Poštnina plačana v gotovini« Sklenili smo, ker nam to nujno nalaga položaj, v katerem se nahajamo, da se lotimo v letošnjem letu z vsemi silami zgraditve težke industrije, ki je temeljna industrija za naše gospodarstvo in njegov nadaljnji razvoj. TITO Leto V. Št. 2. Ljubljana, 14. januarja 1949. Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Letošnji občni zbori morajo biti mobilizotor in organizator novih in še večjih delovnih zmag v tret em 'letu petletke Smelo je treba govoriti tudi o naših slabostih, pomanjkljivostih in napakah, ki jih je pri nas še veliko. Treba jih je odkrivati, da bi jih čimprej odstranili, da bi mogli nato v prihodnjem 1949. letu še hitreje napredovati. Ob vstopu v tretje leto naše petletke je tovariš Tito o svojem govoru, ki ga je imel v proračunski razpravi na izrednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, nakazal najvažnejše naloge, ki čakajo naš delavski razred v letu 1949. Letos, ko bo naš delavski razred še bolj kot v minulem letu moral razviti socialistični način tekmovanja, ko bo moral graditi težko industrijo, ko bomo morali z najučinkovitejšimi u-krepi pritegniti novo delovno silo o rudnike, da bodo naši rudarji nakopali čim več premoga, svinca, bakra, živega srebra itd., ko Bomo morali izboljšati železniški promet, zgraditi še več stanovanj, ko bomo morali še izboljšati kakovost izdelkov in prihraniti čim več materiala, pri tem pa utrditi tudi delovno disciplino, ko bomo z novim odnosom do dela, naslonjeni na lastne sile, še bolj razvijali udarništvo in podprli pobude novator-jev in racionalizatorjev, so sindikati, ki povezujejo delavske množice z avantgardo delavskega razreda, v prvi vrsti poklicani, da izvojujejo še veličastne jšo zmago od oseh dosedanjih. TITO čakali »nekakšnih dodatnih navodili, od zgoraj, ker se niso zavedali, da je bilo takšno planiranje od zgoraj navzdol lansko leto sicer še potrebno, letos, ko so se naše sindikalne organizacije že bolj okrepile, bi pa pomenilo to le dušitev njihove iniciative. Tako ti okrajni, in krajevni sveti sedaj v drugi polovici januarja zavirajo celo delo Glavnega odbora, da ne more. izdelati razporeda, katerim podružnicam bo potrebna pomoč, ker zaradi njihovega zavlačevanja še vedno nima pregleda nad občnimi zbori z vsega svojega področja. Z dobrimi političnimi in tehničnimi pripravami pa so planirali občne zbore krajevni sveti Škofja Loka in Črnomelj ter okrajni sveti Ljubljana, Celje in Trbovlje, hi so sklicali posebne sestanke predstavnikov oseh podružnic, se z njimi pogovorili o načinu priprav in določili najprimernejše dneve ter tudi pravočasno predložili svoje plane Glavnemu odboru. Vse te priprave so bile seveda le prve priprave v merilu okrajnih oz. krajevnih svetov, ker so dale le enot-prijeme za pripravo Zf * -'fesa otSzJS SeTSS.*. SSM 43533: delo osnovnih sindikalnih organizacij „„ — sindikalnih podružnic o letošnjem letu. Občni zbori sindikalnih podružnic, ki so se začeli v teh dneh in bodo morali biti o oseh podružnicah, razen v podružnicah gradbenih in poljedelskih delavcev, izvedeni do konca februarja, so najlepša in najbolj primerna prilika, da bomo naše sindikate tako organizacijsko, kakor tudi politično okrepili, če se bo z vztrajnim agitacijsko-propagandnim delom dvi- gala ideološko politična raven članov sindikatov in če bomo slehernemu članu sindikata znali prikazati, da je od krepitve in rasti sindikalnega gibanja, ki je tudi del naše borbe za socializem. odvisno izpolnjevanje oseh tistih nalog, katere terja od nas petletni plan in naša socialistična graditev. Priprava za letošje občne zbore se bistveno razlikuje od lanskoletnih. Medtem ko so bili lanskoletni še planirani od zgoraj navzdol, ko so se pripravljali takorekoč ob neposredni podpori višjih sindikalnih forumov, pomenijo letošnji občni zbori nov korak k osamosvojitvi in demokratizaciji sindikalnih podružnic. Letos so namreč vse priprave za te občne zbore Prepuščene samoiniciativi sindikalnih Podružnic in je vse težišče preneseno Prav za prav le na okrajne in krajevne svete, ki jih ob sodelovanju Podružnic planirajo od spodaj navzgor. To praktično pomeni, da pada °sa odgovornejši na vsakega posameznega člana in funkcionarja sindikalne Podružnice posebej, kako bodo letošnji občni zbori izvedeni, kakšen uspeh hodo imeli in kakšno bo bodoče delo sindikalnih podružnic. Čeprav bi okrajni in krajevni sveti niorali že do ?. januarja predložiti Glavnemu odboru podroben plan obrhih zborov, je to doslej izvršila le kotna j polovica okrajnih oziroma krajevnih svetov. To dokazuje, da so ti Pravilno razumeli specifičnost letošnjih r,bčnih zborov, ker so brez odlašanja ih pravočasno začeli z njihovim pla-hhanjem. Seveda so se pri tem plani-r&hju dogajale tudi napake, kakršne tudi napravili krajevni svet Bled, .,0 m ž a l e in Ormož, ki so občne Se planirali bodisi kar na seji or-hhizacijske komisije, bodisi na seji sSnega odbora brez kakršnega koli n; kovanja in posvetovanja s podruz-stn^hi. rili pa celo tako, __ .. rll krajevni svet Ormož, kakor je ki niti cah, sindikalne podružnice pa čaka sedaj še ose tisto podrobno delo, od oddelkov in grup do posameznikov, ki ga bodo morale še izvršiti, če bodo hotele, da bo občni zbor res vsestransko uspel, prikazal uspehe in analiziral tudi vse napake ter vzroke teh napak, ki jih bo treba odpravljati, da bodo napori kolektiva ob koncu tretjega leta petletke nagrajeni še z večjimi uspehi. Sindikalne podružnice bodo morale zato izkoristiti te priprave za občne zbore, da bodo prav sedaj še enkrat pregledale ves svoj kolektiv in pritegnile v sindikate vse še neorganizirane delavce in uslužbence in jih zainteresirale za delo v podružnici ter za sodelovanje na občnih zborih. Pri teh pripravah bodo podružnice pobrale vso zaostalo članarino od vseh tistih, ki so z njo v zaostanku, ker bodo ti zaostankarji lahko sodelovali na občnem zboru le, če bodo imeli n celoti poravnano svojo članarin/). Občni zbori pa bodo tudi prilika, ko bodo sindikalne podružnice lahko uredile plačevanje članarine in še enkrat ugotovile, če vsak član njihovega kolektiva plačuje članarino od dejanskega zaslužka. Napake namreč, kakršne je d tem pogledu ugotovil plenum Centralne uprave sindikatov gradbenih delavcev, da je zaradi malomarnosti nekaterih sindikalnih funkcionarjev povpreček pobrane članarine za polovico manjši od pooprečka kosmatega zaslužka gradbenih delavcev, se dogaja verjetno tudi marsikod drugod. Pravilno plačevanje članarine pa seveda ne bo le naloga tajnika in blagajnika v sindikalni podružnici, ampak tudi delo kulturno prosvetne komisije, ki bo s popularizacijo sindikatov ter s prepričevalnim pristopanjem k novodošlim delavcem iz vasi prikazovala ves čas teh priprav politično vsebino občnih zborov. Druga, še važnejša naloga, pri p-ra-pravah za občne zbore, pa je politična utrditev podružnic. Zato bodo morala biti poročila dobro obdelana, skrbno in pravočasno pripravljena, da bodo res konkretno zajela z ozirom na politično in gospodarsko dogajanje doma in o svetu vsa notranja vprašanja kolektiva, za kastera se ta ali oni kolektiv bori in na podlagi katerih bo mogoče sprejeti tudi konkretne sklepe. Ne smemo namreč pozabiti, da je vsak delovni kolektiv dej našega planskega gospodarstva in da so naloge vsakega kolektiva del splošnih nalog v borbi za izpolnitev petletnega plana, o borbi za izgraditev socializma v naši državi. Zaradi tega je treba smatrati osa notranja vprašanja kolektiva kot del splošne borbe in splošnih nalog. Naloga okrajnih in krajevnih svetov bo, da bomo nudili podružnicam pri obdelavi teh vprašanj vso pomoč. Tako konkretno sestavljena, obdelana in pripravljena poročila, bodo izzvala živahno razpravljanje, o katero bodo posegali Dsi člani kolektiva. Takšna, na notranjo problematiko oprta poročila. ki bodo resnično obračun dela podružnic, pa bodo tudi pripomogla, da občni zbor ne bo ugotavljal le na splošno, češ, da je za slabo delo podružnice krivo preslabo sodelovanje vsega članstva, ampak bo znal v razgibani diskusiji iskati za to nedelavnost globlje in prave vzroke. Zato bodo morati sindikalni aktivi v podružnicah prav v teh pripravah poživiti tlelo o grupah, pododborih in odborih, ko bodo ustmeno, pismeno, na stmčasih in z vsemi razpoložljivimi sredstvi agitacije in propagande vsak dan sproti opozarjali na važnost udeležbe na občnem zboru, prikazovali pomen volitev novega odbora, popularizirali o tisku in besedi tiste najboljše in najpožrtoo-valnejše delavce, funkcionarje, udami-nike, nooatorje in racionalizatorje, žene in mladince, ki uživajo pri oseh delavcih zaupanje in ki bi bili tudi sposobni voditi sindikalno podružnico. Na ta način bomo na sestankih grup, pododborov in odborov zainteresirali vse člane, da bodo razmišljali in razpravljali o tem, kdo naj pride v odbor, kako bo kolektiv uspešneje izpolnjeval svoje dnevne proizvodne naloge že od vsega začetka letošnjega leta In realiziral notranji plan. V takšni razgibanosti in zaostreni borbi pri graditvi socializma pa bomo istočasno spoznali, odkrili in se spoprijeli z vsemi tistimi sovražniki v podjetju, ki ponekod še poskušajo nastopati s svojimi sovražnimi parolami in odvrniti nekatere naše delovne ljudi, od izpolnjevanja planskih nalog. Če se bodo podružnice res vsestransko pripravljale na občne zbore, ne bo prav nobene potrebe, da bo treba, kakor se je dogajalo še lansko leto, odlagati občne Spore rta poznejši čas. Če pa bodo poročila slaba, če ne bodo pre-diskutirana na seji upravnega odbora podružnice ob podpori okrajnega in krajevnega sveta, če finančno poslovanje ne bo urejeno in bo poročilo vsebovalo le gole številke brez obrazložitve, če niti skupine ne bodo volile svojih poverjenikov in če tudi tehnične priprave ne bodo izvršene, potem bo to samo dokaz, da sindikalna podružnica in kulturno prosvetna komisija nista razumeli pomena in važnosti občnega zbora in da bo podružnica, kakor doslej, še tudi naprej le životarila, in zanemarjala skrb za proizvodnjo in potrebe svojega kolektiva, ker ni storila ničesar, da bi izboljšala svoje delo in se temeljito pripravila za naloge v novem letu. Ko se pripravljamo na občne zbore sindikalnih podružnic, se učimo na izkušnjah, ki smo si jih pridobili Ionsko leto! Vlijmo v te priprave vso politično vsebino, zaktivizirajmo in pritegnimo k temu delu vse člane kolektiva, da bodo občni zbori najmogočnejša politična in gospodarska manifestacija za izvršitev nalog tretjega leta petletke! Dvigajmo d slehernem članu kolektiva, kjer delamo, razredni ponos, da bomo tako vsak dan dokazovali vsemu svetu in vsem, ki nas danes klevetajo in hočejo omalovaževati naše uspehe, da smo in bomo tudi v bodoče kljub osem napadom imperialistov in klevetam, ki se širijo iz držav ljudske demokracije, dosegli nove, še večje uspehe pri graditvi socializma! Tako bomo najbolje dokazati pravilnost naše poti, po kateri nas modi Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. T. L. horšenem planiranju ni obvestil r °Hh podružnic, in je eden izmed. J1nkcionarjeo sindikalne podružnice s x?i°čja tega krajevnega sveta zvedel )iJL.na Republiškem odboru o Ljub-nlxJ’ da ima njegova podružnica J zpor že planiran. Stično napako svet sra?lu Je napravil tudi okrajni zborov planiral’ za A1 asproinn slej sploh ki je večino občnih mesec marec. do- p a planov na l ° a’ Ljutomer; Po sto j-tu N . sicer osi. celo plačane snvLCl0nTr}e, m.°foje število krajevnih , I D\ ] okrajni in krajevni sveti so 7 . Pokazali, da niso začeli planirati 7_v j je bilo objavljeno navodilo izvedbo občnih zborov, ampak so SLOVESNA OTVORITEV RAZSTAVE »DELAVNOST ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE« V sredo popoldne so v veliki dvorani Doma sindikatov v Ljubljani slovesno odprli razstavo »Delavnost Zveze sindikatov Jugoslavije«. Slovesne otvoritve so se udeležili predsednik vlade LRS in sekretar CK KPS tovariš Miha Marinko s člani vlade, sekretar Prezidija Ljudske skupščine LR Slovenije tov. Fran Lubej, zastopnik JA, zastopniki ljudskih oblasti, množičnih organizacij, sindikatov ter raznih ljudsko-prosvetnih ustanov. — Razstavo je odprl s kratkim nagovorom predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije tov. Rudolf Janko, ki je poudaril, da je ta razstava skromen poizkus, pokazati to, kar je dosegel delavski razred Jugoslavije pod vodstvom Partije in maršala Tita. Razstava bo odprta vsak dan do 26. januarja od 9. do 20. ure. Predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko med zagorskimi rudarji V nedeljo 9. t. m. je obiskal predsednik vlade LRS in sekretar CK KPS tov. Miha Marinko v spremstvu ljudskega poslanca tov. Janeza Vipotnika in sekretarja OK KPS tov. Dušana Pevšeta zagorske rudarje. Ob tej priliki je imel lov. Miha Marinko na množičnem zborovanju govor, ki ga priobčujemo v izvlečku. Uvodoma je tov. predsednik poudaril, da prihaja med zasavske rudarje kot ljudski poslanec, da jim čestita za uspehe, ki so jih dosegli leta 1948 v borbi za izvršitev plana. Potem ko je omenil velike napore rudarjev, ki so v borbi za izvršitev plana dali vzor proletariatu Slovenije, je tov. Miha Marinko analiziral vzroke lanskoletnih uspehov. Uspehe je treba pripisati enotnosti vodilnega aktiva in enotnosti delovnega ljudstva, ki je pokazalo visoko zavest, da dela in ustvarja v dobrobit naše celotne ljudske skupnosti. Ti uspehi torej niso slučajni, tudi niso plod dela samo zadnjih mesecev niti samo let po osvoboditvi, ali plod in afirmacija borcev narodnoosvobodilne borbe, ampak imajo svoje korenine že iz daljše dobe. Zagorski proletariat ne bi bil zvest svojim revolucionarnim tradicijam, če sedanje borbe ne bi zmagovito izbojeval. Nato je tov. predsednik orisal borbeno tradicije zagorskih delavcev, ki segajo že v razdobje pred prvo svetovno vojno. Pri tem je omenil leto 1908. ko je Ivan Cankar kandidiral v Zagorju in dobil tam 600 glasov, njegov nasprotnik pa le 60; omenil je veliko stavko v revirjih v zadnjih 10 letih preteklega stoletja ter nadaljnji razvoj delavskih organizacij, sindikalnih iu zadružnih. Nato se je tov. Marinko dotaknil borbe revirjev v razdobju po razpadu Avstro-Ogrske, ko je v revirjih spontano vzniknila tro-dnevna sovjetska oblast, kot so jo takrat imenovali. »Instinktivno je rudarski proletariat čutil, da je to prilika, da vzame oblast v svoje roke, toda ker za njim ni stalo močno gibanje niti v vsej Jugoslaviji niti v vsej Sloveniji in ker je tako gibanje šlo krivo pot tudi v srednjeevropskih državah, kjer je bil premočan socialdemokratski oportunistični vpliv na delavsko gibanje, ti uspehi niso mogli dovesti do globlje afirmacije v političnem ali državnem življenju. Toda delavsko gibanje, ki ga je začela socialnodemokratska stranka, iz katere je zrasla Komunistična partija Jugoslavije, se je v revirjih in zlasti v Zagorju razmahnilo v široko množično gibanje.« Tovariš predsednik jo v kratkih potezah očrtal razvoj delavskega gibanja v revirjih med dvema svetovnima vojnama. ko se je zlasti v Zagorju v vseh kritičnih momentih pokazala kompaktnost in enotnost rudarskega delavstva. Revirji So dali že v stari Jugoslaviji mnogo najboljših borcev in organizatorjev Partije. Simpatije delavstva so bile na strani Partije, kar je proletariat iz reevirjev ponovno dokazal v kritičnih dneh, ko je šlo za usodo slovenskega naroda, ko se je bila borba za njegovo osvoboditev. Potem je tovariš predsednik nadaljeval: »Uspehe smo dosegli. Lahko smo ponosni nanje. Potrebno pa je še, da stalno stremimo naprej. Mi vidimo v svoji sredini še marsikatero slabost in napako, katero ie treba odstraniti, da bi lahko hitreje in uspešneje nadaljevali svojo borbeno pot. Ne bom c zadrževal na drobnih vsakodnevnih kritikah in raznih drobnih nepravilnostih, ki so, ki bodo in ki jih je treba stalno s pozitivno kritiko odstranjevati.« Tov. Marinko je govoril še o reakcionarnih elementih pod najrazličnejšimi krinkami, ki so morali zaradi naših uspehov sicer precej potihnili, ki pa seveda rovarijo in bodo rovarili dalje, dokler jih ne bomo onemogočili. Tovariš predsednik je podčrtal potrebo, da se delavski razred ob svojih uspehih in naporih za izvršitev plana, za zgraditev socializma, globlje zanima za vsa naša družbena in politična vprašanja. »Treba je, da se razvijate v take zavestne državljane, ki bodo sposobni ob vsaki priliki poseči tudi po družbenem ali državniškem poslu in ni dovolj samo to, da dajete fizično napore za ma-teralni dvig naše blaginje.« Nato je pokazal na primer predvojnega dela delavskega društva »Vesna« in dejal: »Ni naš cilj — socializem — le v tem, da je treba delati in ustvariti, ali le v tem, da .imamo toliko in toliko plače, in da dobimo toliko in toliko življenjskih potrebščin. Ni dovolj stremeti samo za materialno stranjb življenja, potrebno je stremeti tudi za tem, da dobimo v našem družbenem življenju novo vsebino. Bistvo sosializma ni samo v materialnih pokazateljih. Razvoj socializma se odraža tudi v tem, kako se bomo kulturno in prosvetno dvignili na višji nivo, da bomo znali najti lepša razvedrila, da bomo stremeli po kulturnih lepotah. Ni stvar v tem, da bi zahtevali od ljudi, naj samo garajo in garajo, naj dajejo industriji toliko in toliko vagonov premoga, ampak je treba tudi stremeti, da se ob tem delu istočasno razvijamo, da bo proletariat tudi nosilec kulture delovnega človeka.« Tovariš predsednik je v svojem govoru opozoril na naloge Komunistične partije, Osvobodilne fronte, sindikalnih in strokovnih, ženskih in mladinskih organizacij, da dvigajo pri državljanu zavestno družbeno disciplino, da bo lahko vsak poedinec globlje ocenjeval, kaj je dobro in kaj ni prav. Iz take sredine bodo rasli novi kadri, ki bodo sposobni dvigniti našo družbeno in politično življenje na še višjo stopnjo. V nadaljevanju svojega govora je, tovariš Miha Marinko Orisal pot nove Jugoslavije, ki jo vodi tov. Tito in ki je edino možna in pravilna pot. Ko je omenil uspešnost in vžžnost dela CK KPJ v letu 1948., so njegov govor navzoči večkrat prekinili z vzkliki Komunistični partiji in tov Titu. Med drugim je tovariš predsednik dejal: »Bilanca je izredno pozitivna, zlasti še, če upoštevamo, koliko ovir in težav nam je prizadejal neupravičen in neosnpvan napad Infonnbiroja. Ta napad, lrl traja danes že več kot pol leta, je zahteval od naše Partije in od naših narodov ogromno naporov, mnogo notranje trdnosti vsakega posameznika in vseh naših organizacij. Mnogo smo pri nas razpravljali o tozadevnih političnih in mednarodnih vprašanjih, mnogo je bilo zato porabljenega dragocenega časa, ki bi ga sicer lahko posvetili organizaciji in razvijanju našega gospodarstva.« — Potem, ko je omenit da je bilo leto 1948. poleg tega še leto kongresov KPJ, komunističnih partij republik, Zveze sindikatov, mladine in žen, je poudaril, da smo kljub vsem tem nalogam in kljub vsem oviram s strani dežel ljudske demokracije uspeli, da je bil sprejet budžet za novo leto in podana bilanca starega leta še pred letom 1949. Razčiščenje teh vprašanj ie bilo v naši sredini samo pozitivno. Kljub ogromnemu delu na najrazličnejših področjih je šlo dfelo v gospodarstvu, v urejevanju državnih vprašanj pospešeno naprej, in krosa tega je bilo to, da je lahko zvezna skupščina že 27. in 28. decembra sprejela budžet za leto 1949. »Plan smo izpolnili v vseh panogah, razen tistih, za katere obstajajo zunanji objektivni in ne naši subjektivni vzroki. V vseh panogah, ki so bile odvisne od naše sposobnosti in volje, je bil plan izpolnjen 100 odstotno ih v marsikaterih panogah tudi močno prekoračen. Plana nismo izpolnili v onih panogah, v katerih smo tudi navezani s trgovskimi pogodbami na dežele ljudskih demokracij, kjer kljub trgovskim pogodbam nismo mogli nabaviti potrebnih strojev in materiala, to je, v nekaterih panogah težke industrije.« Tov. predsednik se je nato dotaknil očitka, da smo morda preveč zaupali deželam ljudske demokracije in poudaril, da ta očitek potrjuje, da je naša zvezna vlada, naše politično vodstvo vodilo politiko popolne iskrenosti mednarodnega sodelovanja z deželami ljudske demokracije. Izkušnje preteklega leta so nam pomagale, da bomo v bodoče dovolj previdni, da nas ne bo mogel nihče več zavirati pri našem delu, »Kompaktnost in enotnost naših narodov, kompaktnost in enotnost Komunistične partije Jugoslavije in kompaktnost in enotnost Osvobodilne fronte je dokazana in odvisno je samo od nas, samo od te naše enotnosti, da bomo premagali vse ovire.« »V svoji revolucionarni doslednosti smo doslej manj trgovali s kapitalističnimi državami, kakor pa dežele, ki nam danes očitajo, da gremo v imperialistični tabor. V ekspozejih v Ljudski skupščini je bilo to dokazano z argumenti in podatki. Torej ne more biti nikakega očitka, če tudi mi trgujemo s kapitalističnimi deželami. Mi tega tudi drugim deželam ne očitamo, ker vemo, da je to verjetno v korist njihovega gospodarskega dviga in razvoja. Jasno pa je, da bomo tudi mi trgovali z vsakomur, če bo ta trgovska zamenjava nam v korist. Jasno pa je tudi, da bo naše vodstvo tako kot doslej tudi odslej v vseh mednarodnih odnosih bdelo nad čuvanjem in utrjevanjem naše gospodarske, nacionalne in državne neodvisnosti, Danes, ko poleg Sovjetske zveze nastajajo še druge socialistične države, je treba v praksi določiti, na kakšen način naj socialistične države med seboj občujejo yi kakšni naj bodo njih medsebojni odnosi. Pri taki Partiji, ki je napravila pred vojno in med njo tako težke preizkušnje, pri takem delavskem razredu in pri takih narodih, kakršni so jugoslovanski narodi, popolnoma upravičeno pričakujemo, da bomo v tem uspeli. Naš razvoj bo dokazal da klevetniki naše Partije nimajo prav « (Nadaljevanje na 2. strani.) Predsednik veade liS tov. M ha iMariiA© med zagorskimi rudaril (Nadaljevanje s 1. strani.) Diskusija ir. kritika, ki se vedi na naši in na eni strani, se močno razlikuje. Na naši strani je principieina, konkretna, argumentirano dokazovanje našega stališča, na njihovi strani pa je čestokrat prav nepošteno, nekomunistično, nesocialistično klevetanje, ki bi ga pričakovali’ samo od vulgarnih buržoaznih listov,« »Človek se vpraša, kakšna naj bo posledica teh očitkov in tega rovarjenja, kakšna naj bo posledica tega, da dajejo sosednje demokratične države zatočišče odpadnikom in izrodkom, da jim dajejo na razpolago radio in da jih finansirajo za to, da vrše nezaslišano kampanjo proti nam. Človek se vpraša, aii je to res v interesu utrjevanja mednarodne solidarnosti, ali je to res v interesu razvijanja kompaktnosti proiiisnperialistične fronte. Objektivno je rezultat takega njihovega dela popolnoma drugačen. Če bi šlo po njihovem, bi to samo slabilo našo kompaktnost, našo trdnost, povzročalo bi notranje krhanje, v končni posledici bi vodilo do državljanske vojne, ker je jasno, da resnični borci in delovne množice, ki danes s takšnimi napori grade temelje lepšega življenja, ne bi mogli dopustiti, da bi propadle te pridobitve, ki so bile izbojevane z milijonskimi žrtvami.« »Tisti izrodki, — ponavadi samo strahopetci, dogmatičarji in skriti sovražnikovi agenti v naših vrstah e— spadajo po objektivnih posledicah v en tahor z reakcionarnimi elementi v naši sredini, z onimi, ki nočejo socializma, ki hočejo povratek v kapitalistični družbeni sistem, ki hočejo povratek stare Jugoslavije. Zategadelj je treba take ljudi odločno odstraniti iz naših vrst, onemogočiti jim je treba rovarjenje pod krinko Informbiroja, ker se njihovo delo po rezultatih popolnoma nič ne razlikuje od rovarjenja agentov zunanjih imperialistov.« »Interes delavskega razreda in delovnega ljudstva je gradnja socializma. Brez mehanizacije poljedelstva pa ni našega razvoja v socializem. Mi nočemo biti zaostala dežela, mi hočemo naprej, k višjemu življenjskemu standardu. Tega pa nam lahko da samo dvig mehanizacije, hitrejše razvijanje proizvodnih sil. Nihče nafti ne more preprečiti te poti, če bomo enotni, če bomo razkrinkavali in onemogočili prišepetovalce, ki skušajo zbuditi dvom o Titu, to je o tem, ali smo na pravi poti ali ne. Nihče nam ne more preprečiti te poti, če bomo onemogočili reakcijo, Id si vedno znova izmišlja bajke o grozeči vojni itd.« »Bajke o novi vojni širijo tisti, ki hočejo zmanjšati naš delovni elan. To so oni, ki nočejo organiziranega gospodarstva, to so oni, ki hočejo anarhijo zato, da bi si v anarhiji kopičili bogastvo. Res je, da je imperialistom naša nova Jugoslavija trn vzpeti, da bi se radi polastili našega velikega prirodnega bogastva. Toda usppli bi le, če bi bili mi slabi, če bi nas mogli pregaziti brez večjega vojnega konflikta. Pa to ni mogoče, zato že skrbi naše vodstvo. Prav zato, ker hočemo mir, ker hočemo zgraditi socializem, moramo utrjevati našo obrambno sposobnost. To pa ne pomenil agresivnost proti komurkoli, ampak ime namen preprečiti skomine imperialistov po našem bogastvu, po naši zemlji.« Tov, Marinko je nato očrtal nekatera dejstva iz zunanjepolitičnega dogajanja, ki dokazujejo, da ni nikjer med ljudstvom vojnega razpoloženja in da narašča odpor svobodoljubnih sil proti načrtom ameriških imperialistov. Nato je ostro obsodil provokacijo tistih, ki širijo govorice^ da bi naš spor s Kominformom lahko privedel do vojnega konflikta, »Take govorice pomenijo klevetanje Sovjetske zveze, pomenijo pripisovanje napadalnih namenov socialistični državi. Res je spor, ki so ga začeli oni in ne mi, spor, ki ga zaostrujejo oni in ne mi, dovedel celo do gospodarskih sankcij proti nara, S tem sam delajo težave. Sklepati na možnost vojno-napadalsih namenov, to pa morejo samo klevetniki Sovjetske zveze, samo prikriti agenti reakcije,« Mi pa vemo, da bo moralo nekoč — prej ali slej — slediti spoznanje njihove zablode. Moralo bo slediti spoznanje, da se odnosi med socialističnimi državami ne morejo graditi ns metodah odnosov med kapitalističnimi državami. Odnosi med socialističnimi državami morajo nastati na podlagi vzajemnega sodelovanja, spoštovanja nacionalne individualnosti, spoštovanja interesov posameznih socialističnih držav, na podlagi iskrenosti in vzajemnega razumevanja interesov v medsebojnem sodelovanju.« Potem, ko je poudaril uspehe v letu 1948., je tov. predsednik pokazal na letošnje glavne naloge. Predvsem bo težišče dela v težki industriji in rudarstvu. V boju za plan je velike važnosti, da delamo enakomerno že od začetka, s stalnim tempom, da ne dopuščamo nobenih zaostankov. Obenem bomo morali letos posvetiti še večjo skrb ka&or lani dvigu življenjske ravni, »v lem 1949. se mora občutno dvigniti življenjski standard. To moramo_ doseči. _Zn to pa je treba razviti množično iniciativo. Tu bo potrebna iniciativa vsakega krajevnega odbora, vsakega podjetja. Mnoge drobne predmete, ki so nam potrebni v vsakodnevnem življenju m nam jih sedaj primanjkuje, lahko proizvajamo. Našo trgovino moramo usmeriti na to, da bo postala signalizator, ki kaže, kaj je treba proizvajati.« Ko je govoril o pomoči prebivalstva organom ljudske oblasti, je rekel: »Organom ljudske oblasti je treba pomagati na vse popriščib. Ni potrebno povsod začeti samo s kritiko. V tem pogledu kritika verjetno ni prva na mestu, čeprav je potrebna. Če bi izvolili koger koli iz vaše srede in ga postavili na odgovorno m -to. jutri na ,>adli no niein, ne da bi mu nomazali. bi se vsak zlomil in upadla M mn' volja. Treba je pomagati. Treba se je zave- dati, da noben človek ni vsemogočen, da je omogočen uspeh v kolektivnem sodelovanju. Pozitivna kritika je vsekakor umestna, toda treba jo je izreči na pravem mestu, iz oči v oči in ne za hrbtom. Treba je predlagati, kako naj se to in ono popravi, da bo šlo bolje. Mnoge nepravilnosti so n. pr. v preskrbi. Potrebna je kontrola potrošnikov. Če so predpisi nepravilni, je treba signalizirati. Naši odgovorni tovariši bodo za taka opozorila hvaležni, ker je nemogoče samo v uradu vedeti, ali je vse prav ali ne. O vsem tem je treba mnogo misliti, najti oblike za zboljšanje našega dela.« Tov, Marinko je nato v zvezi z vprašanjem rudarskih upokojencev med drugim dejal: »Vprašanje rudarskih upokojencev še vedno ni rešeno tako, kot bi moralo biti. V nekaterih drugih panogah je vprašanje upokojencev že ugodno rešeno. Reševanja tega vprašanja se je treba zato odločno lotiti. Osnovni zakon je tako splošen, da je za vsako posamezno kategorijo polno vprašanj, ki hi jih bilo treba rešiti z uredbami. Pripravlja se novi zakon, ki bo rešil ta vprašanja. Novi zakon je pripravljen v tem duhu, da se bo višina pokojnine odmerjala na podlagi števila let, ki jih je delal. S tem bo stvar precej poenostavljena. Danes moramo izplačevati pokojnine ne glede na zavarovanje v preteklosti. Naša socialna dolžnost je, da se pokojnine dajo po letih službe, ne glede na to, ali je delavec vplačeval v fond za socialno zavarovanje ali ne. Vendar pa ima tisti, ki je dejansko plačeval prispevek za socialno zavarovanje, večjo moralno pravico do pokojnine.« Ob koncu se je zaustavil še na vprašanju odnosa do kmetov in obrtnikov. Omenil je, da imajo nižji organi oblasti večkrat nepravilen odnos do kmetov in obrtnikov in da napravijo pogosto številne napake. V odnosa do kmetov je treba strogo razlikovati male, srednje in velike kmete. Proti špekulantom se moramo stalno boriti. Nepravilno je, če začenjamo pri malih, velike špekulante pa medtem puščamo ob strani. Napačno izvajanje oblastvenih nkrepov pri odkupih in sličnem včasih zavira razvoj kmetijske proizvodnje in nstvarja nepotrebno negotovost zasebnih proizvajalcev. Pogosti so tudj nepravilni odnosi do obrtnikov. Obrtniki lahko s svojo strokovno usposobljenostjo mnogo pripomorejo k dvigu življenjske ravni, izdelujejo visoko kakovostne izdelke in opravijo številne vsakodnevne usluge, ki so potrebne prebivalstva, s svojimi proizvodi pomagajo kriti potrošne potrebe prebivalstva. To morajo imeti organi ljudske oblasti stalno pred očmi. Proti napakam, ki so storjene nasproti obrtnikom in kmečkim producentom so že pod-vzeti ostrejši ukrepi, da se onemogočijo krivice, ki se delajo bodisi iz neznanja ali pretiravanja, bodisi da jih delajo namerno ljudje v našem aparatu, ki nimajo nič skupnega z našo politiko, ker je ne razumejo ali namenoma nočejo razumeti. Tov. Marinko je ob zaključku pozval k večjemu sodelovanju volivcev na zborih volivcev in potom naših družbenih organizacij na sodelovanje in pomoč za odstranjevanje napak m za uspešnejše delo naših oblastvenih in gospodarskih upravnih organov. Enotna sbvansko-žtalijanska ljudska fronta na Svobodnem tržaškem ozemlju vznemirja Vidalija ii vso reakcijo Z objavo poziva, ki so ga objavili in izdali predstavniki KP Tržaškega ozemlja skupno z vsemi ostalimi demokratičnimi množičnimi organizacijami v Trstu v zvezi z bodočimi upravnimi volitvami, ko je bil ustanovljen posebni volivni odbor, se je borba med Vidaii-jem in demokratičnimi množicami še bolj zaostrila. Ta volivni odbor, ki ima nalogo koordinirati akcijo za votivno kampanjo ter razviti v italijanskih in slovanskih demokratičnih množicah zavest o potrebi te enotnosti, je zato izzval v vrstah Vidaiijevcev silno iznenadenje in zmedo. Zato poskuša Vidali tudi sedai izliti kakor takrat pred sedmimi meseci, ko se je izrekel za resolucijo Informbiroia, vso jezo in žolč proti demokratičnim množicam in hiti na vso moč dokazovati pran' sedaj, da ta enotnost ni potrebna in da za to tudi ta votivni odbor ne predstavlja ničesar. Toda vse to dokazovanje in laži, katerim niti malo ne veruje tržaško ljudstvo, ker se je prepričalo nasprotnem na vsem dosedanjem početju Vidaiijevcev, so le voda na mlin imperialistov in tržaške reakcije, ki stresa svoj gnev nad naprednimi množicami. Aretacije tovarniških odborov v največ] ih tržaških industrijah, odpusti in obsodbe tovarišev, ki so zagovarjali dvojezičnost, obsodba članov stavkovnega odbora 12 dnevne stavke v letu 1946, ka- kor tudi dejstvo, da okupacijska vojaška uprava še nadalje izvaja zakon o poitalijančenih slovenskih imenih in da sodišča izrekajo kazni proti vsakomur, ki pred sodiščem govori slovensko, če zna tudi italijansko — dokazuje prav nasprotno — kako zelo je potrebna enotnost vseh demokratičnih množic na tržaškem ozemlju. Ta enotnost je potrebna, ker bo le z enotnostjo vseh demokratičnih množic uspešna in učinkovita borba proti vsem krivicam in ker bo le tako mogoče ustvariti sožitje med narodi, ki živijo na tem ozemlju. Te resnice Vidali ne bo prekričal! Tako glasna je, da odpira oči celo nekaterim njegovim pristašem, kakor ie bil to primer na Proseku, ko so se štirje njegovi pristaši, ki so se svoječasno sicer izrekli za resolucijo In-formbiroja, sedai aktivno vključili v volivni odbor za enoten nastop pri volitvah, Vidali trohi svoje, Vidali hoče dokazovati nasprotno, kakor ugotavljajo demokratične množice. Vidali hoče tudi sedaj oh volitvah razbijati enotnost demokratičnih množic tržaškega ozemlja, njegovi pristaši pa razmišljajo im spregledujejo in puščajo Vidalija na cedilu, ker spoznavajo, da ie le v slogi moč in da resolucija Informbiroja. če gre za enoten nastop v borbi proti imperialističnemu zasuž.njevaniu, ne more in ne sme biti ovira. P010ČIL0 ZVEZE PLJUSKE KOMISIJE 0 IZPOISITSI GOSPODllSKEGU PLAHA m LETO 1948 Etaliiansko delovno Ižudstvo w borbi za snele pravice FINANČNI POKAZATELJI IZPOLNITVE PLANA . % A Plan dohodkov splošnega državnega proračuna je bil uresničen s 103,8 Pri tem: 1. Plan dohodkov zveznega proračuna 100,7 2. Plan dohodkov republiškega proračuna 109,7 B Skupna izpolnitev splošne akumulacije, (Davek na promet proizvodov) 107,1 NARODNI DOHODEK % Narodni dohodek je bil uresničen 99,8 IZPOLNITEV PLANA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE (Po upravno-operativnih vodstvih.) % A Industrijska proizvodnja (v ožjem smislu) zveznega pomena 100,8 Pri tem: 1. MINISTRSTVO ZA TEŽKO INDUSTRIJO 97,3 a) Generalna direkcija črne metalurgije 103,8 b) Generalna direkcija aluminija in bakra 105,4 c) Glavna direkcija negorljivega materiala 96,4 d) Generalna direkcija kovinske industrije 80,4 e) Glavna direkcija industrije motorjev 73,0 i) Glavna direkcija elektroindustrije 108,0 2. MINISTRSTVO ZA LAHKO INDUSTRIJO 103,2 a) Generalna direkcija cementa 80,0 b) Glavna direkcija azbesta 56,9 c) Generalna direkcija kemične industrije 102,8 d) General, direkcija industrije stekla 111,0 e) Generalna direkcija industri- je celuloze, lesovine in papirja 101,2 f) Generalna direkcija medicinske industrije 112,8 g) Glavna direkcija tekstilne industrije _ _ 104,3 h) Glavna direkcija usnja in gume 102,8 i) Generalna direkcija živilske industrije __ 102,4 j) Generalna tobačna direkcija 108,2 3. INDUSTRIJA DRUGIH ZVEZNIH RESORJEV 102,0 B Industrijska proizvodnja republiškega pomena 105,1 Od tega: a) LR Srbija 103,9 b) LR Hrvatska 106,2 c) LR Slovenija 105,0 č) LR Bosna in Hercegovina 100,1 d) LR Makedonija 91,3 e) LR Črna gora 72,2 b) Generalna direkcija barvanih kovin 101,6 c) Generalna direkcija za nafto in plin 66,6 2. Rudarstvo v ljudskih republikah 94,0 F Izpolnitev plana proizvodnje zveznega in republiškega pomena po panogah delavnosti — skupno; 101,1 a) Proizvodnja in razdelitev električne energije 105,2 b) Proizvodnja in predelava premoga 93,7 c) Proizvodnja in predelava nafte 67,8 d) Črna metalurgija 105,8 e) Metalurgija raznobarvnih kovin 103,0 £) Proizvodnja, plemenitev in predelava kovinskih rud 96,1 g) Industrija kovin in predelava kovin 90,0 h) Etektro-industrija 104,2 i) Kemična industrija 96,5 j) Industrija gradbenega materiala 89,7 k) Industrija lesovine, celuloze in papirja 106,7 l) Tekstilna industrija 102,4 m) Industrija usnja in obutve 100,9 n) Industrija gume 102,9 o) Živilska industrija 108,9 p) Grafična industrija 100,5 r) Tobačna industrija 109,7 s) Filmska industrija 92,8 IV. IZPOLNITEV KMETIJSKEGA PLANA % A Skupna vrednost kmetijske proizvodnje je bila uresničena 99 B Skupna poljedelska proizvodnja 1. Žito — skupno 110 a) Pšenica 112 b) Koruza 109 2. Industrijske rastline a) Sladkorna pesa 109 b) Konoplja-vlakno 109 c) Lan 76 d) Bombaž 139 e) Sončnice 105 C Izpolnitev plana proizvodnje sadja in grozdja a) Jabolka 96 b) Slive 83 c) Olive 37 d) Grozdje 78 D Izpolnitev plana živinoreje Številčno stanje živine a) Konji 100 b) Govedo 102 c) Prašiči 90 d) Ovce 104 V. IZPOLNITEV PLANA GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE % A Plan gozdarstva je bil uresničen z 81 B Plan lesne industrije je bil uresničen s 85,7 VL IZPOLNITEV PLANA GRADBENE STROKE (Podatki po vrednosti.) % Naraščajoče odpuščanje delavcev iz službe, ker so nekatera podjetja prenehala z delom, povzroča med italijanskim delovnim ljudstvom silno ogorčenje, ki se odraža v vedno številnejših stavkah. V teh stavkah in v borbi za svoje pravice, za izboljšanje položaja nastopajo enotni in združeni tako industrijski, kakor tudi poljedelski delavci. Tako je te dni, ker so prenehali z delom v dveh največjih industrijskih podjetjih »Valdevit« in »Visnara« v Bologni demonstriralo- več kakor 30.000 delavcev, ki so po končanem zborovanju krenili pred prefekturo mesta z namenom, da bi tam predložili svoje zahteve. Toda policijski in napadalni odredi so lih napadli s streli iz avtomatskega orožja, pri čemer je bilo 20 delavcev ranjenih. Do podobnih spopadov je prišlo tudi v Modeni in Mantovi, kjer je policija prav tako napadla delavce, ki so se udeležili javnega zborovanja, katerega je priredila Generalna konfederacija dela. Ko se j® ta vest o surovem policijskem napadu na zborovalce potem še raznesla po ostalih krajih Italije, je vse to izzvalo med delavci tolikšen odpor, da so oni solidarno nastopili v množičnih demonstracijah. Enako borbo pa je prav te -dni zmagovito zaključilo 15.000 kovinarjev družb® »Ilva«. Lastniki tega podjetja so bili namreč prisiljeni ugoditi vsem zahtevam delavcev in podpisati kolektivno pogodbo, ki med drugim tudi določa, da lastniki tega podjetja ne smejo v zimskih mesecih odpuščati delavcev in so se obvezali, da bodo tudi zvišali plače delavcem. Tako se v vsej Italiji — v državi večnih stavk — tudi letos širijo vedno nove stavke, ker se položaj delovnih ljudi ni prav v ničemer izboljšal, ampak nasprotno še poslabšal od lanskega leta, ko je bilo v prvih 11 mesecih 1020 splošnih in protestnih stavk v borbi proti odpuščanju delavcev in za povišanje zaslužka. Samo v novembra je bilo 85 stavk, v katerih je sodelovalo 12.368 industrijskih podjetij s pol milijona stavkujočimi delavci. Vsi ti delavci so stavkali več kakor 2 in pol milijona delovnih ur, dočim je bilo v vsem lanskem letu samo v stavkah industrijskih delavcev izgubljenih nad 30 milijonov delovnih ur, pa so lastniki kljub temu raje odbijali zahteva delavcev, kakor da bi jim ugo-dili. Z enakim namenom, da bi podjetniki lahko še naprej izkoriščali delavce, je sedaj De Gasperijeva vlada izglasovala osnutek zakona o ustanovitvi gospodarskega sveta, ki naj bi reševal spore med delodajalci in delavci. Toda število predstavnikov delodajalcev in predstavnikov delavcev, ki bi naj bili zastopani v tem sve*u, dovolj jasno kaže, komu bo služil ta »Svet«. Vlada De Gaspari-- f® namreč sklenila, da bo poleg 18 predstavnikov državnih ustanov v tem svetu zastopanih tudi 28 predstavnikov raznih delodajalskih združenj, dočim bodo delavske organizacije lahko poslale v ta svet le 14 svojih predstavnikov. Italijanski napredni tisk, ki komentira sestav bodočega glavnega organa za reševanje sporov med delodajalci in delavci poudarja, da predstavljajo v tem »svetu« ogromno večino predstavniki delodajalcev in državnih ustanov ter obsoja namene dem-okristianske vlade, ki se misli posluževati tega sveta za to, da bi preprečila in povsem ukinila pravico do stavk, priznano delavcem v ustavi. Anglija mora prenehati s svojim vmešavanjem, pa bodo mogle vlada Izraela in arabske države neovirano skleniti mirovno pogodbo C Industrijska proizvodnja lokalnega pomena 88,7 A Plan gradbene stroke je bil uresničen s 101,3 D Izpolnitev plana elektrogospodarstva Pri tem: 1. Režija zveznih resorjev 112,3 Plan predaje elektroenergije je uresničen 105,2 2. Republiška gradbena opera- tiva 103,7 F Izpolnitev plane rudarstva a) LR Srbija 108,8 Plan rudarstva je bil izpolnjen 94,7 b) LR Hrvatska 94,2 Pri tem: c) LR Slovenija 105,0 1. Zvezno ministrstvo za rudar- d) LR Bosna in Hercegovina 109,0 stvo 94,9 e) LR Makedonija 97,4 in sicer: f) LR črna gora 80,5 a) General direkcija za premog 93,5 3. Lokalna gradbena operativa 81,3 Ko je v maju lanskega leta nastala v Palestini nova demokratična država Izrael s sedežem v,Tel Avivu, angioame-riSkim imperialistom nastanek te države ni bil po volji. Zato so vedno znova in znova, kjer so le mog-li, podpihovali iti hujskali sosede na spor z državo Izrael. Nasprotno pa so kmalu po njenem nastanku priznale državo Izrael kot prva vlada Sovjetsko zveze, za njo pa potem tudi vse ostale države ljudske demokracije: Poljska, češkoslovaška, FLRJ Jugoslavija. Madžarska, Rumunija, Finska pa tudi Urugvaj in Južnoafriška zveza. Ker je ta nova država predstavljala oviro za Anglijo, da bi lahko uresničila svoje imperialistične cilje, se je Anglija sama vmešavala v vsak tak spor, ki bi ji lahko prinesel kakršne koli koristi. To ugotovitev o vmešavanju Anglije je pribil in z dokazi obrazložil predstavnik IZPOLNITEV PROMETNEGA PLANA (Po vrednosti.) % A Prometni plan je bil izpolnjen z 99,7 1. železniški promet 104.6 2. Pomorski promet 81,6 3. Rečni promet 87,7 4. Cestni promet 943 B Poštni promet je bil uresničen s 114,7 VIR PLAN BLAGOVNEGA PROMETA % A Plan prometa planiranega blaga je bil uresničen s 96 Od tega: 1. Zagotovljena preskrba 100 2, Vezane cene in prosta prodaja 95 IX. PLAN USTVARJANJA PLAČILNIH SREDSTEV ZA ZUNANJO TRGOVINO % Plan ustvarjanja plačilnih sredstev za zunanjo trgovino je bil uresničen s 102 ministrstva za zunanje zadeve države Izrael, ki je očital Angliji, da pripravlja aktivno vojaško ^intervencijo, ker je premaknila svoje čete proti trans jordanski Mri Akabu, ker je nedavno izvedla v Tripotitemilii manevre z namenom, da se pripravijo njene čete za izkrcanje v Izraelu, ker se zbirajo nove čete na egtptsko-palesiinski meji in ker je končno večje število angleških lovcev Mi bombarderjev premestila v Transjorda-nijo. I11 ker se vse to nd izvršilo na hitro roko, temveč postopoma, ie v tem samo dokaz, da vsi ti ukrepi predstavljajo del tistih načrtov, ki jih ima in goji Anglija za zasužnjenie dragih držav. Te dni, ko je poseben komite Varnostnega sveta v OZN ponovno razpravljal o palestinskem vprašanju, ie delega* Sovjetske zveze Malik predlagal, da fp pozovejo predstavniki obeh prizadetih držav — Izraela in Egipta, da podata svoje mnenje in izjavo. Komitet ie pred; .log sovjetskega delegata osvojil. Tud* obe vladi sta se strinjali s tem in pri' stali, da se začneta sami neposredno razgovarjatl o vseh spornih vprašanjih v okvira OZN in sta obvestili Varnostni svet, da sta ustavili tudi sovražnosti-, tem, ko si bosta državi Izrael in EgiV sami urejali odnose, ie prenehala tudi p® toga Varnostnega sveta, da o tem " nadalje razpravlja, na njih samih P? .e7 kako bosta rešili sporna vprašani® vplivov in prišepetavani s strani a®rilPi ških imperialistov, ki bodo gotovo z m poskušali od strani svetovati EftiP™’ edanji ne bi bili angleški interesi kakor okrnjeni. Proti vmešavan ju Anglije v ’ v»a spor Egipta in Izraela sta se IZ ... tudi neodvisna laburista Prytt 1» j Mills, ki sta objavila izjavo, v kateri meu drugim ugotavljata: »Mnenja syi, morajo britanske čete nm«*ni” » mora prenehati vsako vmešavanje- « bodo mogle vlada Izraela žave neovirano mnogo pri. pogodbo. Anal";‘, - ' miru na tem delu ». »»“"> “™w“ vlado.« Iz mariborskih delovnih, kolektivov KOLEKTIV 2 §JEZN'SmH DELAVNIC II ©M30 201 NINmiN POTEK N&SžOa PSOMŠTM »Mi. ljubljanski pionirji se prisrčno zaln iiijujemo delavcem Delavnic državnih železnic v Mariboru, da so uani izdelali naš pionirski vlak •« je zapisano v albumu ki je v rdečem ko tičku Delavnic v Mariboru Prav taksno zahvalo smo dolžni Delavnicam tudi ostal državljani, kajti zasluga tega kolektiva je da je naš promet lahko izpolnjeval svoje naloge v drugem planskem letu Delavnice državnih železnic gin Novator Senekovič Franc v Mariboru so leta 1948 častno izpolnile svoj proizvodni plan, zavedajoč Se dolžnosti do skupnosti in potreb po voznem parku. — To jim je tudi v vzpodbudo, da so tretje plansko leto začeli s še večjim delovnim poletom. V preteklem letu sp s pobudo posameznikov in vsega kolektiva reševali vsa tekoča vprašanja proizvodnje in prepričanj so, da bodo uspešno delali tudi letos, čeprav jim primanjkuje nekaterih predmetov, kakor so cevi za parne kotle in suh les, da bodo lahko izdelovali kakovostne vozove. S svojimi udarniki, katerih je nad 100, in pa s praktičnim uporabljanjem predlogov in zamisli novatorjev in ra-cionaiizatorjev, kolektiv uspešno rešuje svoje naloge in odpravlja ovire. Lansko leto jih je mučilo pomanjkanje topilnih loncev katere so uvažali in ko so že bili pred tem, da bi morali ustaviti delo v livarni, so uova-torjj izdelali peč za izdelovanje topilnih loncev. Peč je bila na nafto in v njej je prvotno zgorevalo do "0% materiala. vrh tega pa je po kratkem času odpovedala. Takrat je vzel stvar v roke poslovodja livarne Božič Ivan. ki se je noč in dan trudil, da bi peč ponovno in bolje obratovala Plamen je prenesel iz sred ne na stran peči. znižal s tem izgorevanja materiala in zvišal toplotno energijo. Vprašanje topilnih loncev je bilo rešeno- Delavnice državnih železnic bi lahko imenovali delavnice novih delov strojev, novih izumov. Novator tovariš Senekovič Frauc je izdelal nov tip injektorja-brizgalnika z.a črpanje vode med vožnjo. Vi doma izdelani injektorji so zaradi svoje enostavnosti boljši in prikladnejši od uvoženih, ker jih lahko montirajo z obeh strani, pa tudi voda v zimskem času v njih ne zmrzuje. — Novator Vršič Matija je izdelal nov stroj za izdelavo cbjemkov za vodne napeljave pri lokomotivah in s tem mnogo prihrani] na materiala, zlasti pa na času. Izmed udarnikov se zlasti odlikuje delavec Hota Avdo, Bosanec, ki presega normo od 50 do 50°/o pri struženju kolesnih osišč. Specialist za struženje vseh kovinskih delov pa je Kalič Franc, ki prehiteva normo 50 do 40%. V kolektivu dela 522 brigad, v katerih je zajeto 75% vsega delavstva. Med posameznimi oddelki je razvito tekmovanje, najboljši pa dobi mesečno prehodno zastavico. Sedaj jo poseduje kotlarna, ki si je lansko leto, poleg oddelka za potniške vozove, priborila tudi trajno prehodno zasta vico. Preskrba delavstva Delavnic drž. železnic nikakor ni najboljša Kolektiv se pritožuje, da dobiva njihov obratni magazin slabše blago, kakor druge poslovalnice, za kar nedvomno odgovarja gospodarski odsek MLO Maribor. V tem kolektivu je tudi vprašanje stanovanj zelo pereče, če bi delavci stanovali v bližini svojega delovnega mesta, bi nedvomno dosegali še večje uspehe. Za leto 1948 so imeli v planu Racionalizator Božič Ivan $,§.p9OFm3t" v tret e m Igtss petletka vsega podjetja odvisen od njihovega dela, ostajali tudi po 16 ur na delu, dočim je Tovarna splošnih konstrukcij in vijakov v Mariboru je med tistimi podjetji, ki so v preteklem letu trpela na velikem Pomanjkanju osnovnega materiala Po Planu predvideni material bi morala dobiti Splošna iz držav ljudske demokrate, ki pa so zaradi informbirojevske kampanje kršile tr fkrvinske pogodbe sklenjene z Jugosla vijo, . V poletnem času ®ta 1948, je Splošna ?aradi te ovire izvaja izvenplanska de-I - namesto da bi de-jda s polno zmog-JjVostjo za svoj plan niso mogli raču-6a,ti več na uvoz, 6° planirali material, Potreben za Splošno, v domačih železarni ki ga je podjetja dobilo šele proti ,°ncu drugega plan-*ega leta. 15. no ,eSibra je začelo l elati v Splošni 35 ostajali tudi po 16 ur na delu, dočim je nočna izmena 24 decembra nepretrgoma delala 20 ur Še posebno se je zavedal planskih nalog Rožič Franc, ki je kljub temu, da je brl zaradi resne bolezni pre- jdgad, kjaterim določili ^čke so tekmovalne - in nagrade ca »ajboljše. Od 15. novembra do 24. de-edbra so se brigade kakor tudi posa-. _ezciki spoprijemali v tekmovanju. Za-r j.anek v delu je bil velik,' zato so mo-v 1 “ajvečji del proizvodnje izvršiti v no-Pofbru ;n decembru. V tem času so izbi J* eno šestino polnega letnega plana v varilni- ^vle H ™ y. skladišču železa tiez. ”3 zunanU montaži Vainc=t ddavcev rti1° P°j‘^ j* P°žrlv , i ki so videč, da je uspeh Lapuh Borko do- stavljen iz konstrukcijske delavnice na pripravljalna dela, ponovno prevzel vodstvo izmene v konstrukcijski delavnici in dosegel najboljše uspehe. Njemu gre tudi priznanje, da je prišel brigadni način dela v konstrukcijski delavnici do polnega izraza. Splošna je dobila v letu 1948. le okoli 70% potrebnega osnovnega materiala za svoj proizvodni plan in zato je izven-plansko izdelovala za razna podjetja železne konstrukcije, žerjave, rezervoarje itd., kar znaša okoli 27% skupnega letnega plana. Lansko leto je bilo v Splošni za 20% premalo po planu predvidene delovne sile in letos, ko je plan še višji, bo to vprašanje še bolj resno Plan za januar 1949 je v primeri z decembrskim planom leta 1948, zvišan za 30%. toda kolektiv se ne straši povišanega plana, ker je prepričan, da bodo zaradi dobrega bri-gadnega načina dela in če bodo redno dobivali potrebni material, lahko izpolnili svojo nalogo v tekočem planskem letu Seveda pa bodo morali odpraviti nekatere osnovne napake kot so slaba delovna disciplina in organizacija dela, bolje bodo morali izkoristiti zmogljivost tovarne in plan bo zaradi prizadevanja delavcev ter pravilnega socialističnega tekmovanja z;> letošnje leto lahko izpolnjen Delovni ko lektiv bo moral uvesti tudi redna stro kovna posvetovanja v oddelkih in obra tih ter skupna posvetovanja tehničnega ’ vodstva, partijske in sindikalne organizacije. Skrb sindikata pa bo, da bo organi- ziral redne proizvodne konference po delovnih brigadah in sindikalnih skupinah. Na ta način bo lahko slednji delavec in član vodečega tehničnega kadra kritiziral in predlagal, kako bi odpravili napake. Uprava podjetja pa bo v sodelovanju z vsem kolektivom poskrbela, da bo skladišče urejeno in da bo dostava materiala v konstrukcijsko delavnico boliša, da ne bodo več izgubljali efektivnih ur kot so jih v letu 1948. Tudi strojem bodo morali posvetiti več skrbi in znižati število okvar na strojili, orodju in pogonskih sredstvih Vsekakor pa morajo odločno prelomiti s fa-milijarnostjo med tehničnim vodstvom in delavci ter utrditi delovno disciplino. Vso pozornost bodo morali posvetiti tudi pravdni razmestitvi delovne sile in strokovnih kadrov, redno in pravočasno pro-glaševati udarnike, racionalizatorje in novatorje ter skrbeti za uresničenje zamisli in predlogov racionalizator jev in novatorjev ter jim zagotoviti nagrade ter druge prednosti, ki jim pripadajo. V tem smislu je uprava podjetja v soglasju e partijsko in sindikalno organizacijo že izdelala trimesečni delovni j lan. Delovni kolektiv Splošne smelo stopa v tretje leto poitletke z vero v zmago, za kar so jamstvo brigade, tekmovanje in uspehi, ki so jih dosegli že v prvih dneh januarja leta 1945. Vijačni oddelek je n. pr. od 1. do 7. januarja izpolnjeval plan po količini s 116.3, kar še posebno dviga delovni polet v tej za našo splošno izgradnjo socializma, važni tovarni. Idrijski rudarji so odlični ljudje. Sicer ne čitamo o njih 'n njihovem delu čestokrat v naših časopisih — z dopisi o svojih uspehih, kakor tudi o pomanjkljivostih so bolj skopi in prav tako sindikat ni v pošiljanju poročil višjim forumom med najtočuejšimi. A če nas pot privede v njihovo skalno dolino, če se pogovorimo z njimi o delu in težavah, potem nam postane takoj jasno, da v našem živosrebrnem rudniku, drugem največjem te vrste v svetu, ne vlada mrtvilo, temveč vse kaj drugega- Lansko leto poleti so jim poplave zrušile dve jezova in topilnica je imela zaradi tega velike težave z električnim tokom V avgustu so izpolnili tako le 64% mesečnega plana. Pa so idrijski rudarji dobro vedeli, kaj pomeni biti pod planom. Brigade v rudniku, na separaciji in v topilnici, kjer So imeli še zlasti ovire, so se zagrizle v delo in v drugi polovici leta nadoknadile zamujeno. 24. novembra so jame izpolnile plan, separacija 20. decembra in tudi topilnica ni bila v ostri borbi za plan poražena. Predzadnji dan v letu so pretopili zadnjo planirano rudo in izpolnili zaupanje, ki ga je stavila Partija na idrijski kolektiv. V mesecu decembru pa se je uprava rudnika začela tudi že z vso skrbjo pripravljati na borbo v letu 1949 kajti plan za tretje leto petletke je za 6,7%. višji od lanskoletnega. Prav zaradi tega rudnik ni smel stopiti nepripravljen v novo plansko leto- Dobri uspehi v prvih mesecih, tako je računala uprava, bodo rešili delovni kolektiv prekour-nega dela v zadnji bitki za letni plan-Plan so porazdelili že v decembru na posamezne dneve in delovna mesta — in delovni polet v prvih dneh novega leta ni niti najmanj padel. Zlasti brigade v topilnici hočejo za vsako ceno držati svoje odstotke. Brigada pri ja-škovih pečeh v topilnici tekmuje, in dela z 11% preko plana, da bi dohitela najboljšo brigado — št. 6, — ki je zadnji mesec dosegla 28% preko svoje norme. Toda v tej brigadi delajo samo mladinci. Med njimi je tudi najboljši udarnik Brus Marjan in brigada je pripravljena na vse napore, da oetane tudii v letošnjem letu med najboljšimi. Na nekakšni mrtvi točki pa je ostal sindikat. Skozi vse leto podružnica ni in ni uspela, da bi razgibala življenje v sindikalnih skupinah in vse delo je obležalo na ramenih predsednika in tajnika podružnice in bilo zaradi tega tudi že obsojeno na neuspeh. Kljub temu, da So razni pomembni dogodki tekom leta razgibali radarje in je uprava storila vse, da je prikazala slednjo politično akcijo v pravi Inči, obrazložila delavcem pomen tehničnih norm, ki so jih uvedli v decembra, pojasnila novo uredbo o plačah — pri vsem tem pa ni imela niti najmanjše pomoči s strani _ sindikata- Pobude za tekmovanje, politično delo, reševanje razndi nepravilnosti s strani Zavoda za socialno zavarovanje, ki je zavlačeval izplačilo pokojnin rudarjem, -se to je bilo delo uprave In tudi sedaj, ob vstopu v novo leto, je sekretar pod- jetja tisti, ki si ubija glavo, kako in kje bi prosili za nabavo zvočnikov, da bi poživili agitacijo med rudarji. Trikrat je zaprosil upravni odbor sindikalne podružnice, naj bi po sindikalni linij ji priskrbel te zvočnike, a vsakokrat je prejel odgovor, da je to popolnoma nemogoče. Sam je nato poiskal mikrofon, ki je bil nekdaj montiran na nekem razbitem letalu, zvočnikov pa še do danes ni mogel nikjer izvrtati. Sindikalni funkcionarji pa so sila iniini ob tem dejstvo in kakor je videli, niti ne vedo, da so že skoraj vsi rudniki in mnogo večjih tovarn oskrbljeni s takimi zvočniki, na katere polaga uprava idrijskega rudnika, popolnoma pravilno, tolikšno važnost. Ni namreč vseeno, če so rudarji le na sestankih poučeni o tem. kako v glavnem poteka delo in kako je s planom. Rezultati najboljših posameznikov, najboljših brigad, katere bi po zvočnikih lahko dnevno zasledovali, morda v oblačilni-ci, v kopalnici ali v rudniški restavraciji, bi nedvomno živo nojačili tekmovanje in interes za čim boljši uspeh. In nobenega dvoma ni, da bi kolektiv, kakršen je živosrebrni rudnik v Idriji, vendar lahko dobil te zvočnike, če bi se poleg prizadevanja uprave, resno zavzel za to tudi sindikat no svojih najvišjih forumih. Nedelavnost sindikalne podružnice pa je kriva da so tudi delavci v topilnici nezadovoljni. Pri določanju plač se je uprava natančno držala nove uredbe o plačah rudarjem in v največji meri so s spremembami zadovoljni tako jamski delavci, kot delavci na zunanjih obratih- V uredbi o plačah kovinskih delavcev, po katar; so uredili plače delavcem v topilnici, pa ni upoštevan v podrobnosti položaj in nezdravo delo v topilnicah živega srebra in delavci so kljub težkim in nezdravim pogojem plačani kot delavci v topilnicah običajnih kovinskih podjetij- Tn bi morala sindikalna podružnica z upravo podjetja kar najhitreje izdelati predlog in obrazložitev posebnosti dela v topilnici živega srebra ter ga predložiti Glavnemu odboru ZSS. ki bi stvar uredil tako, da bi bili tudi v tem podjetju, edinem te vrste v naši državi. plačani po pravilu: kakršno delo, takšna nagrada. Sindikat pa tega doslej še ni storil, niti Se niso funkcionarji pogovorili z delavci o njihovih težavah ter jim razložili, da uredba, ki je namenjena za vso državo in povsem odgovarja za delavce v običajni kovinski stroki, nikakor ni ozka papirnata uredba, ki ne bi mogla dopuščati nikakih razširitev za specialna dela, , kakršna so prav v njihovi topilnici, ki se bistveno razlikuje od topilnic na Jesenicah, v Guštanju in drugod. Prav. zaradi teh napak, ki jih bo moral siddikat v letošnjem letu čim-prej odpraviti, da ne bodo ovirale izpolnjevanje plana, bo dolžnost vsega delovnega kolektiva, da posveti kar največ pozornosti volitvam novega upravnega odbora podružnice, pododborov in poverjenikov sindikalnih skupin na predstoječem občnem zboru. kolektiv »Ohastve« stopa v leto 6949 novim uspehom naproti — pot so utrdi! udarniki m nsvatorji Delovni kolektiv »Obutve« ie v preteklem letu, kljub težavam in zastojem zaradi preselitve obrata v primernejše prostore, dosegel velike uspehe, tako v proizvodnji, ko ie zaključil plansko leto 21. decembra, kot v kvaliteti, saj so delavci znatno izboljšala svoje delo in proizvode. Delavce je pri njihovem delu vodila misel, kako važno je njihovo delo. izdelovanje čevljev, sedaj, ko naše delovno ljudstvo stalno povprašuje po dobri in trpežni obutvi Ob koncu leta se je ves kolektiv požrtvovalno odločil za prelomno delo ter nadoknadil zaradi selitve zamujeni čas. Obenem pa so delavci, uprava in sindikat že pripravljali vse potrebne ukrepe, da bo delo v 1949 letu prineslo še večje in bol jše uspehe Uprava in sindikalna podružnica sta posvečali zlasti mnogo pozornost; dobri organizaciji dela in uvedbi tehnič- nih norm, delavci pa so z novatorski-mi poizkusi in udarniškim delom ustvarili kar najboljšo osnovo, da bodo dnevno in mesečno dosegali in presegali plan v 1949- letu in letos tudi znižali polno lastno ceno. Tako je obratovodja tov. Mrsel Drago prav proti koncu lanskega leta dokončno izdelal nov stroj za rezanje op etn: ko v. Z rezanjem usnja na tem stroju prihranijo v tovarni dragocen delovni cas, saj opravi stroj delo, ki so ga poprej opravljali na dveh raz-strojih, poleg tega pa prih tani tudi usnje, pri slehernem paru opet- F60VI UDARKIKI Sl BOLJŠA ORBABl^AOIJA MU ¥ TOVARNI AVTOMOBILOV Za zaključek leta 1948 so v mariborski Tovarni avtomobilov proglasili 27 udarnikov, med njimi 6 racionaliza-torjev in novatorjev ter nagraditi 455 delavcev Kolšek Franc, ki je bil proglašen četrtič za u dam k a in Klanfar Jože iz orodjarne sta delavca, ki lahko služita v vzpodbudo in za zgled vseitiu ŠS- v | Racionalizator Kekler Viktor delovnemu kolektivu v Tovarni avto mobilov. Prj svojem delu stalno presegata normo od 25 do 55%. Med racionalizatorji je Kekler Viktor, ki je 51. decembra že drugič nre-jel ta častni naziv 29. novembra lansko leto je bil prvič imenovan za raciona-lizatorja, ko je pospešil] ?n poenostavil delo prj izdelavi kardanskih krogel za avtomobile Prihranil je na času "in izboljšal kakovost obdelave krogel « čimer je znižal stroške v podjetju za 81.000 dinarjev. Ko je predlagal nov način obdelave diferencialnih zobnikov, skrajšal čas obdelave in prihranil na delovni sili v vrednosti 155,000 din na tisoč kamionov, je bil Keklei drugič proglašen za racinnalizatoria naše socialistične proizvodnje Dela v mehanični delavnici, zaradi poslovodje, kakršen je racionalizator Kekler dobro napredujejo. še lepše uspehe pa bo tovarna avtomobilov dosegala letos, ko so zace.j z dokončno organ zacijo in reorganizacijo brigad n ega načina dela. ',m o o zamisel o brigadah referenta 'a taroo in tekmovanje, tov šmeha 'ispela. Ko TA \1 dosegla še večje pro izvod ne zmage in doživljaja nove proglas, t ve najzaslužnejših za udarnike, racionalizatorje in novator je. Novator Mrsel Drago nikov 16 gramov. V letošnjem letu bo ta uspeh novatorja Mr s el a Dragota močno vplival na znižanje proizvodnih stroškov, saj znaša letni prihranek na materialu 175.000 din, na delovnem času pa 16.000 din. In to samo v tovarni »Obutve«! Generalna direkcija je o novem izumu že obvestila tovarno v Zireh in tovarno »Triglav«. Strokovnjaki iz teh dveh tovarn so si ogledali novi stroj, izdelke in preračunali koristi pospešenega in racionalnejšega rezanja opetnikov- Takoj so naročili slične stroje za svoje tovarne, v orodjarn. »Obutve« kjer so izdelali po načrtih tovariša Mrsela tudi prvi tak st ro j- Kolektiv pa se ponaša poleg tega novatorja s številnim udarniki, ki ? z a vest n m in spretnim delom presega i< ze tudi nove tehnične norme. Med nji mi je trikratna udarnica Kotar An gela. kulturno - prosvetna referentk podružnice, štirikratni udarnik I eni .lože dalje udarniki Oranič Rudi. Sfi dar Karuna in najboljši mlad-, udarnik Žnidaršič Jože. Peta plenarna seja Ljudske prosvete Slovenije , V dvorani prosvetnega ministrstva je otvoril 9. t. m- podpredsenik Izvršnega odbora Ljudske prosvete Slovenije Uroš Kraigher V. plenarno sejo, ki so se je poleg članov Plenuma im ljudskoprosvetnih referentov po vseh organizacijskih linijah, to je terenske, sindikalne, AF2, zadružne in mladinske, udeležili člani CK PKS minister za prosveto dr. Jože Potrč, minister za kmetijstvo J. Hribar, minister za delo Ivan Regent, podpredsednik IOLPS Ž-Kimovec, pomočnik ministra za prosveto I. Bratko. Prav tako so prisostvovali seji številni predstavniki osrednjih kulturnih u-stanov. Prvi je povzel besedo dr- Jože Potrč, ki je opozoril, da so s številnimi zadružnimi domovi zelo narasle možnosti in zato tudi naloge ljudske prosvete-Ko si postavljamo za cilj socialistično izobrazbo, se moramo zavedati, da je to hkrati sredstvo za izgradnjo socializma, da je to končno le način političnega dela, kajti naša petletka zahteva trdne idejne povezanosti med političnim in prosvetnim delom- Kot znanost tako tudi izobrazba ne more biti apolitična, nepartijna, obe služita ali bur-žoaziji, da se ta obdrži na oblasti, ali pa služita ljudstvu, kar jima edino omogoča razvoj. Med našimi nalogami je dalje omenil budnost napram tradicijam v zadružništvu, zlasti pa napram delovanju razrednih sovražnikov, ki _ se zatekajo pod najrazličnejše ideološke plašče. Zato naj se borba proti njim prav na ideološkem področju zaostri. — Izgradnja socialistične' kulture — je dejal minister Potrč — pomeni bogatenje, raznolikost kulture, zato je velikega pomena za vzgojo in dvig patriotizma ter prave kulturnosti spiohu Klevete, s katerimi nas obsipavajo po resoluciji Informbiiroja, na drugi strani pa naraščajoči ugled naše Partije naj nam bodo vzpodbuda k še bolj žilavemu, še doslednejšemu izpolnjevanju nalog, ki nam jih zastavlja pot v socializem. Zato tem ostreje obsojamo oportunizem v begu od dela in apolitičnost. »Ko govorim o izobrazbi, o kateri trdim, da ne more biti apolitična niti nepartijna niti izobrazba na sploh, hočem poudariti ljubezen, ki jo goji naše ljudstvo do knjige. To ljubezen moramo še bolj dvigniti talko, da bomo povezali interese ljudstva z ljubeznijo do knjige- Prav te dni je izšla nova knjiga Polenca, kjer vidimo, kako se trudfijo biologi, da bi preobrazili prirodo človeku v korilst, kjer vidimo, kako je anano-st že daleč napredovala od dariviniama, se visoko dvignila nad reakcionarnimi strujami v biologiji-Vendar pa cerkveni Meti še redno prinašajo biološka dokazovanja, ki so bila še pred darvvinizmom, ter hočejo nekdanje zmote človeštva uporabiti v neznanstvene svrhe- Mi pa, ki se trudi- mo, da bi dvignili naše življenje na čim višjo kulturno stopnjo, bomo našli v knjigi »O razvoju življenja«, ki je izšla v Prešernovi knjižnici, odgovor na vs,a ta vprašanja.«; Ko je rezimiral in ugotovil uspešno delo in pravo pot naše Ljudske prosvete, je tovariš minister še opozoril na potrebo kritičnosti tako glede uspehov kot neuspehov, ter želel plenumu uspešno delo. Tovariš Uroš Kraigher je nato podal politično poročilo Ljudske prosvete, v katerem je natančno obrazložil, koga oborožnjemo in kakšne cilje zasledujemo z zahtevo po socialistični kulturi. Predvsem je opozoril na važnost dragocenih analiz in direktivnega materiala, s katerim so obogatili Ljudsko prosveto med obema zadnjima plenarnima sejama različni kongresi. Dalje je nakazal reorganizacijo ljudskoprosvetnih svetov v trdne društvene odbore, ki bodo voljeni. Pri teh novih izobraževalno - umetniških društvih je zlasti poudaril potrebo visoke frontov-sk zavesti funkcionarjev društva, ki ga bodo idejn-o vodili, ter podčrtal množičnost članstva. Nakazal je nadalje nekatere vsebinske, ideološke probleme, ki nastajajo spričo zaostrene razredne borbe na vaisi tako v izobraževalnem kakor v amaterskoumetniškem delu. Opozoril je na nekatere prijeme, ki se jih poslužujejo sovražniki naše socialistične graditve za pridobivanje vpliva ravno preko 1 judsko-prosvetnih skupin, opozoril pa tudi na to, da je prav nevednost, zaostalost, misticizem glavna opora, na katero se naslanja razredni sovražnik na vasi- Široka popularizacija izobrazbe je torej naloga Ljudske prosvete, ki lahko danes izredno veliko prispeva k naši zmagoviti borbi. Iz referata tov. J. Liske, tajnika 10 LPS, posnemamo, da so bile organizirane v obdobju med IV- in V. plenumom diskusije z namenom, da se prouči stanje v posameznih okrajih in krajh, da je bila organ žira® a vrs ta akcij in prireditev. V diskusijo, ki je sledila obema referatoma, so živahno posegli ne le funkcionarji različnih forumov • svojimi poročili in pregledi kulturno-prosvetnega dela, ampak tudi kulturni delavci s slikami s samega terena- Tako so dejavnost, ki jo je prikazal v sindikalni organizaciji tov. Boštjančič, v AFŽ organizaciji tov. Podbevškova,_ v zadružništvu tov. Kemčeva, v mladinski organz.aciji tov- Bot, ilustrirali delegati iz vseh krajev Slovenije. Glede na velike naloge, ki jih sta vi ja Partija Ljudski prosveti, in na drugi strani potrebo, ki jo čuti ljudstvo samo po izobrazbi, se je predvsem obžalovalo pomanjkanje ideološko razgledanih strokovnjakov, ki bi si idejno osvojili našo prosvetno politiko. Resolucija e sklepih Ljudske prosvete Slovenije Plenum Ljudske prosvete Slovenije je na svoji V, seji dne 9.. januarja 1949 v Ljubljani obravnaval ljudskoprosvetno delo v Sloveniji od zadnjega plenuma in naloge, ki jih za nadaljnje delo nalaga položaj v našem družbenem, gospodarskem, političnem in kulturnem življenju. V zvezi z izredno pomembnimi političnimi dogodki v tem razdobju — V. kongresom Komunistične partije. Jugoslavije, H. kongresom Komun, partije Slovenije, vrsto kongresov nacionalnih komunističnih partij in množičnih organizacij ter drugimi političnimi dogoditi — so bile podane po globoki marksistično-lenini-stični analizi našega razvoja povsem jasne smernice tudi za vse ljudskoprosvetno delo. Vse to bogato gradivo, Iti ga morajo dobro poznati sodelavci v ljudski prosveti, se niza ob osrednji tekst, Pro gram Komunistične partije Jugoslavije, program, ki so ga vse delovne množice Titove Jugoslavije, združene v Ljudski fronti in v množičnih organizacijah, sprejele za svoj program — ki tedaj obvezuje prav tako vso našo ljudskoprosvetno delavnost, razvijajočo se v okviru Osvobo- ilne fronte. Ta jasna orientacija se odraža v naši ivesti, da ima vsak naš napor tolikšno rednost, kolikor z njim pomagamo gra-iti — ne kakršno koli — temveč sofistično kulturo in ideologijo v živ-enju delovnih množic. Zato je osnovno erilo vsega našega dela merilo njegove lejne kvalitete. V ljudskoprosvetnem zlu moramo razviti najširšo množičnost: idalje dvigati že doseženo stopnjo kul-irce aktivnosti v delavskem razredu, a idi na vasi zajeti prav vse delovne ljudi, iko kmečki proletariat, male in srednje mete kakor mladino in ženske množice, opularizirati hočemo uspehe, pomen in aloge petletnega plana v mestu in na asi, zlasti pomen in naloge socialistic-e preobrazbe kmetijstva; usposabljati elovne ljudi za te naloge, za revolucio-arno borbo proti odporu kapitalističnih ■ementov, utrjevati samozavest m zaupa-je v naš plan in v ustvarjalne in moral-e moči delovnega ljudstva; utrjevati notnost naših narodov, zbranih okrog iomunistične partije Jugoslavije s tovan-em Titom na čelu, in odločnost, v boju a resnico in pravico; nadaljevati. borbo roti ostankom klerikalizma, misticizma, roti zaostalosti in politični uesamostoj-osti delovnih ljudi; zaostriti razredno orbo na vasi tudi v vsem izobraževal-em in kulturnoumetniškem delu; skrbeti a široko množično osvajanje znanstvenih ridobitev in za bogato in lepo kulturno ivljenje naših vasi, za trdno zvezo de-ivcev in kmetov tudi v kulturi. V prihodnjem razdobju bomo izvedli predvsem naslednje konkretne naloge: 1. utrdili bomo krajevne ali vaške ljudskoprosvetno svete in jih konstituirali v izobraževalnoumetniška društva z voljenimi odbori; ob tem delu bomo pripravili vse potrebno za sklicanje II. kongresa Ljudske prosvete Slovenije kot Zveze izobraževalnoumetniških in kulturno-umetniških društev Slovenije; 2. vodili bomo tekmovanje med vaškimi izobraževalnimi tečaji, katerega prva etapa se bo zaključila v Prešernovem tednu; 3. v sodelovanju z okrajnimi ljudskimi odbori, ministrstvom za prosveto in Zvezo sindikatov Slovenije bomo nadalje gradili okrajne kulturne centre z osrednjimi okrajnimi kulturnimi ustanovami, zlasti okrajnimi knjižnicami; 4. organizirali bomo na okrajih in v centru vrsto tečajev za dvig Ijttdskopro-svetnega strokovnega ia organizacijskega kadra; 5. uvedli bomo polletno tekmovanje gledaliških skupin in izvedli njihovo kategorizacijo; 6. na ljudskih univerzah bomo s čim- bolj ponazorjenimi predavanji obdelali poleg drugih tem nekatere najaktualnejše: teme diskusije na osnovi letnih proračunskih razprav Zvezne ljudske skunščine, temo o osvobodilni borbi kitajskega ljudstva, temo o veliki zmagi v biologiji ter teme iz problematike naše graditve socialistične kulture ob Prešernovem tednu; 7. praznovali bomo stoletnico smrti Franceta Prešerna s tekmovanjem v izobraževalnem in kulturnoumetniškem delu in s poglobitvijo v probleme socialistične kulture; 8. dvignili bomo število naročnikov Prešernove knjižnice za 1950. leto na 100.900. Plenum Ljudske prosvete Slovenije. Tambiiralki ležaj MLO — Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani bo izvedlo strokovni tamburaški tečaj, ki ima namen poživiti tamburaŠke orkestre in vzgojo tamburaških dirigentov- Tečaj se bo vršil v večernih urah. V poštev pridejo vsi tov.-ice, ki imajo kak tamburaški instrument. Prijave sprejema do 15. januarja. — Poverjeništvo /a kulturo in umetnost, Ljubljana, Gosposka ul. 15. 0 naši Ulmski proizvodnji Prvič v zgodovini smo Slovenci po narodnoosvobodilni borbi in z njeno zmago dobili svojo filmsko produkcijo, ki je spočetka proizvajala le dokumentarne filme in obzornike, v letu 1947. pa že prešla na produkcijo umetniškega filma. Podjetje »Triglav-film« je bilo ustanovljeno takoj po osvoboditvi in predstavlja samostojno produkcijsko celico, kateri načeljuje glavni direktor tov. Omahen Dušan, in ima tele oddelke: programski oddelek, načrtni oddelek, gospodarski oddelek, tehnični oddelek in prometni odsek. Programski oddelek je duša podjetja, takorekoč tovarna filma, je oddelek, v katerem se film ustvarja in ima svoje pododdelke: režiserski, operaterski, s c en arijski, informacijski, glasbeni, organizacijski itd. Prav sedaj se presnavlja in išče novih oblik, ki bodo ustrezale vsem nalogam., pred katerimi stoji danes podjetje. Podjetje ima tudi svoj atelje, kjer se opravlja materialna filmska produkcija, to je vse tehnično delo po snemanju, kakor; razvijanje, kopiranje, obdelava itd,, istočasno pa iima tudi svoj atelje za tonsko snemanje. S tonskega snemanja se vrne filmski trak v tehnični atelje, ki ga s slikovnim trakom združi v celoto. Kot že rečeno, so v letu 1945. začeli s produkcijo obzornikov in kratkih dokumentarnih filmov, takozvanih: vipuski, To delo so nadaljevali še 1. 1946., leta 1947. pa 60 že dosegli tako stopnjo, da so mogli začeti s snemanjem prvega slovenskega umetniškega filma »Na svoji zemlji«, kateremu je napisal scenarij pisatelj Ciril Kosmač, režiral ga pa je režiser Štiglic. Že če pogledamo nekaj številk, vidimo mogočno delo, ki so ga opravili naši filmski delavci. Vseh obzornikov je bilo namreč do danes izdelanih 29, od teh lansko leto 9, dokumentarnih filmov do danes 17, lansko leto 6. Kdo se ne spominja obzornika št, 27, ki je bil posvečen V. kongresu KPJ, ali obzornika št. 25„ kjer smo videli delo vaškega učitelja na Muljavi in dečje jasli v Mariboru, ali obzornika št. 21, kjer srno gledali naše steklarje in 70. letnico Otona Župančiča itd. itd.? Pri ustvarjanju naših obzornikov moramo podčrtati tudi dejstvo, da se silno razlikujejo od ostalih jugoslovanskih žumalov, kajti vsaka naša obzorai-ška točka predstavlja predvsem zaključeno celoto, ki je povzeta iz resničnega, aktualnega življenja, M propagira in kaže problematiko današnjega časa, medtem ko so včasih pri ostalih jugoslovanskih žurnalih nametane slike le kot nekakšne kratke reportaže brez vsebine, Kar ee tiče dokumentarnih filmov je bilo v letih 1945., 1946. in 1947. izdelanih 11 dokumentarnih filmov in vi-pu-ekov, v letu 1948. pa 6, od katerih smo že gledali dva: »v bodbi za plan« in »Slovensko Primorje«, ostali štirje: »Tisk in partizani«, »Gorice so naše«, »Med zagorskimi rudarji« in »Boj proti tuberkulozi« pa so že posneti, a bodo predvajani šele letos. Naše filmsko podjetje ima osem režiserjev, katerih imena, kot: Štiglic, Gale, Adamič itd. so nam že poznana. Starih igralcev nima, temveč si jih izposoja iz naših gledališč, iz igralske akademije pa tudi s terena Tako so na primer v filmu »Med zagorskimi rudarji« sodelovali kot igralci delavci-rudarji sami. Za letošnje leto imajo v načrtu, da bodo izdelali 1 umetniški film in — če bo možno — začeli še z enim, nadalje 4 kratkometražne dokumentarne, med njimi enega športnega, 2 dolgometražna dokumentarna in 10 številk obzornikov iz dnevne problematike po načrtu, ki ga je postavil lanski kongres KPJ, Tako bodo zajemali vsebino iz industrializacije in elektrifikacije ter fiz današnjega kulturnega in političnega življenja^ Poleg naštetih filmov pa bodo izdelali še 6 filmov na ozkem traku. Ne smemo pozabiti še ostalih sodelavcev, ki jamčijo za razvoj našega filma. V prvi vrsti moramo imenovati tonskega mojstra Rudija Omoto, ki je priznan no-vator, saj je sam izdelal tonbox, to je novo napravo za zvočno snemanje. Poleg tega si že ustvarja nov kader, ki mu bo ' pri njegovem delu pomagal in tudi njegovo delo nadaljeval, — Nove kadre si ustvarjajo tudi operaterji: Marinček Ivan, ki je snemal film »Na svoji zemlji«, Kumer Milan, Vavpetič Rudi, Badjura Metod. Iz vsega tega je razvidno, da je naša mlada filmska produkcija v lepem razvoju in da opravlja veliko kulturno, vzgojno in politično funkcijo. S ponosom lahko gledajo vsi naši filmski delavci n,a storjeno delo in s samozavestjo lahko stopajo v novo leto. J. K. BEŽNO SREČANJE Je proizvod angleškega podjetja Two Oiities film iz leta 1946. Reševati poizkuša problem ljubezni med dvema, ki sta oba poročena in imata tudi vsak po dvoje otrok- Rešuje ga plehko, površno- On namreč odpotuje s svojo prvo ženo v Indijo, ona pa se še isti dan spet oklene svojega prvega moža-Tudi igralsko film ni na višku. Celja Johnson, ki igra ženo Lauro, se rešuje v sentimentalni solzavosti, Trevor Ho-ward, ki odigrava zaljubljenega Aleca, po poklicu zdravnika, pa svojega junaka le nakazuje in zato ne prepričuje. Pač pa je film zanimiv po svoji dramatski obdelavi. Zgrajen je namreč tako, da prikazuje misli in spomine žene in tako iz nje kuje vse dogodke od prvega bežnega, srečanja do slovesa. Nauči pa nas ene resnice, namreč da omenjena filmska družba in nje scenarist ne poznata nikakršne sodobne problematike. Film je režiral David Leam. BITKA ZA PROGO Francoski film, ki je bil izdelan leta 1945 s podporo francoske železničarske zveze in pod režijo Reneja Clememta, je napol dokumentaren film, ki nam v umetniški obliki kaže borbo francoskih železničarjev proti okupatorju- Rezistence, tajni sestanki, talci, miniranje prog, razstreljevanje lokomotiv, partizanski odredi, napad na blindipani vlak itd., itd., nam v vestni, izdelani obliki tolmačijo +e?.ki napor zavednih francoskih železničarjev, ki so se postavili po robu nemškim fašistom. 1 režijsko i igralsko i slikovno je film dognan. — moti deloma le scenarij, ki tu in tam pretirava In zato ustvarja neke prizore, ki so neverjetni in zato nepre/pri če valili. Je pa pozitiven doprinos k naši kinematografski dejavnosti, ker je življenjski, poln človeške topline in progresivnega optimizma. j. K. ČRNA KOMANDA Ameriška filmska družba Republic 1940 je z režiserjem Raoulom VValsliom postavila pred nas ta oovbojski film, poln zlagane romantike, kjer pokajo puške, revolverji, kjer dobr-i Janezki zmagajo nad hudobnimi Mihci in kjer se vse tako konča, kakor je treba — Umetniško film nima prav nobenega pomena. NAROČNIKOM PREŠERNOVE KNJIŽNICE Vabimo naročnike na letošnje knjige Prešernove knjižnice, da jih dvignejo pri poverjenikih oziroma v knjigarnah, kjer so knjige naročili in plačali. Hkrati naj obnovijo naročnino na prihodnji letnik, Id bo obsegal 5 obširnih in zanimivih knjig za ceno din 65.— Izšle bodo naslednje knjige: Koledar Prešernove knjižnice za leto 1950. Spomini na partizanska leta IV. knjiga. Iljin-Segal; Kako je človek postal velikan. Ivan Cankar: Na klancu in druge zgodbe. Jack London: Železna peta. Roman, Vsem, ki se že ob prevzemu letošnjih knjig priglase za nadaljnje naročnike, bodo brezpogojno zagotovljene knjige za leto 1950. Nove naročnike sprejemajo poverjeniki in knjigarne do 1. maja 1950. Uprava Prešernove knjižnice Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, Pred škofijo 5. NOVE knjigi: V slovenskem prevodu je-izšla v založbi »Mladinske knjige« povest ruskega pisatelja Nikolaja V. Gogolja »Taras Bul-ba«. V »Taras Bulbi« je avtor poveličal junaško preteklost svojega naroda v borbi za svobodo in ki bo prav gotovo z Ljubeznijo in občudovanjem do velike zgodovine bratskih sovjetskih narodov pritegnila nase tudi našo mladino. Knjiga je bogato ilustrirana z 18 slikami in obsega 180 strani. Ilustracijo in opremo je izvršil Riko Debenjak. * Naslednja knjiga v založbi »Mladinske knjige« je slovenski prevod iz ruščine romana Valentina Ratajeva »Blešči se jadro mi samotno«. Knjigo spremlja cela vrsta živih ilustracij in obsega 302 strani. Roman je prevedel Vladimir Levstik, ilustracije pa izvršil Riko Debenjak. V pol-platno vezana stane 72 dinarjev, v celo platno pa 80 dinarjev. * Založba »Mladinska knjiga« je izdala v slovenskem prevodu »Poročilo Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine Jugoslavije na IV. kongresu«. Poročilo vsebuje referat tov. Milijana Neori-čiča, ki v kratkih obrisih prikazuje prve začetke socialističnega mladtoskvga \ gibanja v deželah današnfv—JngoslavtJSr ustanovitev in ilegalno delovanje SKOJ-a, — glavni del pa je posvečen delovanju KOJ-a v času med III. in sedanjim kongresom. * Kot posebno brošuro je založba »Mladinske knjige« izdala v prevodu iz srbohrvaščine razpravo Petra Stamboliča »Zadružni pokret in kmečka mladina«, ki ie bila objavljena v peti (julijski) številki »Narodne omladine«. Brošura obsega 20 strani in ie izšla v zbirki izdaj pclitično-organizacijske biblioteke. Dobite jo v vseh knjigarnah. * V založbi Državne založbe Slovenije je izšel 16.-17. zvezek »Klasja« z zgodovinskim romanom dr, Ivana Tavčarja »Visoška kronika«. Knjiga je broširana in obsega 234 strani z opombami, kako je ta roman nastal. Plenum krajevnega sveta v Ljubljani te urežete’ napake lanskoletnega dela in dal smernice za bodoče delo Plenum krajevnega sveta v Ljubljani je dne 5. januarja analiziral delo sindikalnih podružnic in ugotovil, da so delovni kolektivi ob podpori sindikalnih organizacij, v ostri borbi, za dosego plana, pridobili veTko izkušenj in želi mnogo uspehov. Najboljše uspehe beležijo, kjer delajo v tesni povezavi s sindikati in upravo podjetja. Primer dobre povezavi- je podjetje Karoserija- Samoiniciativno je začelo tudi izdelovati šasije za avtomobile, katerih niso več dobivali iiz inozemstva in tako izvršili svoj, zelo visoki plan. Podjetja kovinske industrije v Ljubljani so, razen enega, izpolnila letni proizvodni plan- Delovni kolektivi so reševali probleme na proizvodnih konferencah, skupno s partijsko in sindikalno organizacijo ter upravo podjetja, se seznanjali s težkočami in novimi metodami dela, organizirali, kjer je bilo mogoče, proizvodne brigade, razdelili proizvodni plan, si zadajali individualne obveze po grupah, kar je pripomoglo k uspešni izvedbi plana. Dogajale pa so se napake nrj pro glasovanju in nagrajevanju udarnikov. V tekstilni industriji so norme naj-realnejše. K postavitvi notranjega plana, z individualnim! obvezami, je prva pristopila tovarna Štora, na pobudo Partije, sindikata m uprave ter dosegla lepe uspehe. Tudi komisije so bile v času tekmovanja. v tem kolektivu. najbolj delavne. Podružnica tovarne Hribernik je bila pred letom dni še zelo slaba. V bo'rbi za izvedbo plana pa se je proizvodnja, prav ob^ priliki kongresov, visoko dvignila. K izvedbi plana je pripomoglo 16 novo organiziranih proizvodnih brigad, ki so vnesle med članstvo socialističn- duh tekmovanja. V gradbeni stroki je bil plan dosežen v vseh podjetjih, kar ie predvsem zasluga operativnega vodstva, visoke delovne zavesti delavcev, brigad nega načina dela in frontovskih organizacij, ki so doprinesle ogromno delovnih ur- Kolektivi državnih železnic so letne planske naloge izvedli in znižali polno lastno ceno za več milijonov dinarjev-Proglasitev udarnikov v Kurilnici Ljubljana in šiška pa se ni vršilo redno. češ, da ni kreditov, kar' bodo moral i letos vsekakor popraviti- Novo uredbo o plačah je delavstvo z zadovoljstvom sprejelo, kar ho nedvomno vplivalo na dotok nove delovne sile. Posamezna podjetja niso planirala svojih prevozov, izvenplanek; prevoz pa 'je združen z velikimi stroški, kar dviga polno lastno ceno. Kemična tovarna Moste, zaradi objektivnih težav, plana ni dosegla. Proizvodne konference v podjetju so dobre, kakor tudi povezava med sindikatom in upravo. Tudi papirnica Vevče je plan izvršila. ^Proizvodnjo je dvignila z,a 10% in znižala polno lastno ceno za 4%. Delovna disciplina se je od oktobra zboljšala, tako, da so bolezenski izostanki padli od 10% na 2%. V živilski stroki je najboljši delovni kolektiv pivovarne, Union, ki je plan dosegel pred zadano obvezo, kljub pomanjkanju delovne sile. Uprava in sindikat sta vse pereče probleme skupaj reševala- Proizvodne konference so zelo življenjske in obravnavajo predvsem izboljšanje načina dela in kategorizacijo delovnih mest. Tobačna tovarna je plan dosegla 4. novembra zaradi uspešno organiziranih proizvodnih brigad in po zaslugi direktorja Cizelja in predsednika sindikata, ki sta dala veliko naporov za izvedbo planskih na- log- Tudi proizvodne konference so ro-dl le lepe uspehe. Tovarna Lanenka je kljub velikemu pomanjkanju delovne sile, zaradi uspešne organizacije individualnih obvez, dosegla letni plan. Usnjarji so v celoti dosegli letni proizvodni plan. Čevljarska zadruga je dala državnemu sektorju 50 delavcev njih obveznosti pa so prevzeli ostali člani sindikata in jih izvedli z neplačanim nadurnim delom. Načaka je 1® v tem. da zadružni sektor dela V akordnih postavkah in so norme nerealne, saj jih povprečno prekoračujejo 40 do 60%. Plenum je po diskusiji poudaril’ da je treba utrditi naše sindikalne oj" ganiizacije in zato bodo v bodoče of pravljaili napake, saj nam o posledici1'' zgovorno pričajo slabi krajevni odbor in podružnice, kjer se funkcionarji p°' gosto menjajo. V novem planskem letu bo treh8' v borbi za plan, predvsem ure nesti T;f-izkušnje preteklega leta in odprav'! pomanjkljivosti, postaviti v delo* J*1, kolektivih notranje plane z icidividu9 " nimi obvezami, razdeliti plan za sece, dneve im posameznike, organ1*1 rati dobro nazorno agitacijo, tako bo sleherni delavec lahko vsak dan y del, kako dosega svoje planske na • organizirati povsod, kjer so zato pogoji, briga dni način dela- Vse to mora temeljiti na dobrih po1’-tirn pripravah- , , Krajevni svet je zato organizira krajevne konference vseh proizvo _ zvez, kjer so pregledali uspehe i J ., tično ocenili napake, občne™, P _ navodila za delo v novem ■ segli in še celo pirese« 1l lose uredbe © plažah delavcev . in delovnih normah morajo bili eimprej pravilno uveljavljene v podjetjih Nove uredbe o plačah delavcev in uredba o delovnih normah postavlja pred naše organizacije, zlasti pa pred gospodarska vodstva kot najvažnejše naloge pravilno razvrstitev dela v odgovarjajoče skupine in razvrstitev delavcev na odgovarjajoča delovna mesta ter izpolnjevanje vseh postavljenih nalog in rokov v pogledu regulacije obstoječih in uvajanja novih tehničnih norm. Komisije za norme, ki morajo biti ustanovljene po navodilih uredbe o normah v vseh obratih, (v večjih podjetjih tudi v postranskih oddelkih) so trsti organ, ki omogoča, da bodo vse naloge in roki, ki so postavljeni pred gospodarska vodstva, lahko pravilno in pravočasno izvršeni. V komisiji za norme obvezno sodelujejo: zastopniki sindikata in normirci poleg ostalih najboljših delavcev in strokovnjakov, katere imenujejo v komisije vodje gospodarskih ustanov in podjetij, ter so to njihovi posvetovalni organi za pravilno tarifno politiko. V vseh uredbah o plačah je določeno, da direktorji odgovarjajo disciplinsko in kazensko za pravilno tarifno politiko po obstoječih uredbah. Zaradi tega tudi ni pravilno, da je direktor predsednik komisije za norme, ker ima on glavno in končno besedo tudi šc potem, ko je komisija za norme zavzela neko stališče. Vendar pa ima vsak član komisije pravico utemeljiti svoje stališče ločeno od drugih, ter se to zabeleži v zapisnik, ki se itak mora pošiljati nadrejenemu operativnemu vodstvu. Zakaj je predvsem važno, da bomo pravilno .izvedli grupacijo dela v skupine, ki jih določajo pravilniki in pravilno razvrstili delavce na odgovarjajoča dela? To je važno zaradi tega, ker je pokazala že praksa, da so bili delavci v posameznih podjetjih nepravilno plačani ali pa preplačani. Nekatera podjetja še do sedaj nimajo preglednosti, v katere skupine spadajo posamezna delovna mesta ter zaradi tega še vedno ne vedo povsod, koliko delovnih mest je v I„ II., III. itd. skupini, kakor tudi nimajo pregleda, po kateri matični stroki bodo razvrstili razna delovna mesta v skupine. V Utensiliji so razvrstili orodjarja v VI. skupino. Zato je šel v tovarno meril, kjer je taikoj, za isto delo, dobil IX. skupino, V tovarni Iskra imajo vsega 11 delavcev v IX. skupini, kar tudi odgovarja značaju podjetja, dočim je v delavnici »Ardel« od 35. kvalificiranih delavcev 8 razvrščenih v VIII. skupino. Prav tako je v Mestnih mizarskih podjetjih v Celju spor glede grupacije zato, ker je v republiškem mizarskem podjetju večina delavcev razporejenih v VIII, in IX. skupino, V kopitarni so razvrstili v V. skupino nad 50% vseh delovnih mest podjetja, To nam jasno dokazuje, da odgovorni funkcionarji v podjetjih ne poznajo dovolj pravilnikov o razvrstitvi delovnih mest, sicer bi «e take napake pri razvrščanju dela ne dogajale, da so ista dela v raznih podjetjih različno razporejena. Za pravilno izvedbo te naloge, ki je zakonita, imajo tudi odgovorne dolžnosti operativna vodstva (glavne direkcije in gospodarski odseki OLO), da delo posameznih podjetij koordinirajo. Zlasti operativna in obratna vodstva komunalnih in lokalnih podjetij se vse premalo obračajo za nasvete ali celo po pomoč na republiška resorna gospodarska vodstva, ki pa bodo gotovo z razumevanjem odgovorila in svetovala. . Poleg navedenega pa je pravilna grupacija dela v skupine in pravilna razporeditev delavcev na odgovarjajoča delovna mesta tudi osnovni pogoj za postavljanje realnih tehničnih norm. Če v odriv,- podjetij ne bodo pravilno razporedila delavcev na odgovarjajoča delovna mesta, bodo normirci nujno delali napake, ker bodo pač normirali po delavcu, ki delo opravlja, kljub temu, da po strokovni sposobnosti ne spada tja — in nerma bo nerealna. Velika večina delavcev je tudi po obiavi uredb še vedno ostala tam, kjer jih je uredba zatekla. Splošno znano je, da so bili do sedaj delavci nameščeni na delovna mes-ta zgolj po slučajih, kot so v podjetja pač prihajali. Posledica tega je, da zavzemajo tudi takšna delovna mesta, ki jih ne obvladajo, in ker nimajo strokovne sposobnosti, nezadostno izkoriščajo stroje, preko normative trošijo potrebne surovine itd. in po njihovem delu ne bo mogoče določiti realne tehnične norme. Napačno postopajo in kršijo pravilnike in same uredbe tudi tam, kjer opravičujejo podaljšanje dosedanjih napak. Ponekod so visoko presegali zakonite plače iz leta 1945; zaradi tega oportuni-nistično nastopajo, če jih je sedaj treba regulirati na temelju novih predpisov. V delavnici PTT v Ljubljani imajo več dobro kvalificiranih delavcev, vendar za vse te ni primernega dela. Nujno je zaradi tega zamenjati delavec s podjetjem, ki kvalificirane delavce nujno potrebuje, delavnici PTT pa dati priučene, ki bodo pod vodstvom enega ali dveh kvalificiranih delavcev lahko opravili isto delo. Še bolj zgovoren je primer čevljarne v Žireh. Manjkalo ji je nad 80 delavcev za izvedbo plana 1949, in to kvalificiranih delavcev in celo šivačev gojzerjev. Po pravilni grupaciji dela in razporeditvi delavcev na odgovarjajoča delovna mesta po sposobnosti, ki ga delovno mesto zahteva, so ugotovili, da jim ne manjka nobenega kvalificiranega delavca; še več: nekaj delavcev so celo poslali ir čevljarno Tržič, kjer jim jih je zares manjkalo. Šrvači. gojzerjev so pri lažjih delih prikrivali svojo kvalifikacijo in pri tem delu hoteli enako plačo kot dejanski šivačf. Pri razporeditvi dela in delavcev pa so to plačo tudi dobili, toda pri šivanju gojzerjev, njihovo delo pa so prevzeli priučeni delavci. Takih primerov je več in so zgovoren dokaz, kaj bodo naša podjetja lahko dosegla, če bodo s čutom odgovornosti razporedila delavce. Zelo redka so vodstva v naših podjetjih, ki so izvršila odločbe ministra za lahko industrijo FLRJ od 30. 12. 1948 glede nujnosti normiranja delovnih mest. Niti najlažjega roka niso vsi izvršili, da oi operativnim vodstvom predložili seznam, koliko delovnih mest bo v podjetjih normiranih in spisek tistih, ki tih n: mogoče normirati. Ner ormirano bo ostalo samo tisto delo, kakor je določeno v uredbi o normah. Nikakor ni opravičljivo, če poročajo in trdijo, da delajo v podjetju 60 do 80% po normah, kajti uredba točno določa, kakšen je postopek za registracijo delovnih norm in kaj naj se vse vpiše na list za posamezno normo, ko se ista registrira. Na ta način bo istočasno ugotovljeno, kje proglašajo stare podedovane akorde za norme, zlasti pa kje in koliko je statističnih norm in koliko tehničnih. Mnogo je podatkov o visokem odstotku tehničnih norm, dejansko pa tam niti pripomočkov nimajo za tehnično normiranje in tako dalje. Da bodo v naših podjetjih lahko vse te naloge pravilno in pravočasno izvršili, je predvsem važno in nujno sledeče: Povsod postaviti komisije za norme iz najbolj predenih in sposobnih ljudi v podjetju; izbirati najboljše ljudi za nor-mirce in jih takoj v tečajih usposobiti za delo; konkretno razporediti dela v odgovarjajoče skupine po matični stroki; razvrstiti delavce po kvalifikaciji, sposobnosti in obvladanju tehnike itd. na temu odgovarjajoča delovna mesta; ugotoviti, katera delovna mesta se lahko normirajo, za vsa ostala pa dobiti predpisano odobrenje, da ne bodo normirana; regulacija vseh nerealnih delovnih norm po uredbi in navodilih; takoj postaviti tehnične norme za dela, ki do sedaj sploh niso bila normirana; izpolniti vsa ostala navodila pristojnih organov v postavljenih rokih; dobro poznati tozadevne uredbe, navodila in pravilnike ter jih tolmačiti vsemu delovnemu kolektivu, da bodo z njimi seznanjeni vsi delavci in lahko pri delu sodelovali. B. M. Prvi plenum Telovadne zveze Jugoslavije Telovadne organizacije morajo skrbeti za čim večjo množičnost Zaliala Staeesfl« etibore ZSS Glavni odbor ZSS je lansko poletje nagradil vse odlikovance dela za njihovo požrtvovalno delo z lepimi knjigami, ob novem letu pa jim je poslal pismene čestitke z željo, da bi bilo njihovo delo in prizadevanje v letu 1949 prav tako uspešno. Za čestitke in knjige se je med drugimi odlikovanci zahvalil Glavnemu odboru tudi tovariš Ahtik Jakob. »Dragi tovariši! Zahvaljujem se za čestitke, ki sem jih z veseljem sprejel. Zahvaljujem se tudi za knjige, ki ste mi jih pred meseci poslali in katere mi prav dobro služijo, posebno sedaj, v zimskem času. Obljubljam, da bom to leto 1949 zvesto in udarno delal za zmago socializma in zmago našega petletnega plana. Sprejmite prisrčne pozdrave v novem letu od štirikratnega udarnika in nositelja medajle dela! »Ahtik Jakob. « Tovarna verig v Lsseah napovedala novo tekmovanja Izkušnje lanskega leta nas učijo, da moramo že sedaj voditi ostro borbo za plan, držeč se načel, da je najboljša oblika borbe za plan, socialistično tekmovanje. Zato je tovarna verig v Lescah na množičnem sestanku, ki je bil 7. januarja, napovedala tekmovanje šestim sorodnim podjetjem kovinske industrije LRS- Naše lanskoletno tekmovanje nam je prineslo številne izkušnje, pokazalo pa nam je tudi veliko napak in slabosti, katerih se bomo, v tem našem novem tekmovanju, vztrajno izogibali-Te pomanjkljivost; so tudi vzrok, da naši uspehi v lanskem letu niso bili še večji. Osnovna napaka, ki se nam je pozneje dostikrat maščevala, j.e bila že v začetku leta ta, da nismo vodili ostrejše in doslednejše borbe za naš plan. Prvi plenum Telovadne zveze Jugoslavije, ld je bil v dneh od 7. do 9. t. m. v Beogradu, predstavlja važen mejnik v našem fizkulturnem življenju. Plenuma so se poleg članov Centralnega odbora udeležili delegati vseh ljudskih republik in predstavniki množičnih organizacij ter Jugoslovanske armade. Glavni dan plenuma je bil v soboto, 8, t. m., ki je imel težišče v referatu sekretarja Telovadne zveze FLRJ tov. Nede Krmpotičeve. Ko je orisala dosedanje delo telovadne organizacije ter poudarila velike uspehe, ki jih je dosegla v kratki dobi obstoja, zlasti z udeležbo na XI. Vsesokolskem zletu v Pragi in na raznih množičnih prireditvah, je govorila tudi o slabem delu okrajnih telovadnih odborov, ki še ne predstavljajo vodilnih organov, in o majhnem številu žena v Telovadni organizaciji. Slabo razvita je fizkultura na vasi, kjer se pojavljajo nezdravi odnosi do športnih organizacij, društev itd. Vse napake so ovirale pravilen razvoj organizacije. Posebno pa je poudarila pomanjkanje množičnosti v telovadni organizaciji. Danes ima Telovadna zveza Jugoslavije 862 društev (Srbija 381, Slovenija 193, Hrvatska 125, Bosna in Hercegovina 105, Črna gora 37, Makedonija 22) s približno 80.000 članstva, Te številke so veliko premajhne in To je povzročlo, da smo v začetku tekmovanja v počastitev V. kongresa KPJ bili s planskimi nalogami v velikem zaostanku. Težave, ki smo jih zaradi tega imeli, posebno še v drugem polletju, pa nam bodo v opomin, da bomo, kot je dejal tovariš Tito, vseskozi vodili načrtno in sistematično borbo za plan. da bomo lahko več časa posvetili drugim sektorjem tekmovanja, predvsem političnti-idejni prevzgoji delovnega kolektiva ter ga usposobili za vsako, tudi najtežjo nalogo. nas ne smejo zadovoljiti. Naša organizacija mora zajeti sto in stotisoče nove mladine, novih delavcev in nameščencev. Zato je treba neprestano stremeti, da bodo telovadne organizacije čvrsto sodelovale z množičnimi organizacijami s sindikati, LMS in AFŽ. Toda ni dovolj, da je to sodelovanje samo pri zveznih in republiških odborih, temveč je važno to sodelovanje na terenu. Ko bodo telovadna društva ustvarila res popolno sodelovanje z množičnimi organizacijami v svojih območjih, takrat bodo šele zaživela v polnem življenju in telovadnice ne bodo več prazne. Takšno je tudi vprašanje aktivov sindikalnih in mladinskih organizacij v tovarnah, ustanovah, šolah itd, Pred drugim kongresom FISAJ-a smo imeli v sindikalnih organizacijah in šolah bolj ali manj močno razvito fizkulturno aktivnost, katero sme pa po kongresu zelo zanemarjali. Oblike dela so bile ozke, šablonske in dostikrat birokratske. Od sposobnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti društev je odvisno, kdaj bo kakšen aktiv lahko vključen v društvo. Prva in glavna naloga naših organizacij je borba za maksimalno izkoriščanje telovadnic in igrišč. Čeprav bodo vse telovadnice, dvorane, igrišča itd. v telovadnih društvih popolnoma izkoriščane, nas to ne sme zavajati. Stremeti moramo za čim močnejšim fizkultumim življenjem v množičnih organizacijah, ki sicer ne bo imelo vedno takšne kvalitete kot v telovadnih društvih in bo še dostikrat kampanjsko, bo pa vključevalo v neko obdobno aktivnost tisoče in tisoče mladincev. Seveda do teh oblik fizkulturnega življenja ne smemo biti brezbrižni. Dolžnost telovadnih društev in ostalih organizacij ter fizkulturnih referentov v aktivih je, da tem aktivom čim bolj pomagajo in jih privedejo v redno delo v telovadnih društvih ali pa jih organizirajo v samostojna društva, 2. V. MOTOeiKLISTIČHA ŠTAFETA V POČASTITEV I, KONGRESA LJUDSKE TEHNIKE VJU60U« M 1AD VlNftA -gg** tCLHiCG vmJCVO Hi£QRAD MErnioviC mt&tč rtro s^opgc t*v£lcs •strog V zadnjih dveh mesecih se v organizacijah Ljudske tehnike opaža velika živahnost. Delavnice so polne mladih, sposobnih ljudi, ki dajejo vse sile za tehnično usposabljanje in izpopolnjevanje. De- Poleg teh in še številnih drugih obvez, ki so jih naše organizacije sprejele v počastitev I. kongresa, je najvažnejša motociklistična štafeta od 3. do 7. februarja, ki bo kongresu prinesla pozdrave motociklistov vseh naših organizacij. Društva naj izberejo svoje najboljše člane kot za- ££3 lajo na novih konstrukcijah modelov, šolajo se novi motociklisti, polagajo izpite na tečajih radiamaterjev, fotoamaterjev itd. ter v vsem delu že sedaj presegajo obveze, ki so jih naše organizacije sprejele v počastitev I, kongresa Ljudske tehnike. Številna društva so svoje obveze že izvršila in presegla. stopnike v štafeti in istočasno obvestijo kongres o svojih uspehih v predkongresnem tekmovanju. Motociklisti, ki bodo sodelovali v štafeti, morajo posvetiti največ skrbi pripravam, tako da jih tudi slabo vreme ne bo moglo ovirati. Upravni odbori društev naj pomagajo pri organizaciji štafete, saj so priprave za njeno izvedbo, v tem času, njihova najvažnejša naloga. Štafeta bo krenila iz naših obmejnih in uporniških mest — Drvara, Jesenic, Pulja, Bitolja, Kotora in Sombora proti Beogradu. Štafeta Srbije ima dve smeri. Prva bo šla iz Niša preko aZječara proti Beogradu, druga vojvodinska pa gre iz Sombora preko Novega Sada do Beograda. Hrvatsika štafeta bo krenila iz Pulja preko Delnic, Zagreba, Vinkovca — v Beograd. Makedonska štafeta pride iz Bitolja preko Titovega Velesa, Skoplje m Niša, se združi s srbsko in nato skupno nadaljujeta pot. Črnogorska gre iz Kotora preko Titograda in Plevlja, pride v Srbijo, se združi s srbsko in krene proti Beogradu. Slovenska štafeta gre z Jesenic, zajame še nekatere kraje, kjer obstojajo r.aše organizacije, pride v Ljubljano in nadaljuje pot skozi Novo mesto v Zagreb in pride skupno s hrvatsko v Beograd. Bosansko-hercegovska štafeta pride iz Drvara preko Banja Luke, Jajca, Lašve, Sarajeva in Višegrada, preide v Srbijo ter skupno s srbsko in makedonsko prispe v Beograd. Štafeta bo trajala štiri dni, V večjih mestih, skozi katera bo šla štafeta, naj organizirajo sprejem in spremstvo štafete. Sindikalne organizacije naj nudijo društvom pri organizaciji čim večjo pomoč. Najboljši člani avtomotociklističnih društev bodo sodelovali na štafeti v počastitev I. kongresa Ljudske tehnike. .....................................................mi....iiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^.........................................................................................................................................................................MiiiiiiiiniiiiBiiiiiiiaiiiiiiiiii^ Zorana ledina Poleg pestrega koledarja, »Spominov na partizanska leta«, poljudno-manstvene knjige in romana »Os življenja« izpod peresa Miška Kranjca, je »Prešernova knjižnica» za leto 1949 d založbi Slovenskega knjižnega zavoda dala svojim naročnikom o prevodu tudi roman Mihaela Šolohova »Zorana ledina«. V tem romanu, ki je nekakšno nadaljevanje »Tihega Dona«, opisuje Šolohov življenje donskih kozakov v dobi kolektivizacije. V njem slika So-IoIiod pot srednjega kmeta o kolhoz in prikazuje vodilne posameznike o različnih življenjskih položajih. »Njegovi junaki so živi ljudje« — pravi sovjetski literarni zgodovinar Timofejeo. — Saj so nedostatki v njih, saj se zmolijo, manjka jim kulture•, toda bralec oidi tudi njihovo vdanost revoluciji in moč njihovih značajev. T o so pravi ruski ljudje, ki znajo o težkem trenutku pokazati, kaj veljajo; to so vodilni ljudje na vasi, ki jih je vzgojila Partija. Prinašamo odlomek iz tega romana, kako se Kondrat Majdanikoo odloči za Dstop v kolhoz. ^»udirat Majdamikov se je vračal z (r ®r<>vanja. Nad njim je kot neugasla ? ^da tlelo ozvezdje Velikega voza. Bi-'* 16 taka tišina, da se je slišalo poka-iilv Zrtlrzui«če zemlje in prasketanje iv-vej. Doma je Kondrat stopil v hlev ‘Položil volom v jasli pičel naročaj k„ ?• Toda spomnil se je, da jih bo tre-sra.hJi °dsaati v skupno sinjo, pa je po-.J telo kopico krme in rekel na glas; .I..A1 k;, »»a ločitve prihaja .., Vstani Li-tlri leta smo. skupaj garali — ko-vo|u, vol na kozaku ... pa nismo H? rUPai 6Dravili. Vi ste stradali in nnf;, bem -»drgovai pas ... Zategavoljo P.° »skupno življenje. No, kaj pa pr 0,,llHnaš. kakor bi res razumel?« — sli.Ti. ,-le s^llišanega vola, odrinil z roko crlZfni’ prežvekujoči gobec in se spolen/* 1 Z- n'e®°vicmi lilastimi očmi; pri se jo nenadoma spomnil, kako je pred petimi leti čakal tega vodiča. Stara krava je takrat sprejela bika tako skrito, da ne pastir ne Kondrat nista opazila. Jeseni dolgo ni bilo videti, da je breja. »Ostala je jaiovai, prefcletnica!« Začela se je debeliti šele proti koncu novembra, kakor vse stare krave — mesec dni pred otelibvijo. Kolikokrat proti koncu filipovskega poeta se je Kondrat v mrzlih nočeh prebudil iz spanja, kakor bi ga s šilom, vtaknil noge v klobučevi-naste škornje in v samih spodnjicah tekel v toplo stajo gledat, če se je krava že oteletila. Pritiskal je mraz in teliček bi lahko zmrznil, komaj bi ga mati obliznila ... Na koncu poeta Kondrat sploh ni spal. Neko jutro pa ti pride njegova žena Ana vsa vesela, celo slovesna: »Cedi so že popustile kite. Nema n bo že nocojšnjo noč.« Zvečer je Kondrat legel kar oblečen, tudi svetilke ni ugasnil. Sedemkrat je šel pogledat kravo. Šele osmič, tik pred svitom, ko še niti ni odprl vrat v kravji hlev, je zaslišal težko in globoko mukanje. Krava se je Sstila od posteljice, a droban, belogobčast im že oblizan teliček je žalostno drgetal in s premrlim gobčkom iskal vime. Kondrat je pobral iapa-lo posteljico, da bi je krava ne požrla, vzel telička v naročje, ga ogrel s svojim dihom, zavil v kožuh in jadrno odnesel v hišo. »Bikec!« je veselo vzkliknil. Ana se je prekrižate: »Čast bogu! Milostno je pogledal na našo revščino!« Pomoči ene same kobilice je bil Kondrat sit do grla. Pa je zraste! voliček m pridno delal. Poleti in v zimskem mrazu je neštetokrat prestavljal svoja kleščata kopita po poteh in pašnikih ter vlačil plug ali cizo. Kondrat je gledal vola, pa ga je nenadoma nekaj stisnilo v grlu in zapeklo v očeh. Zajokal je in odšel iz hleva, kakor bi ga bile solze olajšale. Ostali kos noči je bedel in kadil. ... Kako bo v kolhozu, Ali čuti vsak, ali razume, kakor je doumel on, da je to eaimo ena edina pot, vrnitve pa ni? Kakor je hudo odpeljati in izročiti v skupne roke živali, ki so zrasle skupaj z otroki na ilovnatih tleh v bajti, toda treba je! Pa tudi tisto podtalno žalost za svojo imovioo ie treba potlačiti in ji ne pustiti do srca ... Tako je tuhtal Kondrat, leže zraven smrčeče žene im gledal v črno prepadno terno, ki se mu ie gostila pred očmi. Kam bo odpeljal jagneta in kozliče? Drobnica potrebuje toplo stajo pa skrbno nego. Kako bomo te vra- žiičke ločili, ko so si skoraj vsi podobni ko jajce jajcu? Še matere jih bodo zamenjavale, kako šele ljudje! In krave? Kako bomo dajali krmo? Koliko jih bomo izgubili? Kaj če se bodo lkidie ustrašili težav, pa se že čez teden dni raztepli? Takrat bom Gremjačemu Logu za vse žive dni rekel zbogom in odšel v rudnik. Od česa pa bi živel? Pred svitom je zadremal. In velo v spanju mu ie bilo težko in mučno. Ni šel Kondrat z lahkim srcem v kolhoz! S solzami in krvjo ie trgal popkovino, ki ga je vezala z njegovo iimovino. z voli, z životom rodne zemlje ... Zjutraj ie pozajtrkoval, potem pa z namir.ščemiim čelom dolgo sestavljal prijavnico. Napisal je: Tovarišu Maka/ru Naguljnovu, celica gremijaške komunistične partije. Izjava Jaz, Kondrat Majdamikov, sredmjak. prosim, da me sprejmete v kolhoz skupaj z mojo ženo in otroki, z mojo imo-vino in vso živino. Prosim, da mi pomagate v novo življenje, s katerim popolnoma soglašam. K. Majdanikov. »Si pristopil?« ga je vprašala žena. »Sem.« »Boš živino tudi odpeljal?« »Takoj... No. kaj pa tuliš, prismoda stara! Nič koliko besed som potrošil zate in te nagovarjal, ti pa spet staro muziko. Saj si privolite!« »Samo krava se mi smili, Kondrašek ... Seveda privolim ... In srce me tako neznansko boli...« je rekla žena, se na-smehnita in si s predpasnikom obrisala solze. Za materjo ie zajokala še štirilet na Hristiška, najmiajša punčka. Kvadrat je spustil iz hleva kravo in vole, zajahal konja in gnal živino k rečici napajat. Voli so krenili proti domu, toda Kondrat jih je z jezo v srcu obšel s konjem, jim zaprl pot in jih obrnil proti seiljsovjetu. Iz oken so kukale ženske, kozaki so gledali skriti za lesami. Kondrat je bil kakor na trnju 1 Toda ko je skrenil za vogal, je zagledal pred seljsovjetom črede ovac, konj in volov, kakor na sejmu. Iz sosedne ulice ie prišel Ljubiških in vlekel za seboj kravo; za materjo je capljal teliček z bingljajočim motvozom na vratu. »Dajva — zveživa krave z repi pa ženiva skupaj,« se ie hotel pošaliti Ljubi-škiu, v resnici pa je bil videti, zamišljen in resen. Kravo je odgnal z veliko težavo, o čemer ie pričate nova brazgotina na licu. »Kdo te je pobožal,« »Sramote ne skrijem:'moja stara! Ta zlodijeva babnica se je pognala za kravo.« Ljubišlrin si je zataknil v usta konček mustač in sikal: »Zapodila se je vame ko tank. Tako krvoprelitje sva uganjala pred dvoriščem, da bi se od sramote najraje v tla udrl pred sosedi. Lotila se me je s kopačo, ne verjameš? Pa ji zabrusim: Ti boš tepla rdečega partizana, a? Mene, ji pravim, ki sem generale mlatil! — hop. jo pograbim za ta sladke. Kdor je gledal, je videl pravi cirkus .. Iz seljsovjeta sta zavila k Titlou. Zjutraj je še dvanajst srednjakov. ki so se premislili čez noč, prineslo prijavnice in prignalo živino. Na Tičkovem dvorišču je Naguljnav z dvema tesartoma obtesal tolovino za jasli. Za prve skupne jasli v Urcmjačem Logu. TONE SELIŠKAR: Split, 3. jan. 1949. Kadar stopi človek v pristanišče, ima občutek, da stoji med odprtimi vrati, ki vodijo v svet. Na nobeni, še tako veliki železiiiški postaji ne najdeš toliko stika z vsem svetom, kakor v pristanišču in nikjer drugje ni delo človeških rok razpotegnjeno skozi toliko raznovrstnih delovnih postojank, kakor o pristanišču. Čudiš se skladnosti vsega tega d i, ki se ob morski obali širi, upada, pa spet kakor vihar zahrumi kot morje samo, ki je danes mirno, blago, pa spet jutri zamolklo hrumeče kakor zver, ki se pripravlja za napad. Suliozemski človek je v pristanišču sprva kakor bilka, ki jo veter nosi po svoji volji sem in tja. Pred seboj ima vodo in .množico bark od parnikov do majcenih jadrnic, za seboj ima vagone, traktorske vlačilce, žerjave, avtomobile in vozove in ves ta vrvež ga hoče zaliti. Saj ne ve, kje bi začel gledati, da bi ose to, kar se pred njim na vodi in ob vodi dogaja, doumel. Tu je o skladiščih in spet kar na odprtih pomolih na tisoče zabojev, sodov, vreč, bal, strojev in sto drugih raznolikih stvari, ki se tu kopičijo iz ladij, iz vagonov, z vozov in kamionov. No, poglejmo si samo iz- rez vsega tega: Glej ga, danes je priplul v pristanišče švedski tovorni parnik. Lep je, siv, mogočen in jadrnice motovilijo okoli njega kakor ptičice okoli orla. Pravijo, da spravi v svoj vamp tisoč vagonov tovora. To je do malega trideset vlakov! Švedski mornarji slone na ograji palube. To so delovni ljudje, proletarci in ko vidijo na naši obali vihrati rdečo zastavo, ki je tudi njihova zastava, se nekdo od njih opogumi, dvigne pest — bojni pozdrav delovnega ljudstva, ki se še bori za svoje pravice. Iz njihovih presenečenih oči raz-bereš, kako si o sebi govore, ko gledajo naše ljudi — svoje delovne tovariše na zemlji, ki so jo ti delovni ljudje sami osvobodili in ki jo sami dvigajo v socializem. »To je torej Titova Jugoslavija! To so torej Titovi ljudje!s Prav tisto popoldne, ko se je »Šved« usidral, je odntevala po vsej obali pesem. Okoli tisoč frontovceo je prišlo pomagat pristaniškim delavcem izto-varjati vagone, da bodo naslednji dan pristaniški tiri spet prosti za nove vagone, ki drve skozi Liko proti obali. Možje, žene in otroci pojo in vreče skačejo od rok do rok, dokler se ne pogreznejo v mogočno podpalubje tra-bakul, ki bodo s prvim svitom odpeljale ose to na otoke. A kaj je ose to? Moka, krompir, fižol, koruza, nafta, cement, opeka, železni izdelki, steklenina .., Na zabojih in vrečah razbereš, da prihaja roba sem iz vseh republik, prav tako kakor se roba z otokov preliva v ose republike. Po končanem delu plešejo vsi ti delovni ljudje na obali Titovo kolo. Švedi gledajo in gledajo, zakaj v nobenem švedskem pristanišču delavci ne pojo in ne plešejo, ko so končali delo. Švedi mnogo tega ne razumejo, toda razumejo besede, ki jih pesem prinaša k njim na krov: Tito, Partija, socializem.., Ko se bodo vrnili, bodo doma pripovedovali o teh mogočnih besedah, ki jih v Jugoslaviji pojoč izgovarjajo možje, žene in otroci, o teh mogočnih besedah, ki jih razumejo vsi delovni ljudje na svetu. Puhajoči remorker je potisnil mogočen plavajoči žerjav ob obalo. Tam že čakajo težki transformatorji, ki jih človeške roke ne morejo dvigniti. Ta žerjav — velikan pa dvigne 30 ton naenkrat in ko plava transformator, obešen na kljuko žerjava po zraku, ga spremlja tisoč pogledov, kako se varno spusti v dno našega velikega parnika, ki so ga lansko leto dvignili iz morja in o naši ladjedelnici obnovili. Ta mogočni, plavajoči žerjav je pravcata plavajoča tovarna s svojimi stroji in delavnicami. Manjše tovore pa vzdiguje žerjav na gosenicah, ki se pomika ob vagonih. Dva moderna ribiška broda, ki lovita na debelem morju z globinsko mrežo, sta pripeljala ribe. Spotoma so ribiči že zložili vse vrste rib o posebne zaboje in tovorni kamioni že čakajo. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) in uprava (telefon 20-42) v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/11. —- Izhaja vsak petek. — Mesečna naročnina 12 din. — Štev, ček. položnice 6-90603-9. — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Na veliko italijansko trabakulo tovorijo les. Eden od njihovih mornarjev ima na razgaljeni roki vtetoviran srp in kladivo. Njemu nasproti vihra na obali zastava s srpom in kladivom. Les, ki ga tovorijo, je les naših gora. V senci njegovih vej so počivali partizani, ki so se borili za srp in kladivo. Ta les gre sedaj po stroje. Naši gozdovi, ki so krepili našo osvobodilno borbo, nam zdaj pomagajo graditi socializem. Beli potniški parniki prihajajo in odhajajo. Otočani prepevajo, Na vitkih bracerah so pripeljali drv, olja, kokoši, fig in rožičev. Bliskovita topnjača naše vojne mornarice drči iz luke. Čuvarji našega morja lete na piano morje. Le oni dan so zajeli konvoj tujih ribiških ladij, ki so poskušale plenit bogastvo našega morja. Včeraj je priplula v pristan s polnimi jadri trijarbolnica > Jadran c. Kakor mogočen galeb na desno stran nagnjena pod silo me str al a, je ponosno zaplavala o luko. To je šolski brod naše vojne mornarice. Ta brod je visoka šola naših junakov morja. Doživela je sramotno izdajo starih strahopetnih generalov. Italijanski okupatorji so jo zasramovali in prignali so jo v Benetke, kjer jim je služila kot skladišče premoga,,, Danes pa se na tej obnovljeni ladji jekleni mladi, Titov mornariški rod. Dvanajst tisoč metrov vrvovja je na nji, kosnih, šosnih, prečnih in viharnih jader pa nič koliko. Ko sva se s komandantom broda podala pod palubo v prostore mornarjev, so mladi pomorščaki sedeli pri mizi in poslušali: nekdo od'njih je na glas bral Titov govor iz -»Borbe*. »A včasih so nas mornarje pretepli, če smo brali časopise/« je dejal kom.andant. »Vojak sme poznati samo puško!* so nas učili. »Debela ladijska vrv je večkrat pošlatala moj hrbet.* Da, toda puška zmaguje le takrat, kadar se zaveda vojak, zakaj se bije. Naši mornarji danes to vedo. Čuvarji so vsega tega, kar so očetje pridobili. Partijska celica na brodu je duša broda. Duh neustrašenosti, odločnosti, vztrajnosti in borbenosti lije iz nje od komandanta do poslednjega mornarja. Iz morja ob obali je na čoln lezla mokra nakažem Bronasta čelada se je zasvetila na soncu, skozi debelo steklo se je smehljal človek. Potapljač! Človek brodi po morskem dnu! V globini šestih metrov se je sklad pomola zrahljal. Ko so mu tovariši odvili čelado, si je prižgal cigareto, poročal tovarišem na obali, česa je treba, vzel je nekaj ždernih vezi in ko so mu spet privili potapljaško čelado na skafander, se je spustil nazaj o globino. Le majhni zračni mehurčki na površini govore, da si tudi globino osvaja človek, ta majhen, neustrašen, delovni človek! In tako je človek vsepovsod o pristanišču in ta človek premaguje vse težave in vse zapreke. Poleg starega pristanišča si gradi novo. Stara vrata, ki se odpirajo v svet, so mu postala pretesna. Iz morja dviga potopljene ladje, o svojih ladjedelnicah si gradi nove ladje. Naše ladje plujejo o Ameriko. o Avstralijo in naši mornarji se vedno spet s ponosom vračajo o domovino, kajti nikjer drugje niso tako doma kot na svoji zemlji. Zlasti na tako SDOji zemlji kot je njihova, ki je osa z osem bogastvom zares njihova. Na eni tujih bark je vkrcan za kurjača tudi zamorec. Le z njim sva- se razgovarjala z njegovo angleščino, ki je jaz nisem razumel, in z mojo angleščino, ki je on ni razumel. Ko sva si izmenjala cigarete, je pokazal v svojo veliko lopatasto roko na venec rdečih zastav, s katerimi je bila okrašena obala na Dan armade in spregovoril proletarske besede, ki jih razumejo vsi delovni ljudje na svetu. »Jugoslavija... komunista! Tito... komunista!« Za smejal se je, pokazal lepe, bele zobe in dejal otožno, pa vendar navdušeno: »Srečni ljudje!* ZBOLJŠAJMO PELO ¥ USTANOVAH DRŽAVNEGA ZAVODI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Pri filiali Državnega zavoda za socialno zavarovanje in ekspoziturah ni prišlo od osvoboditve do bistvenih sprememb. Menjali so se sicer direktorji in šefi ekspozitur, prišlo je na zavod veliko novih nižjih uslužbencev, toda vodilni kader je ostal isti in zato najdemo na zavodu še veliko ostankov stare miselnosti iin starega gledanja na zavarovance. Čepjnav gremo že v tretje leto našega planskega gospodarstva, še kader v organih socialnega zavarovanja ni preusmeril svoje politične miselnosti v odnosih do zavarovancev. Lahko celo trdimo, da se je stanje v zadnjem času poslabšalo. To občutimo prav pri socialnem zavarovanju, ki v zadnjih letih v pogledu kadrov mi bilo deležno nobenih večjih osvežitev in okrepitev, čeprav bi morala ta ustanova, ki jo imenujemo delavsko ustanovo, dobivati večjo podporo od strani političnih in sindikalnih forumov. Iz vseh krajev prihajajo pritožbe, da številni delavci čakajo po več mesecev na pripadajočo hranarino in to predvsem delavci, ki so utrpeli obratne nesreče. Take primere imamo v Tolminu, Jesenicah, Celjiu, Ptuju in Dolnji Lendavi. _ Leskovar Alojz, delavec in oče šestih nepreskrbljenih otrok, zaposlen v tovarni Majšperk se je 9- marca leta 1948. ponesrečil in prejemal le tri mesece hranariimo. Nesreča je bila težjega značaja in se prizadeti delavec še danes zdravi na ortopedski kliniki v Ljubljani- Že pet mesecev pa ne prejema po krivdi ekspoziture DZSZ v Ptuju jn filiale v Ljubljani, za svojo sedemčlansko družino nobenih podpor- — Večkrat se je osebno oglasil pri šefu ekspoziture s prošnjo, da mu nakažejo pripadajočo nezgodno rento. Birokratsko so ugotavljali, da so vse njegove dokazne dokumente z zdravniškim izpričevalom poslali na filialo DZSZ v Ljubljano in da odsek filiale še ni nakaza) pripadajoče rente. Na posredovanje GO ZSS so bili na rentnem odseku filiale v Ljubljani kmalu najdeni spisi prizadetega tovariša- Nakazali so mu akontacijo za nezgodno rento še isti dam. Videlo se je, da so zadevo reševali skrajno malomarno 'in birokratsko, brez vsakega človeškega čuta do ponesrečenega delavca- Taki primeri dela DZSZ niso osamljeni. Tako več sto delavcev s svojimi družinami čaka že od osvoboditve na svoje pokojnine- Največ teh upokojencev je v Slovenskem Primorju. Na okrajni ekspozituri DZSZ v Dol. Lendavi so se hranaroine meseca maja izplačevale šele sredi decembra tega leta- Med temi je bil tudi akt tovarišice Gizele Vargozim, ki je težko bolna že od 20. maja leta 1948. Pripadajočo hranarino je prvič prejela sredi decembra leta 1948. Nad pol leta so pustili bolno delavko im njene otroke brez pripadajoče hranarine. V tolminskem okraju številni delavci-zavarovanci s svojimi družinami čakajo že mesece in mesece na zakonite dajatve socialnega zavarovanja. Na celjski ekspozituri DZSZ so delavci čakali več mesecev na pripadajočo hranarino, medtem ko so uslužbenci ekspoziture delali dnevno samo po štiri ure, ker niso imeli primernih službenih prostorov. Nameščenci PZSZ bi se morali zavedati, da so uslužbenci zelo važne delavske ustanove, ki odločajo o zakonskih pravicah delavcev, elanov socialnega zavarovanja. Organi socialnega zavarovanja in zdravstvene službe bodo zaradi zboljšanja dela, v bodoče morali s sindikalnimi organizacijami veliko bolj sodelovati. Dolžnost sindikalnih aktivistov je, da resno pristopijo k odpravljanju slabih odnosov članstva v ustanovah in zaostrijo borbo proti vsem tistim, ki bi še v naprej na račun Zavocja hoteli obdržati škodljive ostanke kapitalistične miselnosti v škodo delavskega razreda- U. A- IZ SOVJETSKE ZVEZE Sam© ir državah socializma sil m r$@ sme bili brezposelnosti Ena izmed največjih pridobitev socialistične ureditve držav v primeri s kapitalističnimi je v tem, da v njih ni in ne more biti brezposelnosti. V carski Rusiji in tudi v vseh drugih bur-žuaznih državah je bila brezposelnost običajen pojav Sovjetska zveza je podedovala od carske Rusije žalostno zapuščino — uničeno gospodarstvo in ogromno število brezposelnih. Že uresničenje prve petletke je odpravilo brezposelnost. Brezposelnost je bila popolnoma odpravljena leta 1930. Plansko socialistično gospodarstvo je preprečilo vsako novo brezposelnost. Sovjetski delavec zato nima danes nobenih skrbi, kaj mu bo prinesel jutrišnji dan. Za industrijsko proizvodnjo v Sovjetski zvezi ni najvažnejše ustvarjanje dobička, kakor je to običaj v držav; . kapitalizma, ampak je vsa skrb v. tem, kako bi se izboljšalo blagostanje vsega ljudstva. To, ko sp proizvodna sredstva prišla v roke delovnega ljudstva, je obvarovalo Sovjetsko zvezo pred krizo in ji omogočilo, da je bil ustvarjen nepretrgan razvoj vseh panog gospodarstva. Samo nekaj številk bo povedalo, zakaj v Sovjetski zvezi n; brezposelnosti- Od leta 1921 do 1936 se je industrijska proizvodnja v kapitalističnih državah povečala povprečno za največ 3%. Istočasno pa se je v Sovjetski zvezi dvignila letno povprečno kar za 28%. Leta 1937 je industrijska proizvodnja Sovjetske zveze presegla raven proizvodnje iz leta 1913 za skoraj 8 in pol krat, dočim je v ZDA presegla komaj 5,4%, in v Angliji za 10%. Število delavcev in nameščencev se je v gospodarstvu Sovjetske zveze večalo izredno hitro. Leta 1928 je bilo v Sovjetski zvezi že okrog 11 milijonov delavcev in nameščencev. Pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1940, pa je v gospodarstvu Sovjetske zveze delalo že več kot 51 milijonov delavcev in nameščencev. Na ta način se je v gospodarstvu Sovjetske zveze povečalo od leta 1928 do 1940 število delavcev in nameščencev za skoraj trikrat. V letih petletk so bile izvedene v pogledu strokovnega usposabljanja kadrov v Sovjetski zvezi velike spremembe. Izredno hitro se je dvigalo število kvalificiranih delavcev. Z njimi pa se je prav v času sovjetske oblasti pojavil tudi y sovjetski vasi nov tip delavca. Vzgojeni so Mij novi kadri traktoristov, šoferjev, mehanikov in elektrikarjev- Vseh teh poklicev v ruski vasi poprej ni bilo- Sovjetska zveza je zato prva država na svetu, kjer so bile z ustavo zajamčene pravice do dela za slehernega človeka. Za neprestano razvijanje sovjetskega gospodarstva, za uresničenje ogromnega programa industrijske izgradnje pa je bilo potrebno množično usposabljanje kvalificiranih kadrov. Zaradi tega je sovjetska oblast leta 1940 organizirala državne delovne rezerve, ko so bile ustanovljene n pr. za promet obrtne železničarske šole. Tudi po drugi svetovni vojni se v Sovjetski zvezi neprestano in drugače kakor^ v kapitalističnih državah, povečava število delavcev in nameščencev. V letu 1946 — v prvem letu povojne petletke — se je število delavcev in nameščencev dvignilo za tri milijone in doseglo predvojno raven. Konec lanskega leta pa se je število delavcev in nameščencev v primerjavi z letom 1946 — povečalo za 820.000 ljudi. Zato sovjetski ljudje vedro gledajo v bodočnost. Sovjetski ljudje vedo, da se jim ni treba bati krize in brezposelnosti. ker so prepričani, da se bo vzporedno z razvojem sovjetskega gospodarstva, izboljšal tudi gmotni položaj delovnega ljudstva- Popolnoma v drugačnem položaju pa se nahajajo delavci kapitalističnih držav. V zadnjih tridesetih letih ni bilo v kapitalističnih državah niti enega leta, ko se ne bi pojavljala brezposelnost v večjem ali manjšem obsegu. Nasprotno. V času' med obema svetovnima vojnama je brezposelnost predstavljala množičen, kroničen pojav. Navedli bomo za primer podatke o brezposelnosti iz podatkov Društva narodov za leto 1939-40. V desetih letih cd leta 1930-1939 je bilo n. pr. v ZDA brezposelnih okrog 20% delavcev, v Holandska — 27%, v Angliji 19%', v Danski 21%. To pomeni, da je bil v teh kapitalističnih državah povprečno vsak šesti, peti ali celo četrti delavec v poslednjih desetih letih pred drugo svetovno vojno brezposeln. Med vojno je brezposelnost sicer izginila. Po končani drugi svetovni vojni pa se je brezposelnost spet pojavila v večjem obsegu. V ZDA je danes preko 5 milijone ljudi brez zaposlitve, preko osem milijonov pa je takšnih, ki nimajo popolne zaposlitve- Veliko število brezposelnih pa je tudi v drugih kapitalističnih državah- Te ljudi danes spet tlačijo skrbi, prav takšne, kakršne so jih morile pred vojno. Z vsakim dnem pa jih prav ti pojavi naraščajoče brezposelnosti prepričujejo, da je temu kriva edino kapitalistična ureditev, ki sili milijone delovnega ljudstva in njihove otroke v pomanjkanje in glad. Ni im ne more pa biti brezposelnosti v državah socializma. Tn v tem je velika prednost socialistične ureditve- Dopust naj So lis sdiSia ii ekreptff® V začetku novega planskega leta je treba zapisati nekaj besed tudi o naših dopustih, Izkušnje so pokazale, da marsikje še premalo skrbno in pretehtano planirajo dopuste, da se še premalo poglabljajo v vprašanja, kako določati višino in čas dopustov, da bo dosežen osnovni namen dopusta. Pravica do plačanega letnega dopusta je velika pridobitev delavskega razreda. Uredba o plačanem dopustu je svojevrsten dokument skrbi naše partije in naše ljudske oblasti za delovnega človeka. Ta pravica ni samo uzakonjena, temveč jo država tudi zagotavlja, V ustavi je rečeno, da država osebam v delovnem razmerju zagotavlja pravico do plačanega letnega dopusta. Kako država to svojo materialno obvezo izpolnjuj e j v skrbi za delovnega človeka, dokazujejo zneski, ki jih je potrošila za plačane dopuste in za razne olajšave ter popuste, ki jih imajo dopustniki. V letu 1947 znaša ta znesek 1 milijardo 889,639.980 din, za leto 1948 pa se ta znesek giblje okrog 2.5 milijarde dinarjev. Te številke nam morajo biti močna vzpodbuda, da poglobimo slkrb za pravilno razdelitev in izkoriščanje dopustov, da bodo dopusti dosegli svoj namen in da se bo v tem delu še bolj izražala skrb sindikalnih organizacij za svoje članstvo. Za zaščito pred izkoriščanjem, za ohranitev in okrepitev življenjske in delovne sposobnosti, zagotavlja država delovnemu človeku pravico do plačanega letnega dopusta in ureja to pravico z ustrezajočimi predpisi po načelu: za več dela, za težje delo, za večje napore in uspehe več pravice, več dopusta. Sindikalne organizacije pa so v skladu s svojim značajem in svojimi nalogami dolžne skrbeti, da se ti predpisi pravilno izpolnjujejo. V skrbi za svoje članstvo morajo stremeti za tem, da pridejo vsi upravičenci do pripadajočega letnega plačanega dopusta, in sicer do takega, kakršnega po svojem delu zaslužijo m potrebujejo. To nalogo morajo rešiti že pri sestavljanju planov letnih dopustov v podjetju, uradu ali ustanovi. Da bi zagotovili nemoteno izpolnjevanje planskih nalog, in da se zagotovi vsem zaposlenim in upravičenim, letni plačani dopust, uredba sama določa, da mora odgovorni vodja podjetja ali ustanove planirati dopuste, upoštevajoč delovne razmere. To nalogo morajo izvrševati odgovorni vodje s sodelovanjem sindikalnih podružnic, ki morajo v ta namen izdelati predloge Vedeti moramo, da ni vseeno, koliko časa in kdaj dobi kdo dopust. Prava vsebina dopusta, ki jo država zagotavlja s tolikimi materialnimi žrtvami, je, da se delavec odpočije, telesno in duševno sprosti in okrepi. Zato je nujno potrebno upoštevati pri določanju višine in časa dopusta delovne pogoje, težo in napor-nost ter morebitno škodljivost dela, prizadevnost in požrtvovalnost posameznika in tudi njegove kj, 60 pl»č 00- žrtvovalnega, vestnega dela, opravljenega z odgovornostjo in resnostjo. Imamo primere, da so bili marsikje prikrajšani za dopuste prav najbolj vredni in najbolj potrebni delavci. Navadno se taki primeri opravičujejo s pomanjkanjem delovne sile. Toda tako pomanjkanje je vodstvu podjetja znano že v začetku leta, kakor planske naloge. Največkrat so ti primeri posledica kampanjske borbe za plan in nepravilno planiranje plačanih dopustov s strani uprav podjetij in sindikalnih podružnic. V tem oziru je krivda sindikalnih podružnic še celo večja: predvsem so poklicane razumeti in uveljaviti bistvo in namen dopustov, ter morajo biti sposobne v svoji skrbi za delovno sposobnost, zdravje in dvig življenjske ravni svojega članstva, se boriti in dosegati uresničenje tega namena, Zaradi tega so sindikati prevzeli v svojo oskrbo počitniške domove, Za zaščito pravic v korist discipliniranim, predanim in požrtvovalnim določajo navodila za izvajanje uredbe o plačanem letnem dopustu (Ur. 1. FLRJ štev. 66-1948.), da se vsak dan neopravičenega izostanka odšteje od letnega dopusta in se za toliko dni delavcu ali uslužbencu, skraj. niče se za riti. Delavski razred si je pridobil pravico do plačanega letnega dopusta s tem, da je z velikimi žrtvami disciplinirano izpolnil svojo zgodovinsko dolžnost v narodno osvobodilni borbi in je sedaj izpolnjuje tudi v borbi za plan. Izkušnje v dosedanjem izvajanju plačanih letnih dopustov razkrivajo še dve značilnosti; močan vpad dopustnikov v zimskih mesecih, posebno v decembru in januarju in navidezno nezanimanje delavcev, da bi preživeli dopust v počitniških domovih. Prvi primer je razumljiv, a nikakor ni opravičljiv in kaže, da plan dopustov ni povsem v skladu z operativnim planom podjetja, kar ima za posledico težave v izvedbi planskih nalog v poletnih mesecih. ša letni dopust. Sindikalne podruž-so dolžne to določilo pojasnjevati in njegovo dosledno izvajanje tudi bo- Prednost v dodeljevanju dopustov imajo udarniki, racionailizatorji, novatorji *** najboljši delavci in uslužbenci. Zlasti pr vim je treba omogočiti, da sami izber° tudi čas, kdaj želijo na dopust. Pote® pridejo v poštev ostali delavci in usluz' benci, med katerimi pa je treba zopet razlikovati disciplinirane od manj discipliniranih in delavnih. Po tem je treba določati tudi mesece nastopa dopustov-Vendar bi bilo samo to merilo PreTe enostransko, če bi prezrli tako v^z? dejstvo, kot je teža in škodljivost de .*• Če bomo upoštevali navodila o letni dopustih, ne bomo imeli več težav Prl P šiljanju delavcev v počitniške t°“r..c t "Timi SSMShu m se z njimi po s čitniike domove zaka, Uh pošiljamo demiti in tako bo mogoče pri še zastarele predsodke. M. R.