Delovanje v zvezi stoječih slovenskih posojilnic v 1888. letn. Poteklo je leto dai, odkar smo poročali o delovaaji aloveaskih poaojilaic 1887. leta. Znotraaji izkaz za leto 1888. kaže zelo pomealjivi uapredek. zdataeji kakor 1. 1887. Napredek se ae kaže v akupnem deaaraem prometu, tem bolj pa v maožečib se zadružaikih, v viajih liraailaih vlogah ia dosledao, v višjem znesku posojil. Izkaz deaarnega prometa itak ai pomealjiv, ker ae tisti lahko po volji zviša, namreč če se podaljšaaa poaojila dvakrat aa leto vzprejmejo ia zopet izdajo, to pa ai efektivai promet ia tako ae ae bi amelo izkazovati. Če bi Celjska poaojilaica take izkaze delala. imela bi prometa aad 3 milijoae gld., v iatiui ga pa ima blizo 1 milijoa gld., zato, ker stavlja v promet aamo aova posojila, ae pa tudi tistia, od katerih ae dvakrat aa leto plačajo obresti. Glavaa stvar je torej ataaje hraailnih vlog ia daaih poaojil. Število zadružnikov pomnožilo se je od 13.289 aa 15 297. To kaže. da aegajo ia si pridobivajo zaupaaje posojilaice vedao bolj aied ljudatvom. ia da ai zadružao delovaaje maai aarodovi aič več aovega. Ker malo da ne vse posojilaice dovoljujejo poaojila le zadružaikom, mora vaak, kdor želi posojila, vpiaati se v zadrugo, ia je to pametaa in koriataa aaredba. Kajti kdor je poatal zadružaik, aavadao oataae, ako tudi poplača avoj dolg ia po tem potu raste število za zadrugo se zaaimajočih ter za-ajo odgovoraih čleaov. Posebao pa tudi zaradi tega, ker imajo take poaojilaice velike olajšave pri davkih. Zatoraj moramo tukaj oeitao grajati posojilaico, ki ae dela tako ia plača zaradi tega ogromao avoto 1531 gld. davka, aicer bi plačala saaio okoli 30 do 50 gld.; to zaaluži torej očitne graje, s tem se obresti podražijo za 1 % ™ niaia aikdo aič od tega. kakor par mogotcev par krajcarjev vec divideade. Gospodje, to ai dobrodelai zavod. ampak se mu lahko reče brez potrebe oderuški. Največ zadružaikov, 2005 šteje posojilaica Ptujakega okraja, kjer aarodao probujeno ljud;stvo spozaava koristi iu imeaitaoat aarodnega deaarnega zavoda. V Celji je 1607, v Mariboru 1505, v Mozirji 778 zadružnikov. Razmerao aarastel je tudi zneaek vplačaaih zadružnih deležev od 307.007 gld aa 338.093 gld. Hraailae vloge ao zaašale koncem leta 1887. 2,296.211 gld., leta 1888. so pa hraailae vloge naraale na lepo svoto 2,688.601 gld., dokaz v številkah, kako da raste zaupanje do poaojilaic vzlic klevetaaju aasprotaikov, katerim ao ravno poaojilaice aajliujši tra v peti. Ljudstvo, katero atoji v gmotaem oziru na lastnih. aogah, aezavisao je tudi v političaih vprašaajih. Nekatere posojilaice imajo celo več vlog, aego jia potrebujejo, a. pr. Mariboraka Večim pa ae zadoatujejo vloge ia zadružui deleži ter so priailjeae, da ai po izpoaojilib pridobijo deaaraa sredetva. Zveza tu poareduje, kakor tudi pomaga pri uataaovi novih. posojilnic ia v davčaih zadevah. Sicer se je pa v tem oziru leta 1888. velikaasko zboljšalo, kajti 1. 1887. ao si poaojilaice bile izposodile 83.620 gld. pri tem, ko so iniele gotoviae in drugod za rezervo naložeaega lepo svoto po 355 136 gld., toraj za 274.452 gld. več, kakor izpoaojeaega, kar jim oataja kot rezerva za alučajae potrebe ia taka rezerva je prepotrebua zaradi tega, ker so posojilaice aavezaae same na sebe ia aimajo o katastrofali pričakovati pomoči. Denar je v rokah aaaih v tem oziru mogočaih aasprotaikov, polaatili so si vse veče deaarae zavode, kakor hraailaice ia če bi nam bilo pomoči potreba, gotovo je ae bi dobili od ajih, ki bi aaa radi le potlačili. V letoaajem 1889. letu so se pa razmere tako aa dobro obraile, da ae bo treba posojilaicam iskati izposojil, temvec stale bodo tudi v tem oziru aa svojih trdaib. aogaa. Obresti za hranilae vloge so aavadao še 5 %, torej malo višje, aego pri araailaicah, pa večje po8ojilnice dovoljujejo tudi le še po 4x/jj iu celo 4 °/0. Za posojila ae zahteva aavadno po 6 %; ^ar ai pretiraao za osobai kredit. Nekatere poaojilaice so cel6 aa 5V2 in 5 % ^e zaižale obresti pri posojilib, poaebno pri vkajižeaih. Kakor hraailae vloge, aarastla so tudi posojila daaa zadružaikom. Poaojilaice imajo izposojeaih 2,943.369 gld. ali za 337,177 gld. več, aego prejšaje leto, od tega lmajo Štajarske poaojilaice dve tretjiai, aamreč 1,950 665 fl, ravao tako hraailaih vlog od skupaih 2.698.601 gold. imajo štajarske 1,840.596 gld. Koliko pošteaih kmetakih posestaikov je bilo rešenih iz rok oderuikih ia pred pogiaom, lehko presojamo, ako ae apominjamo, koliko je bilo še pred malo leti eksekutivaih dražeb kmetakih posestev ia koliko meaj jih je zdaj. Zato zaova kličemo rodoljubom: Ustaaavljajte poaojilaice, kjer jih še ai. Koristili bodete aarodu po dvojaem potu. Kdor ima aa razpolago gotoviao. bode vedel, kje varao aaložiti svoj denar. Poateai ia zaupaaja vredai mož pa bode aašel v sili pomoč pri domačem denaraem zavodu. Vaaka sloveaaka poaojilaica je narodaa trdajava. rZadruga".