DEKLAMOVANKE. 11. Kruhek sirot. Na visoki gori Pod mogočnim borom — Takrat bodo vstale so zeleni boršti, oh, pod grmom hlebček v gozdih drobne ptičke, v teh zelenih borštih ljubljene pogačke mladi bodo revi čudo se godi. v travi skrit leži — — vse pomagat šle. Šel je davi Mate — Na zelenih vejah Po vsem širnem svetu, na ramah sekiro — pa sedijo ptičke, po vseh poljih, njivah gori v tristoletne' stražijo pogačko zrna izgubljena šume sekat bor. drobne ptičke tri — — bodo šle iskat. • Star je, star že Mate — Trikrat stari Mate In pšenična zrna starec rad premišlja — si oči pomane, s kljunčki bodo trle, Mate je premišljal, trikrat tja pogleda, mokico kot snežec kar zdaj misli vsak. če ni sanja to ? iz njih delale. Hudo je na svetu — Spomni se besede, Kruhek zamesile ali tisočero spomni let minolih: bodo dobre ptičke, hudo je prineslo čudno pesem dedek solnček jim pa spekel vojskino gorje — — — včasih peli so — — — bo pogačico. Tak je mislil Mate. Kadar vojska pride, Na zeleni gori, Žalosten je stopal lakota jo spremi, pod zelenim grmom skozi tihe šume, takrat bodo solzne bodo beli hlebčki da poseka bor. vse sirotice. skriti v travici. Vrh zelene gore, Takrat bo živela Takrat pride v goro tam postal je starec deklica uboga, žalostna sirotka, — ali čudo bajno! reva najbolj bedna uašla bo pogačko, kaj bi to bil6? žalostnih sirot. hvalila Boga — — Trikrat ves začuden Brez očeta, mame — Spomnil se je Mate si oči pomane, oče so na vojski, dedka stare pesmi, trikrat tja pogleda — mama pa predobra — pesem je resnica — kdo bi to verjel ? ji umrli so — — tisti čas je zdaj! Pa ni sekal bora Tiho šel je dalje, ¦ Mate v tisti gori, lačen, star in truden, I da ne zmoti ptičic, ves vesel, da revšet ¦ varihinj sirot. Bog ne zapusti. M Jože Plot. H 12. Otrok in roža. fl (Dvogovor.) 1 Oj roža, rdeča roža, Ob jutru, ko je vstalo, ^J kdo tvoja lica boža, iz dalje je poslalo H da tak lepo žariš svoj prvi žarek meni H čez ves- zeleni vrt ? na rožni vrt v pozdrav. ^J »Ne veš, da kralj bogat Na večer, ko umrlo ^M mi v dar poslal je svoj škrlat? nad goro je, ozrlo H Ne veš, kdo ta je kralj ? sc z žarkom še krvavim H Aj, zlato solnčece! je name zadnjikrat. ^M Od žarkov teh blestečih Iz daljnih, daljnih krajev, kri svojih lic žarečih iz daljnih, daljnih gajev imam v spomin. Ah, dobro mi v čašicah poslala jc zlato solnčece —!« presladkih je dišav — — —« Oj roža, roža rdeča, Oj roža, prav tako! kje pa sladko dišeča Samo še to povej: Kedo mazila si dobila, z bodicami ti je posul da vonjaš tak sladko? vse tvoje stebelce? »Kraljica, tetka moja, »Še to vprašuješ? Vrh neba je zame brez pokoja je dobri Oče moj doma, v skrbeh — — Poznaš li tetko, ta me pred kruto je roko prijetno sapico ? zavaroval ubožico. Prišli trije so angelci prinesli trnov v kanglici, z bodicami zaščitili so moj krvavi cvet.« Jože Plot.