RAZGLABLJANJA Karla Oder muzej in etnolog 1 Muzeji zbirajo, varujejo, dokumentirajo In predstavljajo premično kulturno dediščino, Delirtjo jih v splošne in specialne pa v občinske, mestne, pokrajinske in nacionalne. Vsebinska in teritorialna določenost muzeja sta lahki» prednost v sistematierfii.šti dela. formalno pa zaradi financiranja marsikdaj nastanejo težave. Kakršenkoli muzej že je. se ukvarja s piemično kulturno dediščino ki "je vsa človeška ustvarjalnost, nastala mimo lastnega delovanja narave ali i/ nje" in je zaradi praktičnih razl(>gov razdeljena na naravno, premično in nepremično Nadaljnja delitev je vezana na posamezne široke, ki s.,- ukvarjajo s posameznimi sestavinami kul-Inrne dediščine v skladu s svojo metodološko usmeril-\ iji i. A\ t< iriea v besedilu poda pregled varovanja kulturne dediščine Delavskem muzeju Ravne na Koroškem. MUZej je stičišče različnih strok, ki jim je skupno varovanje kultiijm* dediščine, njeno raziskovanje in obliko-v-tnjv pozitivnega odnosa do nje Vzgoja in izobraževanje, ki st'i sk erbili ves čas sestavni del predstavitve strokovnega dela v "lUzeiu postajala vse pomembnejši. izhodišče muzejskega |e se vedno muzejski predmet, ki bi ga v širšem smislu 'aljko opredelili kot \n Danes namreč ni mogoče reči. da 'Niizeji zbirajo samo predmete iz lesu, kovine, keramike. s'ekla. lemveč so tu še drugi virioziroma mediji, med katerimi M" poM-hno izstopa fotografija. 11 letih po drugi m e tov ni v< i|iii so v sliiveniji nastali nekateri ll'!iiiu ni muzeji, med njimi tudi Koroški muzej ihi Ravnah na ^'"'■iheni X \ eč kol štiridesetletnem zbiranju in obdelovanju ■"'■'diva se kaze razvoj m rast muzeja; tako v vsebinskem in "h'<»vskem kot metodološkem smislu koroški muzej na Savnah sodi v skupino muzejev, nastalih po drugi svetovni vojni, da bi ohranil predvsem predmete s podreja gospodarske zgodovine lil da bi "podal u"-nično podobo delavske kulture in delavskih ljudi Dravske, ^v/iškr in Mislinjske doline."'* 17. 5. 1951 je bil z dopisom Sveia za prosveto in kulturo IJRS na predlog Priprava I nega "(l|>ora za ustanovitev tehničnega muzeja potrjen odbor za 'Manoviu-v tehničnega muzeja industrijske delavnosti s s,'dež<..m n;l R:1V|ia|lt ' P<'trebi po /Inranju lehniČne dediščine so razpravljali tudi ' 'dOvinarji in kt>nser\ atorji. 'l ako so na I kongresu jugos- lovanskih zgodovinarjev v Beogradu leta 1951 m na 1. posvetovanju k on se rva to rje v FNRJ v Sloveniji leta 1955 sprejeli načela o potrebnosti gospodarske zgodovine, "da proučuje zraven arhivskih virov tudi likovne spomenike tehniške kul ture,"1 ki dopolnjujejo arhivske vire "zlasti pri obravnavanju lege in načinov proizvodnje in ki takoludi razlagajo določene gospodarske dejavnosti v njihovi vzročni socialni in kulturni pomembnosti za_življenjsko raven določene pokrajine v določenem času", Za gospodarsko, zlasti pa še krajevno zgodovini) so tehniški spomeniki nazoren vir zgodovine proizvodnje in omogočajo obravnavanje tehnike proizvodnje in načine proizvodnje Popravljalni odhar Delavskega muzeja je pod vodstvom Alojza Kuharja in ob sodelovanju Strokovnjakov, predvsem zgodovinarjev in tudi direktorjev muzejev, pričel z načrtnim zbiranjem gradiva in naletel na razumevanje pri naipomem bnejših podjetjih. Direktor Železarne Ravne je junija 1951 poslal dopis vsem sodelavcem za pomoč pri zbiraniu gradiva za "zgodovinsko zbirko železarske delavnosti" in pri tem zapisal: " ..< važno je vse. kaj prikazuje našo delovno zgodovino, stare slike, knjige, razni predmeti, zapisniki, staro orodje itd. Mnogo je takih zanimivih stvari, slik, listin in predmetov, ki spadajo v muzejsko zbirko. Dobrodošlo je vse, tudi malenkosti iz naše delovne tradicije in zgodovine " Pripravljalni odbor je tako zbiral najrazličnejše gradivo Sodelovanje podjetij pa je bilo nujno, da so projekt sploh lahko uresničili. Pri stalni postavitvi "gospodarskega in družbenega razvoja" so upoštevali glavne gospodarske panoge: železarstvo. rudarstvo, gozdarstvo in lesno industrijo ter kmetijstvo Poudarek pri stalni postavitvi je bil (in je še) predvsem na teh ničnih predmetih, orodju, strojih in napravah. Ob njih so razstavili arhivsko gradivo in predmete, ki opozarjajo na d< »ločene vsebine iz načina življenja (npr. postave, ki določajt t delovni čas iz. leta IS52. praznično rudarsko uniform« ■ maketo oglarske hiše itd.). Že v (cm prvem obdobju so zbrali in postavili na ogled dediščino s področja ljudske kulture, kaščo, Jhiačo in dimnico, vendar je načrtno zbiranje tovrstnega gradiva bolj značilno za drugo obdobje delovanja muzeja, to je čas 70-tih let. ko sla nastala etnografska zbirka v Črni in spominski muzej Preži ho Vega Voranca - Pmžihavčt bajta, V teh letih je Koroški muzej sodeloval z etnologi iz Slovenskega etnografskega muzeja in z Oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti. Kratek čas sredi 70-tih let je etnolog opravljal tudi pripravništvo. V tem času so v sodelovanju z občino Ravne na Koroškem in z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor potekali tudi projekti ohranitve nekaterih /'ns/ieeelije l>fy iuijilsau i ■ teta / ')') i t in fx«JtploiU!tkf seminar pri piv/. iiijici objavljam nekijliko sftrvnwnjeiiif>ei lan,- Bogataj, Siosnranj : ekkhsčinti litiShiviisix'iii Ijiihljaiui 1092. str II ■ i)hn Kortiskivrt imneja, dopis M 7/5. >. I:>(iuji) naš Tehniški s/Hiiiieililai in njtliovponlen zei gos/xiclaiifai zgodovino Mežiške doline. I ' Ktrivškifužinar 1957//O-1 J. str 6. f'tirhwi t'i'dr lun/. tria /<>>> ; ninze/pivi nicnorall r Ki miški muzej. f-hmja Bus. Briga Teplr irliir Koroškega muzeja, dopis 1951. GiASNlKSED 37/1997, št. 1-2 15 RAZGLABLJANJA objekti iv etnok>ške stuvbne dediščine (Jane?.. Kurnik in dnige). /:.\ tretje i >lxl< )h|f razvoja muzeja lahko štejemo čas od 80-lili tel na|ire|, ko je imi/ei dobil prvega retino zaposlenega stroki 'i nega delavca To je tudi čas, k< > se |e zeli i hitro spreminjala in celo izginjala kmečka arhitektura Zatoje bil zastavljen projekt evidentiranja in dokumentiranja stavbne dediščine. I'r-votnu kini avl jen cilj. dbkumenlirati propadajočo kmečko arhitekturno dediščino, je bil / vključil vi jo etnologov10 presežen \ d< jktiínejili] anje je hila namreč vključena tudi premična dedišt in.i I Ikrali je polekalo /hiranje podatkov i/, vsakdanjega življenja na d* > tocen i kmetiji. Na terenu so nastali številni toii igralski pc>snelki n< >i ran je < »preme, razporeditve te opre me \ pri isioru, tlorisi ter skice in rishe predmeten-, arhitekture in detajl« >v < )h unenjenem projektu je v drugi polovici 80-tih let potekalo raziskianje načina življenja \ Mežiški dolini Projekt je potekal v okviru Znanstvenega instituta pri i ilozofski fa-kulteli v Ljubljani in pod vodstvptn prol. dr. Slavka Kre-menška liaziskavi je sledila razstava Mežiška clolina, utrip -{it/njih Insto hi. ki je rezultat raziskovalnega dela in sodelovanju muzejskih strokovnih delavcev (zgodovinarja, cinc >li >ga di >kunienki listu), Z razstavo s< > s pomočjo različnih fiietojj (ponazorila, karte, gr.ilikoni. 1 in z različnimi viri in lorui.ii i j t predme! i. loi< igrali je) predstavili raz.v« ij p< jsameznih kulturnih sestavili s pt >ctr<>čja materialne. duhst v družinsko življenje in inš< i skupnost. /,.i v in ohdohja v razvoju muzeja je značilno /hiranje gradiv a nu terenu, torei met* >du, ki je etnologom tudi najbližja. Tehnike terenskega tlela, opravljenega \ zadnjem obdobju, m > razgov oj. fi itogralii anje. risanje in opisov anje. I)eskt¡pt ija je prišla ^e posebno do izraza pri dokumentiranju stavbne dediščine lehniko deskripciji pa uporabimo tudi pri tli ikumentiranju muzejskega gradiv a predvsem múzealij in fotografij. Vsak od omenjenih medijev je namreč nosilec različnih informacij. notranjih (o samem sebi) in zunanjih (o širšem prostoru in Času) Te informacije so:1' l Podatki o predmetu a) fizične lastnosti (material, postopek izdelave, okrasitve itn.); h) geometrične lastnosti (oblika, dimenzije): c) "semiolika" najrazličnejših oznak na predmetu (okraskov, podpisov, prizorov, simbolov, napisov, itd.). 2. Podatki, povezani s predmetom: a) čas oziroma zgodovina predmeta (nastanek, spre menihe, opustitev, ponovna upi)raba itd.); h) provenienca predmeta, povezave / geografskimi (toponiml) ali antropološkimi enotami (izdelovalci, šok delavnice, .družbe, kulture itn.); c) funkcija, ki prav tako zajema več ravni fizično ali materialno (npr. namembnost orodja), sociološko (npr vplivi poselitve na politične, religiozne in dnige dejavnosti), ekološki > ( npr prilagoditev naravnim omejitvami, simbolično (npr. pomen upodobitev), itd. Temeljna načela urejanja dokumentacije so dana in izoblikovana, v endar vsak strokovni delavec sam izbere Stopnjo temeljitosti in vrsto informacij. Tako je lahko npr. karbidov ka enako zanimiva etnologu, zgodi>vinarju, umetni»stnemu zgt>-dovinarju, tehniku in tudi Oblikovalcu, Razlika je le v spi >r< ičil-nosti predmeta, v njegov i informaciji, ki ju posamezna stroka išče v njem. Način življenja in ljudska kultura sta predmet etnoloških raziskav Ce je način življenja način zagotovitve eksistence in zato način izrabe virov preživetja, ki so neposredni ( po I jede I sivo, živinoreja, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvu, lovstvo, ribištvo, nabiralništvo, čebelarstvo) in posredni (rokodel stvo m obrt, industrija in rudarstvo, gozdno gospodarstvo promet, komunikacijska sredstva in komuniciranje trgovina, turizem), potem je tudi za etnologa tehnična dediščina enako sporočilna kol za zgodovinarja modermzacijskifl procesov Deio je pomembna sestavina, ki določa življenjski slog posameznika in skupine. l~ Muzejski predmet pa kot m»silet informacij povezuje različne stroke, ki sta jim skupni metodi tlela, lastni etnologom, deskripcija in delo na terenu Summary MUSEUM AND AN ETHNOLOGIST Karla Oder Museums gather, protect. document and present the movable cultural heritage. They are divided into common and special, and then into communal, municipal, provincial, and national 1 lie thematic and territorial definition of a museum can be an advantage in the sysieitialics of us work, but formally there are often troubles arising from the option oi financing. Whatever museum it is, it deals with the mov able cultural heritage, which is "all human treat iveness originating past nature's own activity or from it", and is lor practical reasons divided into the natural, mov able and immovable, further division applies to particular professions which (.leal u itli individual components of cultural Heritage in accordance with their method' >l< jgical orientation. In this text the authoress makes an outline of protecting cultural heritage in the former ll'i/to museum in Ravne na Koroskem (now: a regional museum jKpmilii nunc/). 10 /t ■ nt! in cth i ¡¡¡••fi'kta st> siidi'li/iti/i štiit/ciilje clnohwijc. 11 I f (¡militi 'I'cmiskit tirih•nhfiija Ijiihtjmui sir. WI-102 12 S!arh> Kicniviisck. \učtii it rife up / V; isti. Etu< ¡loški mzgktli in tlilt'ine 2 tjuhljeiiia !').S's. str. /š/ ló GLASNIK SED 37/1997, št. 1 -2 k