli str.-ilioina prikriti. H oral 1 je uaiiirer r<*k<-l: — ** Wrsaillska mirovna ponodha ni ver sveta. 1'niakni-1i se |><» morala postavam vesti in za hleva 111 pravilnosti. i'o uspehih, ki so hili doseženi v Lansanne, morajo nastati v versaillski mirovni pogodbi bistvene izpremembe. William K. Borah jt že ver let v vsi*h mednarodnih vprašanjih priznana avtoriteta. O11 je morda edini zakonodaje«* v Washingtonn, ki ima zares državniški vpogled ter ima dovolj poguma, da naziva vsako stvar z njenim pravim imenom. On je sovražnik praznih fraz in ne lovi volileev z vi-rokodoneeimi obljubami. Njemu je pri sn*u edinole hlagobit njegove dežele. Pri Tem ]>a spoznava, da je ameriški narod le del mednarodne celote, in re je v tej relot i kaj gnilega, je vsled te giiilolu* tudi ameriški narnil prizadet. Ozko obzorje politikov, ki ne seže preko meja domačo dežele, je pahnilo svet v prepad. Iz prepada ga boilo rešili državniki s širokim obzorjem. Borah ni govoril v imenu ameriškega naroda ali senatnega odseka za zunane zadeve*, par pa kol privatna oseba. On je prepriran, da s<> vojni dolgovi nerazdružljivo zvezani z reparaeijami ter da s<* m* more ravnati ž njimi ločeno od splošne gospodarske obnove. Dora h stavlja vse svoje zaupanje v mednarodno konferenco, pri kateri bi pa nti smeli takozvaaii strokovnjaki igrati nobene važne vloge. Terjatve Amerike so v pravnem stališču nedotakljive, kajti Amerika ji-i pogodila zaveznikom denar v trdnem prepričanju. e pred letom dni je zahteval senator "Borah, da morajo plarati zavezniki do zadnjega centa. Toda 011 ni zagrizen politik in se ravna po razmerah. Sedaj pravi, da ameriški narod ne snu* biti preveč trdovraten pri terjanju, ee bore odstraniti neprestopne ovire, ki ovirajo povratek boljših časov. V Evropi so izgubili malodnšni diplomati in državniki stare šole skoro ves svoj vpliv, in žarela se je uvelja-vati potreba po skupnosti narodov, ki skušajo dopovedati svetli, da je treba rešiti problem dolgov s stališra narodne rasti, ne pa s stališra lastne dobrobiti. Senator Borah je prehitel svojo dobo s tem, da je Spoznal absolutno potrebo rovizije vojnih dolgov. Narod mora prej ali slej spoznati, da brez žrtev dobiček ni mogoč. iz Clevelanda. Ohio in bo kazal premične slike iz domovine, na vrtu ob .samostanu, ob M. zvečer. V nedeljo bo prva sv. maša ob S. kot navadno v cerkvi, oh 10.30 bo pa slovesna sv. maša z leviti pri Lurški kapeli, katero bo naj-hr/.e daroval namestnik g. komi-sarja. \"ery Kev. p. John K. Fer-1 in iz Lenionta. Popoldne oh ho Mr. (Srtdina zopet kazal slike v cerkveni dvorani. < M> 7.30 zveeer se začnejo g<»-vori pri Lurški kapeli in sicer Father Oman, v angleškem. F. SHverhorn v slovaškem in p. Odi-lo v slovenskem jeziku, Nato .se otvori procesija z gorečimi svečami od kapele po cesti 11a hribček. pevajoč litanije -Matere Božje in lurško pesem, nakar se povrne po stopnicah po gričku v cerkev, kjer ho slovesen blagoslov z Najsvetejšim. V pondeljek. 1. avgusta, pa se 1 začne poreijunkula. in to prvič v j naši cerkvi. Za to slavnost sta na-1 proše 11 a odlična govornika in si-J eer: za angleško pridigo Father j Ward, za sloveni-%o pa p. Dr. IIu-! go Bren. Za vse romarje, ki bodo prišli od daleč, bo preskrbljeno za prenočišče, kakor tudi za vse drugo, saj se naš g. župnik Very Kev. j». Kenigen F. Snoj z v.so vnemo trudi in skrbi, da hi bilo vse v redu. Zato dragi rojakli. vabljeni ste vsi od blizu in daleč, [komur pač razmere dopuščajo. >«* razume). • lil se udeležit«' teh izvanrednih slavnosti. ki se nam sedaj nudijo. Vedite, da kar je v čast Bogu. tudi nam ne bo v .sramoto! Pozdrav vsem rojakom sirom Unije! Frank Mele. odbornik. Barberton, 0. Ko se vrneš iz mesta Riftman v Barberton, ti udari v nos nekak čuden duh po gumiju. Navzlic temu se .pogosto obiskujemo, in tisti duh nas nič ne ovira. Xa Ritt-man je tudi strMišče barberton-skih lovcev. Kdor je prijatelj športa ter se hoče zares zabavati, naj gre 31. julija na Rittman. Take zabave kot bo nedeljska, se običajno zaključijo šele proti jutru. Torej na svidenje nn Prijateljevi farmi. Xa mestu bo tudi mož, ki lastuje ogromen "cvajniul-fircigar" in še par manjših ka-nončkov. K obilni udeležbi va.s vabijo lovci. P. Stani v. ko ime. Z njim je izgubila slovenska univerza in slovenska, javnost svojega odličnega predstavnika. Fran Jesenko .se je rodil 14. marca 187"» v Škof ji Loki iz stare škofjeloške rodbine. (limnazi-jo je dovršil v Ljubljani leta promoviral pa je na Dunaju leta 1000. Leta 1001 je bil pre-fekt in vzgojitelj perzijskih prince v na dunajskem Terezijanišču. kjer je živelo že toliko odličnih slovenskih dijakov. V letih 1001 do 1004 je bil vzgojitelj v rodbini grofa A. Merveldta v Belohra-du na Češkem in pozneje v Alek-sandriji. Prepotoval je skoraj vso Evropo in je praktieiral v Pari zn in r.psali. V letih 1004 do 100K je po nalogu dunajskega botaničnega instituta raziskoval floro v Arabiji. Pet rej i in ob Nilu. V letih 1000 je postal demonstrator na rastlinogojski postaji visoke šole za agrikulturo na Dunaju. L. 1013 pa je postal na tej visoki šoli docent. Med vojno je bil interniran v trdnjavi Tereziu na Češkem. kjer se nahajajo težke ka-zematy. Avstrija ga je preganjala zaradi njegovega odličnega slovanskega. mišljenja. Leta 1010 j* postal honorarni docent, pozneje pa suplent za rastlinogojstvo .1:1 univerzi v Zagrebu. Leta 1020 je jjostal redni profesor -za botaniko na univerzi v Ljubljani, odkoder je bil poklican v Zagreb, pa se je vrnil že leta 1021 v Ljubljano. Nevihta in strele v Prekmurju. Pred dnevi je slednjič začel po Prekmurju zalivali toliko zaželjeni dež. Kmetje so se oddahnili, saj ko bili vsi poljski pridelki v nevarnosti da. jih vročina uniči. Preko 40 stopinj vročine tudi za Prekmurje ni običajno. Na (!o-ričkem so se s prvim dežjem pojavile tudi nevihte z bliski, ki so ponekod povzročili prav občutno škodo. Tako je v Pečarovcih .strela udarila v hišo in v gospodarsko poslopje posestnika Zelka. Ker je stavba bila delno lesena in krita s slamo, je bila vsaka rešitev skoraj brezuspešna Gasilci i t Perovcev so se omejili samo na omejevanje požara, kar se jim je posrečilo. Prizadeti posestnik trpi prav občutno škodo, ker je le malo rešil iz gorečega poslopja. Ob istem času je strela udarila tudi v zloženo snopje posest -jiika Zvera. Velike količine žita so postale plen plamenov. Škoda je prav znatna. HLADNOKRVNI 0ČET0M0-R1LEC .. Posestnikov sin Walter Bnch-holz iz Allensteina na Saškem je bil že dolgo časa sprt s svojim o-četom. ker mu ta ni hotel dovoliti. da hi postal vojak, po drugi strani pa ni maral, da bi se družil z nekim dekletmn. Oče je sina tudi večkrat pretepel, a ni dosegel drugega,- nego da ga je napolnil s sovraštvom. Pred časom je izostal Walter tri dni od doma. Prebil je ta čas pri svojem dekletu in se potem ni upal pred očeta. Zvečer se je pritihotapil do doma. poiskal neopazen očetovo karabinko in stopil na verando, od koder je imel pogled v družinsko sobo. Oče je z družino baš sedel pri mizi. prepevali >o neke nabožne pe^mi in si ogledovali album starih fotografij. Sredi ogledovanja je nenadoma po- Peter Zgaga I čil strel — oče se je zgrudil, pod Med Gornjo Lendavo in Roga- j zadet, na tla. Bil je takoj mr-ševci je strela udarila v telefon-'tPV- V ki je nastala, ni sko napeljavo blizu Bodoncev. Na! nih,V mMijm to. da hi skočil za vsej telefonski progi so pogorele 1 morileen«. Četrt ure pozneje se je varovalke in je bil telefonski pro- i vrnil mladi Buchholz mirno do- met za nekaj časa ukinjen. l*čin- ■ ki strele so sc poznali tudi na poštnih uradih v Rogaševcih in Gornji Lendavi. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Antona Brega nt a v vasi Kii- mov in ko so mu povedali, kar je že vedel, je dejal: — Komično, da se je moralo zgoditi, baš ko ni bilo mene doma ! Toda kmalu je zašel v škripce, preiskovalna oblast mu je pod težo dokazov izsilila priznanje, da je sam umoril očeta. Obsodili so <;a perče občina Grušova pri Sv. Pe-» n» ■s""'t- e«'prav je skušal >imuli- čijo v Domžale. APENDICITIS 11. Tako so me na vse mogoče način pesiinili. nazadnje se je pa vse zlepa razšlo. Ko .se je pojavilo nsodepolno vprašanje "Kje te pravzaprav boli.'". >ciii spravil ves zdravniški zbor v zadrego S prstom sem pokazal tja. kjer nie je zares bolelo. namreč med rebri in kolkom na levi strani. — Čudno, čudilo — so zmigo-vali zdravniki — takega »lučaja imetja slepega črevesa pa še ne. In tudi takega človeka še ne. ki hi imel .slepo črevo na levi strani. Pozneje smo -<• lepo pobotali, in zdravniška veda je dognala, da sem sc najbrž za ležal, in odtod bolečine. Prilepili ^o mi velik črn obli A in mi dobrohotno naročili, naj zavoljo slepega črevesa le tedaj pridem, ko me ho na desni strani bolelo. To je bil moj slučaj, znana sta mi pa se dva druga, ki .sta >f isto-tako več ali manj srečno končala. S te.m nikakor nočem v nič deva-ti zdravniške vede. iu resno pozivam rojake, ki bi imeli sitnosti s slepičem, naj ne napravijo kot je naprimer napravil moj prijatelj Frank, ki se jc naveličal v Ameriki garanja i■> šel pred pet i-mi leti živet na -vojo lepo doma- rati blaznost trn pri .Mariboru. Gospodarsko i poslopje, ki je bilo krito s slamo, i sv°j zločin. Tudi je pogorelo do tal. Ogenj je uničil tudi .streho stanovanjske hiše in gasilcem iz Maribora in Po'-brežja. ki so prihiteli na kraj požara. se ,ie le z velikim naporom posrečilo omejiti ogenj. Škodo, ki jo je povzročil požar, cenijo na (iO.OOO Din iti je le deloma krita z zavarovalnino. Sumijo, da je požar podtaknila zlobna roka. in neodgovornost za prizivno .sodiš«*- — To je bilo kmalu, ko sem se vrnil od vojakov. — mi je pri po- POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno j pošiljanje lista. Uprava '' Glas Naroda'' Tragična smrt mladega posestnika. V Urešju pri Šumrjet i na Dolenjskem je izgubil "po usodnem naključju življenje komaj •> let stari posestnik Franc Macedon. Okrog !>. ure zvečer je snažil svojo lovsko puško, katere pa poprej ni pregledal ter tudi ni vedel, da je nabasana. Naenkrat se je puška .sprožila. Drugi domači, ki so bili pri svojim opravkih, so takoj ob poku pritekli v sobo. kjer >o našli mladega kmeta v mlaki krvi na tleh že v zadnjih izdihijajih. Tmel je prestreljena pljuča iu je v nekaj minutah izdihnil. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V ITALIJO V JUGOSLAVIJO Din 200__________________;_____S 4— Din 300 __________________________ $ 5.90 Din 400 ................................ $7.80 Din 500 ...............................$ 9.50 Din 1000 _______________________ $18.50 Din 9000 ............................. $91.50 Ur 100 ...........................$ 5.90 Lir 200 ________________________ $ 11.50 Lir 300 _________________________ $ 10.80 Lir 400 ........................... $ 22.— Lir 500 .........................$ 27.— Lir 1000 .......................... $ 53.25 X« Izplačilo v«£Jlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodlel v dinarji* ali lirah dovoljujemo t« bolj« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati_____$ 5 70 " " $10.00 " " _____$10-80- »» " $15.00 » " _____$15.90 n " $20.00 " * " ___$21.00 " " $40.00 " » _____$41.10 " » $50.00 " " ____$51.30 Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo r dolarjih. Nujna nakazila IivHiiJM« p* GABLI LKTTIfl *m pristojbin« U. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU m§ WIIT um rrvtKST NCW YOUK. N. Y. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ■ i i ZABAVE oglašujte "GLAS NARODA" no čita clamAyOf. p»e pm Slovene* w- ^ oltgKM' ■" ■ -r^!— -- CENE ZA OGLASE SO ZMERNE STROŽJI PREDPISI ZA TUJCE V ČSR. • ('ehri&lovaškp politične oblasti so i/.dal«* strojrc odredbo za nadzorovanje tujcev. Tujci, ki se no morejo izkazati z neoporečnimi paiprrji. ne bodo ,sm«'li v ilcielo. turisti, ki se jim izdii dovoljenje za prestop meje. iejra dovoljenja ne bodo smeli izrabljati za potovanj«* v notranjost dežele. Prijava tujc-ev se bo morala držati stro zadevnih pr«*]*dpisov. ni priznalo njejrovefra. zagovora in Vedoval Frank. — -Nekega veče-je smrtno obsodbo potrdilo. 1 ni j,. pr\ ^t,-;,,,; zbodlo, pa ni- ----in«mii «lusti porajtal, m isle«", da sem AMERIKANIZEM NA JAPON- J pP; pn-tn^nil. SKEM. | Uolerina j«' pa poita.iala linjša --1 in linjša. Kadili me s prisadno Mlad par. Suzuki in Taeumi. sta | n,p0 nj ,„j t|aj;,|i mrzle obkladke. sklenila, da s.- poročita na v.sak v katere v- bila skuta zavita. s»* način nad sveto {»oni Japoneev. o«rnjenikiun Fudžijarno. Xajela sta letalo, v katero »ta stopila s pričami in'duhovnikom, in med t<*m ko so sorodniki v bojazni o--tali spodaj, m* j«- letalo dvignilo v velikih zavojirah v višino m nad kadeči se vulkan. Haš ko je bila nad žrelom, je .duhovnik izvršil poročni obred in novopo-ročenea sta »e vrnila srerno na Zt-lll 1 jo. V SPOMIN NAŠI MATERI Mrs. Mary Celarec ki je umrla dne 31. julija 1929. Hiltt si /juhfrti in tlobrn " vseh ozirih ; pra rična r r.aj «ra je ]>oznala v.-»a Ljubljana in vsa Slovenija, toda do njejra [iriti je malo težje. Sama sreča zame, da je njegov vratar v predsobi uveljavil pravi ameriški sistem. X'alavneem jra ponižno vprašal. — O. ne prav dosti — je f »d vrnil malomarno — kvečjemu vsak petnajsti. — Xak. jaz pa že nočem biti petnajsti. — sem sklenil, ko sera korakal po stopnicah, in zatopljen v težke misli, sem se naenkrat znašel pri Fijrabirtu. Frjrabirt je točil tedaj neko močno štajersko pijačo, o kateri se je bil raznesel plas po vsej domovini. Ukazal sem pol litra in premšljeval. kako me bodo jutri mesa ril i. Pa še pol litra in še pol litra. In sam ne vem še koliko po^itrov, kajti pri tretjem me je zapustil spomin. Xa s led njejra dne sem se prebudil v domači hiši. Neki domžal-f-ki vozi>ik me je pri Figabirtu pobral in naložil, dočim je eel a vas mislila, da me je vsega onemoglega iz »pitala pripeljal. — Od tedaj je minilo že trideset let — je zaključil moj prijatelj Frank. — Ali je bilo oaključ-jtt, ali je bil bizeljc, ali se je pa Šlajmer motil? Toda o Šlajmerju se splošno govori, da se nikoli ne moti. zato bi skoro prisegel, da mi je bizelje odpravil unetje slepega črevesa. -out H4I0D4" new yosk, wednesday, july 27, 1932 THE ULR0E8T 8LOVEHE DAILY «1 0. E X, BHWKO SO DM K ; OTROK \'n "iKtnem kmiwn je staj o-;*liti na nolle. L«*a «o jili vzela. Le t rok. Sfi.knl je k tidu, «U ne br morit je ostala in grizla. t»il Iju.l.m n«|Hkti. VHi ro.-iej >«; Pospravljala je po hišah, delala .-»•troval, t o« I a u* malokdaj j«- ktin Via vrtovih, iui njivah. Takrat je mxv| v /fji in itiii vrgel novec. Kadar je bilo mah« ljudi je |m*I. ('ii-den. primuitljiv je bil gla*. Težko ga je |»< zabil, kdor ga je cul. Nekoč k » je i»i| /.«• pnnm *tver in je le še malo ljudi /,ašli» v naio ulico, *«-iu vi«U«l HtrMŽitika. ki j«« »tal |»ri njem in ga »nekaj izpraicval. Joknje. pretrgano mu i> etrcvk otlgovarjal. — Kaj je.' — sem vmmI v »govor, Di-nur mi mi vzeli, — je za-j «'«a>niki prinesli ganljivo '.yodho, poleti je hilo. ko s<» zanimive tiuvier tako redke in je treba vm' porjihifi. kar pride pod roko T »kak* je infa /jri>.lh;t : bilo driijreinu rwiu lei. Nekega dne je odšel od doma. Kam.' .Nihče ni vedel, nihče ga ni ogel najti. Kdo ve. kam ga je ••'ain-Nli T Kakor hi m* bil v tla vdrl. j«' izginil Ni jokala. Delati jc bilo treb«1 in l»ri delu ni joka. Najmlajši, Beugaiuiit. je rasel. Ilf*lil je z njo. Ko je plela njive, je lota I za metulji, ko je snažila hiše. j«' vtruiel .-kozi okna v daljave. aTko lepe ho se mu zdele, tako vabljive. Kolikokrat je rekla mati sama pri sebi: — Bog ve. kaj ga žene * Prav tak je. kakor je bil drugi, ista kri. Ali je nekaj ciganskega v njemTudi drugi je t«k-» sanjarili! v daljave; morda ga je (totem kri prema-j mila in je šel. liog ve, kam ga je za ne.-! oMorda j«* *«•! daleč, daleč .'j Mf rda je in s«* š«» vrne? —! KITAJSKA KRAUEVAPALA ČA — MUZEJ 11. «-ta je vzela na Xoči granaia Morda... ii li dan. ko s«' je vrnil iz dopu- Kakor pajčevine so se ji razpre-j sla Sponil«
  • o .se troje nt rok jc l.iU Učnifa. Mislil.-, nove. ko ga je >-p«*t videla, kako je. da InnIo v* i |w>mrli <*j lakote, -anja fib i kini. ImIji lju.lje mi >e jih usmilili in jim _ Vsaj ti tni ostani. — mu jej ! rekla. Ni je razumel. Premlad je Ko je vstala s |»orodne po>telje. Hit še. Takrat mu je bilo šele šest j-- mora la ves dan d.-lati kakor er- ],.t. š<- v šolo ui hodil. na /ivin*. Vojne j«- hilo konce in 1 , . , ...... | .leseni, ko je dobil knjige m tabli« *o. je niiiti že kašljala. ('iitilii je kako ji neznana pošast pije kri. I Kapljo '-/a kapljo. V>ak dan več. In s krvjo jt> šla moč. Kaj ji je bilo prej t roje nadstropij! Zdaj je , le še s tež.avo.prisopia do vrha in I7{ftlhda je |»<*tp<>ro. * rasli. Obleči jrli je bilo treVia in nahraniti. In delala je. od jutra rlo vi vera iu še v noč, I tollmen je prišla v hišo. Najstarejši — >edem I) t III1I je hilo •takrat — je legrH iu ni ve." VMtal. ....... i» . , ■ i i i i • 't"'*Io ji je pokriva mrze pot. Previs- prestradan je bil, da bi i ' »e hil vi''-''I |m zdraviti. Za zdrav-j
  • Jc|w> je tam.... — Ostani, mamica j«* bolna. — Hudo bolna.... Ni vedel, kaj je bolezen. Ni videl. kako je umiral najstarejši. In ostal je. Tudi drugi dan. tudi tretji in uaprej. Mati je |M'ležk »valiL Časih je malo vstala, da se je povlekla d<~. ognjišča in kaj skuhala. Potem tudi kuhati ni več mogla. Lakota je široko odprla mrti. ln'ile.„. O polju je pela lista pe.-em. <1 ljubezni.... In otrok je ]>el. Težko ga je po-j zabil, kdnr ga je eiil. Noge mu primrznvale k ledeniiu tlom. Rok;i mu je drhtela, vsa rdeča je bila od ; mraza. Prosila je. Tako malo jili je bilo. ki so jo videli. Še dwti manj. ki so M'gli v žep. In potem je prišel eiovek, ki ga je okradel. V>«ik dan sem šel mimo njega. V.->ak dan sem videl prosečo roko. Potem ga nekega dne ni bilo več. Potem ga ni bilo »nikdar več. IJo«; ve. kani ga je zaneslo.' Morila mu je umrla mati. morda .se je .-pet zbudila v njem kri. da je šel on. Benjamin, njen najmlajši, v .svet. >rn drugim. Morda.... Kdo ve.' Politični prevrati 114 Kitajskem so omogočili, da si danes .* nekdanji kraljevski palači v Pekingu lahko vsak ogleda o«rromne zaklade. ki .-o bili nabrani v teku stoletij. Nova republikanska vlada je napravila natančen inventar, dala spisati katalog«* iu omogočila ogle«l zanimivosti in dragocenosti v treh oddelkih, ki so posvečeni knjižnici, starim dragocenostim in zgod«»-viin-ki'iuu arhivu. Muzej zav.ema vse cesarsko. uek«iaj prejtovedano mesto, ki je najb<»lj do\TŠeno tlelo kitaj-ke arhitekture, lončarske iz-.delke. porcelan, antične bronaste ^i|)t*. izdelke iz dragocenih kamnov. dragocena drla v «*majlu. starinsko opravo, .•druiokošeene rez-harije. glasbene instrume..ite. vez«*-nine. čipke, paiiljače in veiske relikvije. vse izdelano od kitajskih rok. Knjižnica obsega približno 1.2v. arhivu je nešteto -i-la važnih spisov, ki IhkIo bogato! gradivo za zgedovino kitajske kul-l ture. (ialerija >lik olisega ši* slike j «•0 d-obe Cin-c I i nasi i je in ima Jepo število mojstr-kih «lel iz zlate dobe kitajskega cesarstva. Zbirka por-krh izdelkov oliscga na«l K, 1i.s«m'- kosoy iz vseh oko v zemlji, so Jim zdi, vit s triijrviiii veiieeni, dokler 11111 solze ne zalijejo o«*i. Toda sem ije grobo. — Dobi-o, — pravi Peter tirno. — Morete ga imeti vsak trenutek, kadar ho«"*et go\;e ram* klobuk. O. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI (Nadaljevanje.) Tigrovi robje „ Tik srn 11 uiito T»ti#, 4 Bevk), trd. ve* Tli liidijamke povesti Tunel. mm*, romau Trenutki oddiha Turki pred l)«naj(« Tri legende o rarpelu, tr»L v«. 1— 7« 75 .SO .M M 65 Zmote in konec g d*. Pavle .................45 1 Zbirka narodnih pripovedk: I- del ..............................................4« " del -----------------------------------------4« 1 Znamenje Sllrfh (Doyle) ..................M Zgodovinske anekdote .......................Ji Z ognjem |n metem ........................S.— Tri reie ............................... ............9% Tino* in ena not: I. ivpirk ........................ _________1.30 11. EVt'Zflc ....................... .....„...1,40 III. CTPWk ........................ .........1.50 :t KNJKIB SKUPAJ ...... .........3.75 TUoi in cm m« < Kape) rea. mala izdaja .............. _______1.— L k rabi Jeni milijanar .......... ...... l.at, V krempljih inkvizicije _______ ________1.30 V rolMtivu (MatiUC) __________ ________1.26 V coralgeat saiotju ------------ .............JU V oklopajaku okrog svate: 1. del 2. del ..,....................................J| oba »kijpaj ________________________1.60 Veliki infcvlsUor _____________________L— V«m (Waldova), bro», ____________________15 Vojaka na 3alkaaa, a »ilkaml .........25 Vrtnar, (Rablndranath Tagore), trd« vesaoo .75 IitomI rAco Volk ■pokoralk In druge poveri l.— trdo Tesano ____________________________1^5 Vojni, ml? aU poeaaakvo. 1. ar.....15 V puativ J« ila. III. xr. Valentin Vodnika »»fc^j k im v«KMkova pratika I«. »» Vodniki ZteluH nurU Zlofln kazen: I. In II. zveiek .......................1._ vezana .................:......................Hj Zgodke Napoleonovega bazarja.........60 vezana ..........................................m Zgodbe zdravnika Maaalka______________70 Zlali pant ar .........................................m ZBIRKA SLOVANSKIH POVESTI 1. z v. Vojnoatia aU poganstvo ________15 2. tv. Hud« brez dno .........................15 3. iv. Vesele povesti ..........................15 4. iv. Poveati in slike .......................15 5. it. Student naj h«. — Na* vsak- danji kruh --------------------------SI SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. a*, trdo vezano. Vaebnje 12 po-▼eati ...............................................51 4. iv. trdo vezano. Vsebuje S. po-▼esti ..................................-----------M 5. xv. trdo vezano. Vinski brat ........10 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapee. 5. dc-janj . 5. zv. Po 12-letih, 4. dejanja ZWrka ljudskih t?er: 3. snopič. Mlin pod zemlj«, Neža, Sanje Sv. .60 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ..........................................J0 IGRE Beneftkl trgovec, Igrokas v 5. dejanj .60 Cjran de Bergera«. Herltna komedija v petih dejanjih. Trdo ve-aano.......................................1.70 Edrla, drama v 4. dej. C sapa z morja, 5. dej. Lokalna železnica. 3. dej. Marta, Semenj v Rlclimondu, 4. dejanja ..................................... Ofc vojaki. Igrokaz v fitlrlb slikah . • Tončkove aajne na Miklavftev veter, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih_____________________ S, V. R. Drama v 3. dejanjih a predigro, (Capek), ves. ----------.......45 Revizor, 6. dejanj, trda vezana____7» Veronika DeoenlAka. trda ves JLJJI Za krftft te oeihsdi. icrokai v ik dote ali,k--------Si 13. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Devire, Marijin otrok ...................10 14. anopl«. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov ............10 15. suoplč. Turki pred Dunajeai. Fabjola in Neža .............................10 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen iMarijinega obroka ..........................30 ..8e .80 PESMI in POE23JC; Akropol is ln Piramide broširano AzazeL, trdo vez.................................1._ Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kraguljčki (Utva) ..............................65 trdo vezano ....... ..................J6 Maje obzorje, (Gangl) ....................1J85 Narcis (Gruden 1, bros. ....................JO Primorske pesmi, (Gruden), vez.....15 SlutnJe (Albreht), brož. __________________.10 Pohorske poti (Glaser). brofi...........10 l'kr;iji»*ka zuaiLstvcnika dr.* iiuivvvč in Znlevhki st;i iztliila kiijijr«i n alkoholizmu, v kateri s«* /.lasti |>e*'-ata /. razmerami v i'krajini in Sovjct-ki Rusiji, hkrati j»a prinašata tuili številke «> koiisuinu alkoholnih p i jih- v Kvropi. Strahotne mi 11. pr. številke h 1'kraji-11P. kjer so povžilj leta 1 približno t>25 tlsrt" litrov alkoholnih pijae. tlih-iiu .so jih 1!)2s že !is mi lijonov 400 t i s« »e litrov. v teh šte vlikah pa nl--o /apopadene količine ziivžitt ira piva. v Istem ea.su je narasti a poraba piva v i'krajin i «» v.i27 o l s!».<; mil.. 1 tu 420 mil. litrov. Na vsakega jn-ehivalca t "kraj i ne pride na leto (> iu pol litrov alkoholnih pijae. Zaniimive >1» številke iz dru-frili evropskih držav, po katerih pride povprečno na vsakejra prebi-valca v letih 1923 d«» i. 192« v Franciji 20 in |m»I litra, v Italiji 1l> litrov, v Španiji 15 in |m»1 Ilirov. v fiviei !' litrov, v Belgiji h in en četn litra. 11a Ogrskem 4.'".. na Češkem 4 iu pol, v Nemčiji in na Bolgarskem 3.7. na Švedskem, v Danski .llolanndiji. na Norveškem in. v Romuniji 2 in pol. v Hamuli in Sovjetski Rusiji brez 1'krajine pa pol litra alkoholnih pijač. Naenkrat se z^mv: mka sv ilatakne n>-, Poi (Prelovec) _________________________________80 Sest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR ' Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek_______________ 11. svezek_________________1 Pomladanski odmovi. ii. sv........40 Ameriška slovanska Ura(Hohnar) W Orlovsko himno (Vodoplvec)'_____UM V Miinclienu-Oladbadin je so-flišče priznalo, da 12-letui deček Donk ni sin svojih dozdevnih ro-tliteljev, ki so «ra vz se j<* morala zadeva vre>ni-čiti. se Peterček vendarle malo nrestraši. Nenaden strah ga spreleti, njegove si*«-e razsaja. da ga je čutil, do grla. — Sedaj ne morem. — pravi naglo. — N«* danes. .1 utri — -jni ri. — Jutri, res in gotovo.' — Stari ga prime za ramo. — »Jutri. — pravi Peterček potrt in se mu izmuzne iz koščenih prstov. Naglo gr<* proti domu l Llleijo najde vso objokano ob zibelki. Jože k obrača oči, sti-ska pesti in krčevito vleči« noge k telesu. — Samo. ko bi imeli zravnika! Ako bi naš Jožek pil njegova zdravila, bi bil zdrav! Jožek. moj Jožek; si bom kaj storila! Ne u-tnri, Jožek, moj Jožek! — S krikom se vrže čez otroka. Peter tli mogel več gledali; tresoč se p«> vseh udih, je stal ob zibelki. Hotel je govoriti. pa ni mogel, tako suho 11111 je bilo grlo; požira in požira. S praznim jTbgledom strmi na posteljieo, — tu leži otrok, popolnoma je njemu podoben: tako je tudi sam neko." ležal v zibki in pofc-g je čula njegova mati. Kot njemu, je tudi. Joškotu manjkal dolenji konee levega ušesa, tudi obrvi so mu bile nabrane vrhu nosa in lasje so mu v dol gib kodrih segali daleč po čiehi. Njegov «»-t rok — njegova podoba! Vroča želja se ga oprime, da bi si ohranil otroka. T11 kot žerjavica vroče solze so padale Luči ji na sive; njenega stokanja ni mogel več poslušati; omahujočih korakov, kot bi bil vinjen, se splazi v svojo čumiiato. ' Ko se čez malo časa zopet vrne. je niir-.liejši. Na njegovem čelu je stal sklep; njegove ustniee so bile tesno stisnjene. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih m tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" 'jl L 1LAI I A 1 O D 4" new york, wednesday, july 27, 1932 TO LARGEST SLOVENE DAILY In TJ. S. A. 3E Trpljenje ljubezni a SOMAN IS tlVLJXNJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 3 (Nadaljevanje.) — O, tako misliš povesti iz družinskega življenja v katerih dejanj* zelo zamotana in ganljiva, nazadnje pa po mnogih zaplet Ijajih in razočaranjih prideta dva srečno skupaj. Mati. tako si ne fcmea predstavljati mojega dela. To samo .prepusti meni. — Prijazno poboža njen skrbi polni obraz. — Vsi skupaj me ne razumete. Ne pisem, da bi zaslužil denar — ne. temveč iz notranje potrebe, da sam sebi zadostim, da si olajšam dušo. To je bila njegova žalostna stran, da nikdo ni razumel, kaj hoče, kaj je živelo v njem in je hotelo zadobiti obliko. Vsi so ga opazovali ,> svojega lastnega stališča in nikdo ni slutil, s kakimi dvomi in mislimi >»* je boril. In če bi vse to uganili bi ga smatrali za sanjača. Dokler njegovo ime ni bilo znano, ni nikdo resno sodil njegovega dela. Še eelo polena so mu metali preti noge. večna očitanja, vprašanja in opomini — ali je bilo tedaj čudno, ako je pogosto pograbil po kakem tolažilu. ki mu pa lahko postane nekoč usodepol-no, česar se je sam hal, ako se rte bi premagovalv. Pa če nikdo ni veroval vanj * Vera drugih nosi in dvigne. Toda — l*la veruje vanj, njegovo močno, plavolaso dekle! Nje se o-klepa v urah najmanjše duševne potrebe. Ula je bila njegova opora — toda kako ji je to poplačeval? Nikdar ji ni ničesar obljubil, nikdar ji v srre viil upanja — bil je prost! Prosta je bila tu brl med vsemi najbolj priljubljen, kajti vsled svoje duhovite šaljivosti je bil najboljši družabnik. Toda za njegovo delo to obsežno prijateljstvo ni imelo nikake koristi, ker ga je preveč odvajalo od dela. Vm prerad se je odzval mnogira povabilom, katera je vedno z veseljem pozdravljal in si jih želel. Danes pa hoče na vsak način delati in tudi zvečer ne bo šel ni kamor, nil i z Clo. ki prav gotovo pričakuje, kajti že en teden se ni-lita videla. Težak mu je bil sklep, ko pride večer. Toda že zaradi očeta se ,ie moral prisiliti, da bo videl njegovo dobro voljo. In ko je opolnoči legel, je re,s nekaj napravil. Z zodovoljstvom je mislil na svoje delo, predno je zatisnil oči. 2. poglavje. Večerni mrak jesenskega dne je legel na zemljo. Svetilke po ulicah .so vzplamtele in kot na niti so medlo visele v meglenem zraku. Dr. Grom stoji pri oknu in čaka ter postaja že nestrpen. Kje je ostala Krika * Drugače je vedno točna! Koprnenje se ga poloti po ženski mikavnosti, ki je imela do njega nekaj tako zelo privlačnega in pomirjajočega. Ljubil je Kriko. ki je prišla v njegovo z raznovrstnimi doživljaji polno življenje kot nekaj novega in je užival njene .'are s slastjo kot bi pil prav posebno dobro, staro vino. — z občudovanjem, hvaležnostjo in pobožnostjo do stvarstva, ki je postavilo na zemljo tako krasno stvar! fte vsakikrat je vstopila plaho, kot popolnoma mlado dekle, ki je napravila prvi, skrivni korak in bila ji je velika muka, če je morala le malo časa stati pred vrati. Kako dolgo je vzelo, predno mu je izkazala svojo naklonjenost, da mu je vsak teden podarila eno popoldne. Tam — ali ni to ona? Ob svitu luči razločno zagleda vitko postavo, ki se ozre v njegovo okno. Nato izgine v hišo. Stopi k vratom, *li»i lahne korake po stopnicah, odpre vrata in prihodnji trenutek je dekle pri njem. Prime jo za obe roki in jih poljubi. — Moja draga! — Tiho reče in z veliko ljubeznjivostjo ji pri tem pomaga sleči jopič ter se preko njene rame smeje v ogledalu. Lahna rdečica se ji razlije po licih in sramežljivi nasmeh pomladi njen obraz, da je izgledala kot dvajsetletno dekle, četudi jr imela dvakrat toliko let, česar ,pa nikdo ni vrjel, ker je tako čudovito mlada izgledala. Njen fini, mični obraz so poljubljaki zlato-plavi lasje, ki so bili sredi glave razčesani na dvoje, kar se je zelo iepo prilegalo njeni krasni prikazni. Nekaj čistega, nedotaltnjene-na, nekaj dekliškega je obdajalo to ženo, vsled česar je imela na se-pi nek poseben ear. Pelje jo v sobo, držeč jo za roko. — Tako pozna noeoj ? Dvajset minut, kar sem čakal, se mi je tdelo kot neskončne ure. — Oprosti, Rado, bilo je nemogoče, da bi bila točna. Ssečko je odiel Me o pol petih in ravno, ko sem hotela oditi, se je zopet vrnil. Ali si ga poklical f — Ali ti je povedal T —- Da ga pričakuješ, Mirka in nekatere druge gospode poju-trinjem zvečer. — Da, zlata moja, tebe pa pričakujem dopoldne, da mi bos $ svojim okusom pomagala vse pripraviti. Posebno Zalaznikovi so Za kraljica iz Sabe, ki je šla na obisk h kralju .Salomonu, mu ni prinesla vdar ničesar drugega, kakor krasno zbirko najbolj plemenitih in redkih orhidej. Iz svojega vrta je dala izkopati drevesa, na katerih so rastle orhideje, s koreninami vred in ko je potovala .s karavano na obi^k K Salomonu. je izgledala njena karavana tako. kakor da hi bila majhen gozdiček sredi pnčave. in prav gotovo se je kralj Salomon razveselil tega redkega cvetja bolj. kakor pa če bi mu kraljica prinesla dragocenih kamnov in zlata. Orhideja je cvet. ki ima čudovit mehak vonj, nežne, toda pisane barve in čudovito obliko čase in cvetnih listov. Se danes dajejo bogataši za te čudovite rožo o-gromna premožennja. Plačujejo te rože po njihovi redkosti in orhideja lahko stane pet ali pa pet tisoč dolarjev. Koliko človeških življenj se u-ničo pri nabirainju in iskanju te kraljice rož. Strašni doživljaji, ki jih dožive Iskalci orhidej v pragozdovih in džunglah južne Amerike, otoka Sumatre. Bornea ali Madagaskarja so strašnejši kakor trpljenje in strahote polarne ekspedieije. Te nevarne rože nudijo res svojo nerazumljivo in dostojanstveno lepoto, zahtevajo pa zato od tistih, ki jih iščejo. mnogokrat ceno življenja. Za povprečnega človeka je orhideja — čuden cvet. ki si ga lahko privoščijo le najbolj bogati. Med eksotičnimi vr-tami orhidej najdemo take, ki so podobne go-1 človek sam spleza na drevo, na lobom in zopet druge, ki so tako ; na katerem je najmanj nekaj kač. na las podobne krasnim metu-( ali .pa pošlje na drevo domačina, 1 jem. da bi človek prisegel, da pe- ki mu lahko pokvari nežno orlii-roti tega metuljčka še trepetajo. Neka vrsta ima ime miltonija, k oje notranji cvetni li-sti so čisto Bremen Splošno prevladuje mnenje, da spadajo velblodi med najneum-nejše živali, kar pa ni re<. Včasih znajo velblodi zelo logično misliti in izvajati konsekvence i/, rav-naja človeka, ali druge živali. Tako je v Indiji razumen velblod kruto kaznoval svojega gospodarja Dalipa Sigha. Mož je imel navado privezovati velbloda tako. da se ni mogel nikamor ganiti. Nekaj časa je velblod to očitno kršitev osebne svobode mirno trpel. ko mu j>a gospodar le ni privoščil, da bi se v prostem času izprehodil in pretegnil utrujene , 30. ju'lja: ude. >e je razjezil nanj in postal naenkrat trmast. Gospodar ga je moral slednjič privezati na zelo kratko vrv. misleč, da bo trmasto žival ukrotil. To se mu pa ni posrečilo. čeprav je nekega dne že kazalo, da je postal velblod kro-tak. Vleblod je postal naenkrat kro-tak in o trmi ni bilo več duha ne sluha. Gospodar je mislil, da je nastopil najugodnejši tremitek. ko lahko zopet zajalia velbloda. Odveza1! ga je. zlezel na njegov SHIPPING NEWS 28. julija: Mu jest I • v Cherbourg L>e>lt« v Havre Ve«.id:im v Cherbourg In v Boulogn-sur Jli-r 9 nvgusta: hrbet, pa se ni več vrnil. Našli so' ga drugi dan mrtvega zadušene-: Levtuiiuut v Cherbourg ga. Ko so pregledali njegovo trn-j it avgusta: plo, so opazili na nogi rano. sledove velblodovih zob. Najbrž se Orinoko ležijo pokopane mnoge j je velblod ustavil, okrenil glavo žrtve, ki so padle pri iskanju or- in ugriznil gospodarja v nogo. h idej. Imena pionirjev, ki so iska- O os p od ar se je tako ustrašil, da li neznane nove orhideje in se pri j«4 padel z velbloda. razjarjena ži-tem izpostavljali silni nevarnosti, val je pa legla naj. da se je za-spostujejo tudi ljubitelji orhidej, dušil. Nešteto nevarnosti grozi iskalcem orhidej : malarija, sovražni domačini. divje zveri in kače. Iskanje je otežkočeno še s tem. da rastejo orhideje često na vrhovih visokih dreves. (V je ta slučaj, potem ne ostane drugega, kakor da podobni razprostrtim perotim netopirja. Krasne so tako zvane tigraste orhideje, krvavo-rdece in čisto kakor lilije bele. ki opominjajo na nevestino obleko. Znan ameriški iskalec orhidej, ki je iskal orhideje v pragozdovih južne Amerike, pripoveduje sledeče : — Nevarni in nezdravi deževni čas. se je bližal, misliti sem moral že na odhod kljub temu, da nisem našel niti ene redke ali nenavadne orhideje. Takrat pa mi prinese neki Indijanec zbirko sto evetov, med katerimi je bH eden tako krasen kakor ga še nikdar nisem videl. Vzel sem ga v roko. da bi si ga ogledal od blizu. V mračni .svetlobi džungle so se svetlikale pL-sane barve kakor žive. Brez dvoma je bila to najbolj 0 ČLOVEŠKEM VONJU O človeškem vonju >e splošno sodi. da je dokaj top. To je res. čc primerjamo svoj vonj na pr. z vonjem psa. Absolutno pa naš vonj ni tako slab. kakor misli večina ljudi. Carinski uradniki so znani dejo. Včasih se posluži tudi lasa P° izredno razvitem vonju, ki jim tako. da z zanjko vjaine vejo, na omogoča najti še tako dobro skri-kateri raste orhideja in jo priteg- t« 'blago, kolikor se pač da najti ne k tlom. Ce pa to ni mogoče, po- š pomočjo vonja. To velja v prvi vrsti za tobak in živila. V Avstro- >i|Uitania v Cherbourg Albert fiallin v Cherbourg In v Ham bur g Dresden v Cherbourg in v Bremen 12. avgusta: i*an* v Havre ' ir»i»ir v Cherbourg Pt-mi land v Havre 13 avgusta: A'tKUsr us v Ocnnvn Mtnrieb nka v Cherbourg Statemlam v Cherbourg In v Bouli.gfte aur Mer 24. avgusta: t^uitgart v Cherbourg In v Ilremen I>eutsehland v Cherbourg In v Hamburg 26. avgusta: * Oorite Hianramano v Genovo Hotneri«- v Cherbourg Wt-Mernland v Havre 27. avgusta: lie ile France v Havre Minnew:ii>ka v Cherbourg UoMerdain v Cherbourg In v Boulogn* *.t Mer 30. avgusta: J.eviathan v Cherbourg I.a fay etre v Havre J'res. Harding v Cherbourg In v Ham- OurK Biemen v Cherbourg In v Bremen 31 avgusta: Oijmpb- v Cherbourg Aquitania v Cherbourg Hon» v Genovo 1. septembra: Generla v. Stueben v Bremen New York v Cbei luuig in Hamburg 2. septembra: ' Pari* v Ha -re M intietc.nka v Havre 3. septembra: Veendam v Boulogne iur Mer 6. septembra: * VCL.CANIA V T11ST 7. septembra: Maje* i i.- v Manlia I ta n • "herbourg I lavi e 8. septembra: I teren Karlu v Cherbourg 1 »r»-»den v Cliei lii.iirg iti Hmnrn Albert B.iljn v Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Kvn»i'a v Cherbourg in Fratii-e V ji "I Vre Perm land v I bi vre v Bremen 10. septembra: Conte Cruile v Genovo Stalendam v tfouh>giie nur Aler Champlalti v Havre St. I .i »u.h v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: petiiil.iiid v 11.» vre 13 septembri: Columbus v Cherbourg In v Bremen 15 avgusta: Clevela rul v Chertiourg In Hamburg ■ 7 avgusta: H«* hamlfeau v Havre • "res. IWiMeevIt v Cherbourg In f Hamburg 13. avgusta: H*-r. ngaria v Cherbourg P-erliri V Bremen Hamburg v Cherbourg iu Hamburg tem pa je najboljše tako. kakor je napravila kraljica iz *sabe. ( usahnile vse. Pa orhideje nagajajo še naprej. Četudi .pridejo srečno v svojo novo domovino, kjer naj bi rasle naprej v umetno ustvarjeni džungli. pod steklom, nočejo tako u- Vsakovrstne KNJIGE poučne knjige povesti in romani spisi za mladino se dobi pri "GLAS NARODA ogrski banki na Dunaju so imeli baje uradnika, ki je imel zelo lahko. pa tudi zelo važno službo. Edina njegova naloga je bila namreč povohati vsak bankovec po-mno- sebej. da je ugotovil, če je pristen ali ponarejen. Imel je tako dober nos. da je ponarejene bankovce takoj zavohal. Preden je stopil v zasluženi pokoj, je moral izvežbati naslednika, ker banka brez» njega ni mogla poslovati. Z vajo se da doseči tudi v tem pogledu marsikaj, kar se zdi človeku neverjetno. Tako pripoveduje dr. P. P«lten. da so ga nekoč opozorili, da je mogoče spoznati z vonjem eelo knjige. Kdor ima dober nas, lahko baje loči francosko ali angleško knjigo od nemške. Dr. Polten se je prepričal o tem in od taki'at spozna baje tudi v temi vsako knjigo, da-li izvira iz Anglije. Francije ali Nem- . čije. Merodajen je duh tiskarske] barv,, ki * iinhom p*i KNJIGARNI 'GLAS NARODA 99 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN !9 avqusta: M:tjpj>I lr v Cherbourg Uetgenland v Havre -0. avgusta: S,TIKXI.\ V TRST* Milwaukee v Cherbourg In Hamburg Vo'emlain v Cherbourg in v Boulogne mu Mer 14. septembra: He ile Ki .tri -« Maiir^t.iru.i \ 1 'res. \ x Havre I *llel I«.ur g It v Ha\ t e 15. septembra: Hreinen v ■ 'herbourg in v Hamburg v Cherbourg in 16. septembra: ii]>rii|iu- v Cherbourg Minrii-wiiyka v Havre IJr»-tnen v Hamburg 17. septembra: A«|tiit:iriia v Cherbourg IU>rli;imlK-^U l.a\re Voleml.-im v ISonb-gne sur Aler AukusH:* V lirriOVu | 20. septembra: l.eviathan v t 'tier l.iiiirg CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE^OER) Si« ne na m o 21. septembra: 1'aris v Havre 22. septembra: St iti tK.i rT v C'lerbi.urg In v H'emen l>i-ut»i hlanur-( 23. septembra: 1 M;uir.«lii' v .'h-rboijrg j We.sleriilaml v Ha«re < 24. septembra: SATI' UN IA V TIL>T J^tfaVette v II i\r«- l:« ^ur Mer Clevelxtutl v i'lr.Ti/1 urg in v Hamburg 25 septembra: Kun.pa v I'h-riifiurs in v Hrern«-n Westernland v I lav le 28. septembra: 1'res . Ilar«iit>g I lavr* v lldmliu g Naročite ga pri ja. Tudi nekatera važna kemična odkritja gredo bolj na račun vo-njji. nego kemičnih lastnosti snovi 216 West 18th Street New York City Mali Oglasi imajo velik uspeh Prepričajte se! 29. septembra: It*-retiKari.i ( heibourg <:«*ti. v. steub»-n v H«emen .\Vw Vork v Cherbfiurg in 30. septembra: II«.meric v »Jti *rboi rg Minri'jtiuika ,* Havre 1. oktobra: Ile «b- Krance v H.i\-re llrernen Ch«*rb.tutjs in v Hn-men Milwaukee v ciierlmurg In \ llamiiur^ Coma v <;en«»v'» Ve^mlam v »Sorlogr.e »ur M«-r V JUGOSLAVIJO Prtko Havre Na Illtrem Eltspresnem Parnilcu ILE DE FRANCE 30. Julija '— 27. Avgusta ' LAFAYETTE 6. Avgusta — 30. Avgusta PARIS 2. Septembra — 20. Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OSLA VI JE Za pojasnila in potne mu vprašajte mit pooblaščene agenta breach, Jdne 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKE Slovence zastopa: I LEO ZAKRAJŠEK I General Travel Service 1359 Serand Ave, New York. N.Y.