Ptuj, petek, 14. aprila 2006 letnik LIX • št. 29 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Polovica danes. Polovica čez 1 leto.
Za samo polovico cene je lahlco cel Polo Cool vaS že danes. Drugo polovico boste -brez obresU - odplačali iele čez ^—.
Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
SONČEK
08019 69
www.sonchek.conn
Imate pošto na strani 21
V
)
Spodnje PodjaVje

yelikoňOcnih
[gjaznjkobčiinii
klobas
Eňhoena-iEa^
pripravili
iCňÍhiPřřiCkOv.plaňiceDrustvaipodezelskihTzeňa so, jzdelale1ipjsaňketfazňihwelikosti,^gailiCnih\tehnjkah
.aanMVo odstavi ^h^^Eňů^pageaeňEh I Eto baov^ í-eo raďte, Q^ňOAvezeňepn^ňiCňe
Obiščite naš jf^ prenovljen	h
spletni portal
www.tednik.si
Šport Nogomet •
Lahko Drava prekine serijo Mariborčanov?
Stran 15
Foto: Martin Ozmec
MESm OBČINA PTUJ
Spoštovane občanke in občani
Naj vam prihajajoči velikonočni prazniki
prinesejo veliko lepih upov o vaši lastni in naši skupni prihodnosti. Barve velikonočnih pisanic in piihov
v
Vsem bralcem Štajerskega tednika in poslušalcem Radia Ptuj voščimo prijetne velikonočno praznike!
Delavci družbe Radio-Tednik, d. o. o.
9770040197060
Dornava • O občinski stavbi
Poti in stranpoti razpisa in izgradnje
Nova dornavska občinska stavba že dobiva svojo dokončno zunanjo podobo. Kot je napovedal župan Franc Šegula, naj bi bila fasada narejena v roku enega meseca, trenutno potekajo dela znotraj stavbe, kmalu pa se bo začela urejati še okolica.
Navzven je torej vse lepo in prav, vsaj kar se tiče gradnje, nekateri svetniki, med njimi predvsem Rajko Janžekovič, pa niso čisto prepričani, da je vse v zvezi z občinsko stavbo tako lepo in zloščeno, kot izgleda na prvi pogled: »Zanima me več stvari v zvezi z našo stavbo. Prva je ta, kdo izvaja nadzor nad gradnjo.«
»Da se ne bo ponovila cirkulanska dvorana
Župan Šegula je povedal, da je to podjetje TMD Invest. In šele potem je padla naslednja informacija, ki sicer po Do-rnavi kroži že dolgo, Janžeko-vič pa jo je tokrat povedal kar na glas in brez olepševanja: »Veste kaj, gospod župan, ne zdi se mi prav in tudi ne primerno, da je med podizvajal-ci tudi vaše podjetje! O tem
Uvodnik
se veliko govori. Ve se, da pač vsak izvajalec vedno poskuša zaslužiti čim več, tudi na račun tega, da vgrajuje elemente, ki mogoče niso najbolj nujni ali potrebni. Mislim, da ne bi bilo dobro, da se nam zgodi kaj takega, kot se je v Gorišnici, kar se tiče njihove cirkulanske dvorane, kjer je naložba na koncu zahtevala enkrat več denarja kot po prvi pogodbi!«
Župan govoric ni zanikal, povedal pa je naslednje: »Vem, da se govori vse mogoče. Vendar pa je bil za izgradnjo stavbe izdan javni razpis za izvajalca del in izbran je bil najcenejši, prav tako je bilo moje podjetje kot podizvaja-lec najugodnejše. Kar se tiče opazke o vgrajevanju čim več materiala, da bi se čim več zaslužilo, pa je treba povedati, da se stavba ne gradi po sistemu 'na ključ', ampak na izmere, kar pomeni, da se bo plačalo le tisto, kar bo dejansko vgrajeno!«
Živeti brez mnenja
V okviru projekta Sokrates-Grundtvig poteka v okviru Ljudske univerze Ormož in Javne razvojne agencije občine Ormož raziskava o ugotavljanju predsodkov in nestrpnosti do drugačnosti v lokalni skupnosti. Poteka hkrati v Sloveniji, Litvi in na Švedskem. Rezultate so primerjali nedavno in zanimivo je, da kar polovica vprašanih Ormožanov pravi, da ni bila nikoli v vsakdanjem življenju diskriminirana.
Iz tega bi lahko zaključili, da živimo v zelo strpnem in prijaznem okolju, kjer ljudje drug drugega pač ne diskriminirajo, vendar najbrž vsi vemo, da ni tako. Najverjetneje se je vprašanim že kdaj zgodilo, da so jih v uradih obravnavali kot maloumne, se pogovarjali z njimi v povišanem tonu, jih nadirali, jim niso ponudili stola, voščili dober dan, jih pošiljali na konec vrste, ker niso imeli kakšne posebne zveze ali poznanstva, jim odklonili ugodnost, ki bi jo kdo drug dobil. Vendar ljudje tega pri nas ne čutijo kot diskriminacijo. Čutijo kot red stvari, ki je takšen od nekdaj - in bo takšen tudi ostal. Zato se stvari tudi ne spremenijo: če zatiranja ne čutiš, nimaš potrebe boriti se proti njemu. Veliko k takšnemu pasivnemu obnašanju prispeva naš slovenski vzgojni model, ki še vedno nadpovprečno ceni lepo vedenje in ubogljivost, se pravi lastnosti, ki usmerjata v podredljivost. Premalo se vzpodbuja avtonomija, ki omogoča otrokovo samouresničevanje, saj podpovprečno cenimo domišljijo in samozavest. In kar se Janezek nauči, to Janez živi.
Še bolj zanimivo pa je to, da so bili ljudje, ki so se kdaj čutili diskriminirani, to najpogosteje zaradi izražanja svojega mnenja. In to v državi, ki ima v ustavi zapisano ne le svobodo govora, ampak tudi odgovora
Zato je tudi povsem logično, da se v primeru diskriminacije na pristojno institucijo obrne krepko manj kot 10 odstotkov diskriminiranih.
viki klemenčič ivanuša
Računska napaka ali špekulacija?
S tem pa razčiščevanja še ni bilo konec, saj naj bi v Do-rnavi tudi pri oz. po razpisu za izvajalca del prišlo do, recimo temu, popravkov. »Zdi se mi sumljivo, da je Gradis, ki je bil izbran kot najcenejši ponudnik, po izbiri oz. razpisu kar 'popravil' ponudbeno ceno navzgor, in to za 30 milijonov!«
Toda tudi na ta dvom je župan imel pripravljen odgovor: »Šlo je za čisto računsko napako, ki je bila vidna ob pregledu posameznih postavk ponudbe. V to se je lahko prepričala tudi komisija! Sicer pa je bil Gradis kljub temu popravku še vedno najcenejši izvajalec.«
Zgodba je zvenela kar nekam znano ^ Proti zaključku pa jo je poskušal pripeljati predsednik dornavskega NO Vlado Žgeč: »Popravek cene v ponudbi po odpiranju ponudb je lahko špekulacija, lahko pa je res napaka. V prvem primeru je to nedopustno in protizakonito!«
Ali je šlo res za napako ali za špekulacijo, stoodstotno ni mogel zatrditi nihče, iz na-
daljnje debate pa je bilo vendarle razbrati, da naj bi šlo res bolj za »osnovnošolsko napako« (izbrani izvajalec naj bi se za eno nulo uštel pri številu določenih elementov) kot za namerno špekulacijo. To je sicer na nekoliko svojstven, a vendar zelo resničen način povedal tudi član komisije, svetnik Jože Florjanič: »Veste
kaj, če že govorimo o tem, vam je vsem znano, da so vsi ponudbeniki med seboj povezani, se poznajo in so zelo dobro, da ne rečem točno vedeli, kakšno cifro ima kdo na svoji ponudbi!«
S tem je bilo »mešanje dreka« končano, občinski prvaki pa so se z županom v celoti strinjali, da razen dela stavbe,
ki je prodan pošti po ceni 1700 EUR na m2, vse ostalo ohranijo v občinski lasti, kar pomeni, da prostorov za zdravstvo in zobozdravstvo ne bodo prodajali, ampak dajali v najem. S tem si bodo zagotovili točno določeno namembnost prostorov, ne glede na morebitne menjave zdravnikov: »Če te prostore prodamo, potem se nam lahko kdaj zgodi, da bi kateri od bodočih lastnikov v njih odprl tudi mesnico, kar gotovo ni naš namen!«
Interes za najem tako splošne kot zobozdravstvene ambulante pa je, kot je še povedal župan, dovolj velik, da težav s te strani ne bi smelo biti.
SM
Nova dornavska občinska stavba že dobiva končno podobo, med nekaterimi občinskimi možmi pa so se pojavile dileme, ali je prav, da je med podizvajalci tudi županovo podjetje.
Sedem (ne)pomembnih dni
Kje je Balkan
ild
Zadnjič je hrvaški premier Sanader na televiziji na veliko dokazoval, da Hrvaška ni Balkan. Skorajda istočasno pa je v nekem svojem drugem javnem nastopanju - po mnenju večine - čisto po »balkansko« napadel liderja najmočnejše opozicijske stranke SDP Ivico Račana in ga proglasil tako rekoč za glavnega krivca vseh aktualnih hrvaških tegob. Račan in njegova stranka naj bi bila kriva, ker Hrvaška še ni v Evropski uniji, Račan je za Sanaderja »lenuh in slab delavec« _ Iz vrhov SDP so udarec nemudoma vrnili.
Aktualnega predsednika vlade in liderja HDZ Sanaderja so spet čisto po »balkansko«, brez kakršnihkoli zares prepričljivih dokazov, obtožili, da ponuja del hrvaškega ozemlja (Dalmacijo in Istro) Italijanom in da hiti v Evropsko unijo zaradi »lastne promocije«.
Eden izmed hrvaških političnih opazovalcev ob tem zgroženo ugotavlja, da retorika mržnje, omalovaževanja in podcenjevanja kaže, da sta obe glavni hrvaški politični stranki
popolnoma izgubili smisel za realnost, pa tudi za odgovornost za javno spregovorjene besede. To pa seveda ni nepomembno v državi, ki je tudi drugače nabita z različnimi političnimi napetostmi in permanentno tlečimi atavizmi in mržnjo, tako na nacionalni kot na ideološki osnovi ter z različnimi delitvami na »leve in desne«, na partizane in ustaše itd. V takšnih razmerah ni potrebno veliko za izbruh najrazličnejših nevarnih strasti in nepredvidljivih (težko obvladljivih) napetosti. Zaradi tega se vsi trezni opazovalci upravičeno s skrbjo sprašujejo, kaj prinaša takšna »balkanizacija« hrvaškega političnega prostora. V politični literaturi pa tudi v praktičnem političnem besednjaku po svetu, še zlasti pa v Afriki, so še ne tako davno z balkanizmom označevali nepoštene igre, različne zahrbtne politične poteze, tudi različne lažne obtožbe in trditve brez prepričljivih dejstev. V konkretnem hrvaškem primeru je seveda še kako dokazljivo, da je v času vladanja »lenega« Račana in koalicije pod vodstvom SDP ravno Sana-derjeva HDZ na veliko in sistematično blokirala izpolnjevanje
hrvaških obveznosti do Haaga (še zlasti v zvezi z izročanjem generala Gotovine in drugih domnevnih vojnih zločincev (ki so bile pogoj za vstopanje v EU), po drugi strani pa je zdaj prav tako nesmiselno in absurdno, da Račanova HDZ kritizira in problematizira nekatere nesporne Sanaderjeve dosežke na poti v Evropsko unijo _
Seveda »balkanizem« še zdaleč ni omejen zgolj na geografsko določen prostor Balkana. Poteze koroškega deželnega glavarja Heiderja imajo neštete karakteristike »balkanskega« ravnanja, še posebej tedaj, ko se bojuje za »čistost« in proti različnim nevarnostim iz resničnih in domnevnih balkanskih območij. Mnoge značilnosti »balkanizma« bi lahko našli tudi pri slovenskem politiku in liderju Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmagu Jelinčiču, še zlasti, ko poskuša še dodatno antagonizirati in deliti Srbe in Hrvate s čisto »svojimi« kvalifikacijami, po katerih so Hrvati vnaprej nekako problematični. Tako se je zgodilo, da ga je v nedavnem intervjuju za Politiko zaradi nekaterih očitno nepremišljenih izjav v zvezi s Hrvaško poskušal korigirati celo srbski novinar, ki ga je spraševal.
»Evropskega komisarja Ba-rozo smo ob njegovem obisku v Sloveniji vprašali, kako gleda na Hrvaško, glede na to, da je bila v drugi sveto-
vni vojni na strani nacistične Nemčije, da je izgubila drugo svetovno vojno in da ni prišlo do denacifikacije Hrvaške,« je pripovedoval Jelinčič. »Pa ga menda vendarle niste vprašali prav tako? Poleg tega - Hrvaška je imela tudi svoj zelo močan antifašizem, borce na Neretvi, na Sutjeski^,« je spraševal oziroma ugovarjal novinar Politike. Jelinčič pa je vztrajal, da so bili na Neretvi in Sutjeski Srbi iz Hrvaške _ Na vprašanje, ali je Slovenija svojo obalo prodala tujcem, je Jelinčič odgovoril: »Ne, zato pa so Hrvati del slovenske obale v okupirani Istri prodali tujcem.« Politikin novinar je znova ugotovil: »Spet ste proti Hrvatom.« Potem je Jelinčič govoril, da je bila Istra od nekdaj slovenska in da bi bila mednarodna arbitraža za Slovenijo dobra stvar. »Zato zahtevamo arbitražo za celotno Istro _ No, Zagreb bo šele videl, kakšne vse so teritorialne zahteve Italijanov, preden bo hrvaška vstopila v EU.« Novinar Politike je ob tem pripomnil, da kaj takšnega nihče v Evropi ne bi sprejel. »Tako mislite«, je dodal Jelinčič, »toda kdo je, denimo leta 1968 mislil, da bo Jugoslavija razpadla? Veste, Hrvaška je nastala šele v Kraljevini Jugoslaviji Novinar Politike je spet ugovarjal _ Kje ni Balkana?
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilagradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec
(02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Kaj iščejo avstrijski tovornjaki v Gajkah
Kako in kam z gumami in azbestnimi pioscami
Novica aii govorica, kakorkoli že, je »svetii dan« ugiedaia pred kratkim, ujezila (in vzbudila radovednost) pa je svetnike v eni od spodnjepodravskih občin. Konkretno se je sicer vpraSanje giasiio: »Kaj iSCejo in kakSne odpadke vozijo avstrijski tovornjaki v naSe Gajke, in to dvakrat tedensko?!«
Zdaj že upokojeni predstavnik SOU Stanislav Napast je začel hitro pojasnjevati, da ne bi prišlo do dezinformacij: »Ne gre za nobene odpadke, ampak za gume oz. za granulat iz gume, ki se uporablja kot prekrivka. Nič pa ne vem, da bi se to vozilo z avstrijskimi tovornjaki!«
Takšen odgovor pa je v občinskih možeh zbudil še več jeze; češ, kaj pa se vozijo gume od drugod, če je domačih preveč in ležijo po vseh koncih in krajih. »Naj se najprej počistijo domače izrabljene gume, potem pa naj se uvažajo, ne?!«
Gumijasti granuiat za prekrivko deponije
Kaj konkretno se pravzaprav dogaja (dima brez ognja pač ni), smo zato povprašali kar na vodstvo podjetja Čisto mesto.
»Ne zanikam, da ni bilo v CERO Gajke tudi tovornjakov iz Avstrije, vendar morda le tri- ali štirikrat. Gre pa namreč za uresničevanje odobrenega projekta prekrivanja deponije z gumijastim granulatom. Za ta projekt smo se odločili, da uporabimo veliko izrabljenih gum iz okolice, pa tudi tistih, ki so se v minulih treh letih nabirale na naši deponiji., namesto da se po visoki ceni prodajajo koncesionarju, ki jih nato vozi na sežiganje v Avstrijo. Kilogram gume se koncesionarju plača po 36 tolarjev, in to zato, da jo odpelje na sežig! Mi pa jo tu lahko koristno uporabimo,« je najprej pojasnil direktor Čistega mesta Andrija Koter.
Projekt prekrivanja deponije z gumijastim granulatom se izvaja na podlagi finskega modela: »Uporaba posebne-
ga gramoza, v katerega se vgrajujejo perforirane cevi z nalogo zbiranja plina na deponiji, je precej dražja zadeva. Zato se zdaj uporablja mleta guma. Žal pa, ker pač tako zahteva naša zakonodaja, ne moremo in ne smemo mleti te gume na našem dvorišču, če nismo tudi lastniki stroja za mletje. Ker takega stroja nimamo, že rabljen stane namreč okrog 200.000 EUR, moramo v skladu z zakonom gumo pač odvažati v podjetje, ki to lahko dela. Morali smo torej izbrati po-dizvajalca, ta pa je v Avstriji.«
Po granuiat (iz domačih gum) v Avstrijo ^
Čisto mesto je sicer na pristojno ministrstvo poslalo zahtevek za dovoljenje mletja gum, vendar je slednje dovolilo le uporabo že zmlete gume, se pravi granulata: »Tudi če se to sliši še tako neumno, se moramo držati zakonodaje, kar pomeni, da na svojem dvorišču, tudi z morebiti sposojenim strojem, gume ne smemo predelovati, lahko pa uporabimo granulat. Kot že rečeno, zdaj tega pač dobivamo iz Avstrije, narejen pa je iz naših gum. Zato se je morda nekajkrat na našem odlagališču pojavil avstrijski tovornjak, vendar zdaj vozimo izključno z našimi vozili.«
S takšnim pojasnilom direktorja Koterja je zadeva z avstrijskimi tovornjaki veliko bolj jasna, kako z odsluženimi gumami naprej, pa je zdaj pravzaprav stvar odločitve vsakega posameznika. Po zakonodaji imajo sicer koncesijo za prevzem oz. ravnanje s pnevmatikami tri podjetja v Sloveniji; na našem področju je to podjet-
Direktor Čistega mesta Andrija Koter: »Z dovoijenjem ministrstva lahko uporabijamo gumijasti granuiat, ne smemo ga pa mieti na domačem dvorišču, zato gume v predelavo vozimo v Avstrijo.«
je Wolf. Vendar pa predaja gum Čistemu mestu očitno ni protizakonito dejanje. Je pa takšna odločitev cenejša za potrošnika, saj bo za odloženo gumo pri Čistem mestu moral plačati dobrih 27 tolarjev za kilogram. Brez plačila pa v nobenem primeru ne bo šlo, saj predelava gume pač zahteva svoje stroške.
Občani lahko odvečne gume pripeljejo sami, lahko pa tudi pokličejo podjetje in naročijo prevoz, ki ga v tem primeru plačajo v odvisnosti od števila kilometrov oddaljenosti.
Sicer obstaja še ena možnost, o kateri pa bi morali razmisliti v občinskih vodstvih: namreč, Čisto mesto je pripravljeno izvesti tudi skupinski odvoz rabljenih gum (podobno kot kosovne odpadke), le da to ni všteto v redno ceno odvoza odpadkov, ki jo plačujejo uporabniki. Gume niso komunalni
odpadek. Po domače povedano to pomeni, da bi se lahko več občanov (ali kar cela občina) skupaj dogovorilo za enkratni odvoz več gum, ki jim jemljejo prostor po domačih dvoriščih ali v gospodarskih poslopjih, plačali bi pač vsak svojo kilažo gum, stroške odvoza pa bi si medsebojno razdelili, kar bi bilo gotovo precej ceneje. Lahko pa bi navsezadnje stroške odvoza sponzorirala tudi občina oz. občinski proračun, saj gre navsezadnje za nekaj tisočakov ali pa še to ne.
Za azbestne pioSCe 19 tisočakov po toni
Podobna zgodba velja tudi za odlaganje azbestnih plošč: »Dovoljenje za odlaganje teh plošč je pridobilo le nekaj podjetij v Sloveniji,
med njimi tudi naše Čisto mesto. Vendar pa se azbestne plošče lahko odlagajo le pod določenimi pogoji na točno določeno mesto na deponiji. Pripravljena mora biti t. i. monodeponija, ki je posebej označena, plošče pa se morajo odlagati ovite v folijo. Ko bo v Sloveniji, recimo, sežigalnica, se potem lahko odkopljejo in prepeljejo v sežigalnico.«
Cena, ki jo je potrebno plačati za tono odloženih azbestnih plošč, je nekaj čez 19 tisočakov: »V drugih občinah je cena še višja, v Mariboru, recimo, 33 tisočakov, v Slovenski Bistrici med 24 in 25 tisoč tolarjev. Na naš center lahko pripeljejo azbestne plošče po tej ceni le občani naših 16 oz. z bodočimi Cirkulanami 17 občin. Kar se tiče ostalih ljudi,
pa je cena višja, poleg tega pa mora biti dano posebno dovoljenje mestne občine. Sicer pa so cene po državi za odlaganje azbestnih plošč zelo različne, tja do 80 tisoč tolarjev, kot je predpisala država,« je povedal tehnični direktor Franc Merc.
Tudi za odvoz in odlaganje azbestnih plošč se lahko interesenti dogovorijo s Čistim mestom: »Občani jih seveda lahko pripeljejo sami in plačajo omenjeno ceno 19 tisočakov po toni. Lahko pa tudi naročijo naš prevoz, vendar morajo biti plošče naložene na paleto. Mi potem te plošče naložimo z avtodvigalom in odpeljemo. Cena ene ure znaša nekaj čez 9 tisoč tolarjev,« je še pojasnil Merc. V ceno ene ure je vključen tako čas prevoza vozila kot nalaganja in razlaganja plošč, kar je seveda za oddaljenejše kraje precej dražja usluga kot za tiste najbližje, saj že prevoz do, recimo, Žetal in nazaj, traja kakšno uro, k temu pa je potem treba prišteti še čas nalaganja in razlaganja plošč.
Glavne zadeve, ki razburjajo občinske svete po Spodnjem Podravju, so tako jasne. Dejstvo pa je, da smeti, takšne in drugačne, stanejo - nekatere se plačuje redno mesečno, druge pa priložnostno. Kaj spada v katero vrsto smeti, pa si ne more izmišljati ne Čisto mesto, ne vsaka občina zase, ampak to določa država. Za gume in azbestne plošče bo tako pač treba plačevati posebej. Ali pa jih (po razširjeni navadi) brezvestno metati po okolici
^	SM
Foto: SM
Grajena • Problemski pogovor o problematiki razvoja kraja
Grajena - daleč od mesta in denarja
Šestega aprila so se člani sveta PČ Grajena sestali na razširjeni seji, povabili so tudi predsednike društev z območja četrti, da bi v razširjeni sestavi govorili o problematiki razvoja kraja. Seje se je udeležil ptujski župan dr. Štefan Čelan s sodelavcema, vodjo oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Jankom Šircem in strokovnim sodelavcem Milanom Pavlico.
Visokih tonov ni bilo, kot bi glede na problematiko pričakovali. V strpnem dialogu so iskali rešitve za najpogostejšo infrastrukturno problematiko - ceste; 18,6 km (od skupno 54 km lokalnih in javnih poti) jih je še nemoderniziranih. Letošnja zima jih je še dodatno prizadela, zagotoviti bo potrebno nujno prevoznost, škode naj bi bilo po prvih podatkih okrog 17 milijonov tolarjev, našli naj bi jih v intervencijskih sredstvih. » Zadnji dve zimi sta ceste v naši PČ Grajeni močno prizadejale, prvič se je tudi zgodilo, da na dveh odcepih niso mogli dva dni od doma, ker ceste niso bile splužene, » je med opozoril predsednik sveta PČ Grajena Andrej Re-bernišek.
Kanalizacija je prav tako dolgoročnejši projekt. Celovit projekt obstaja, vendar PČ Grajena v skupni projekt zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja ni bilo mogoče vključiti, da bi zanj pridobili tudi evropska sredstva, ker gre za razpršeno območje, je med drugim povedal ptujski župan dr. Stefan Čelan, ki je s seboj prinesel tudi konkretne izračune, koliko denarja je iz proračuna MO Ptuj šlo v to območje od leta 2002. Govoril je o znesku, ki je znatno presegel sto milijonov tolarjev oziroma celo o 150 milijonih tolarjih. Ptujski župan se zaveda, da ne gre za male probleme, a se s takšnimi ali drugačnimi razvojnimi problemi srečujejo vse četrti v MO Ptuj. Še najbolj se PČ Grajena s svojimi problemi, redko poseljenostjo in problematiko cest, približuje PČ Rogoznica, pri tem pa je dejstvo, je opozoril ptujski župan, da je slednja prejela v obravnavanem obdobju polovico tega, kar so dobili v Grajeni, le 75 milijonov tolarjev. Panorama je v zadnjih štirih letih imela na voljo 76 milijonov tolarjev, MČ
Foto: Črtomir Goznik
Janez Polanec, Marjan Germovšek in Milan Petek so opozorili na najpogostejše probleme PČ Grajene: slabo stanje cest, neurejeno kanalizacijo, nepokritost območja s signalom mobilne telefonije.
Breg pa najmanj, 40 milijonov; deponij a je v teh letih MČ Jezero prinesla kar 767 milijonov tolarjev razvojnega denarja. Po statistiki je celo tako, da je bilo v zadnjih štirih letih v četrti na območju MO Ptuj vloženih trikrat več denarja kot v prejšnjih obdobjih. Vse četrti tudi izkazujejo velike potrebe po investicijskih sredstvih. PČ Grajena ima po najnovejših podatkih več kot 2200 prebivalcev, ki živijo v 800 gospodinjstvih, novi pa še prihajajo.
Ker sredstev za realizacijo projekta kanalizacije vsaj še deset let ne bo, tako so prepričani v četrti, bi morda lahko poiskali delno rešitev v individualnih projektih oziroma manjših čistilnih napravah. Ptujski župan tudi na grajenskem sestanku ni pozabil spomniti na velike investicije, ki se že izvajajo oziroma so se pričele izvajati v MO Ptuj. Pri deponiji pa je tako, da MO Ptuj brezobrestno kreditira ostalih 14 občin na Ptujskem, ker mora sama po-
Foto: Črtomir Goznik
Razširjene seje sveta PČ Grajena se je udeležil tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan z vodjem oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje Jankom Šircem. Predsednik sveta PČ Grajena Andrej Rebernišek (desno) pričakuje, da bo mestna oblast v bodoče bolj prisluhnila njihovim problemom.
ravnati investicije v dogovorjeno infrastrukturo po pogodbi v MČ Jezero namesto v 15 v štirih oziroma petih letih. » V petih letih moramo plačati to, kar bomo 15 let financirali. Pogodbo iz naslova Gajk moramo izpolnjevati. Ocenjujemo, da bomo morali zagotoviti med 700 in 800 milijoni dodatnega denarja, če bomo želeli izpolniti dogovorjeno. Zavedati pa se je potrebno, da ima MO Ptuj letno na voljo le med 800 in 900 milijonov investicijskega denarja. Mestna občina Ptuj mora zagotoviti tudi 702 milijona tolarjev za v okviru izgradnje Puhovega mostu za navezo-valno in priključno cesto. Tudi v projektu zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja je njena obveza 1,7 milijarde pri 43 milijonov evrov vrednem projektu, » je poskušal predstaviti stanje mestnih financ ptujski župan. Odločno pa je zavrgel namigovanja, da mestna oblast zanemarja potrebe četrti, prednostno pa uresničuje projekte, za katere dajeta denar tudi Evropa in država. Blizu 40 milijonov tolarjev naj bi ne glede na vse probleme tudi letos šlo v PČ Grajena, od tega 10 milijonov tolarjev za preplastitev cest, 10 milijonov pa tudi za obnovo stropov in oken v Domu krajanov, ki je center kulturnega in družabnega življenja cele četrti.
Glede sanacije po zimi poškodovanih cest, je ptujski župan zagotovil, da jih bodo skušali po najboljših močeh sanirati, iz naslova intervencijskih sredstev.
Samo za cestni program bi v letu 2006 v Grajeni potrebovali najmanj 60 milijonov tolarjev, je med drugim povedal predsednik sveta PČ Grajena Andrej
Rebernišek. V bodoče je pričakovati tudi velike probleme pri preplastitvah cest. Janez Polanec je naredil izračun in na papirju prikazal, da če ne bi izvajali nobenega vzdrževanja cest, bi samo za modernizacijo cest potrebovali dolgih 56 let. Pri takem financiranju potreb, kot je sedaj, so v PČ Grajena lahko zaskrbljeni, pri tem pa so krajani še vedno pripravljeni probleme delno reševati sami. Milan Petek sicer ni bil tako črnogled, opozoril pa je na različne iniciative, ki so območje Grajene »izjemno« zaščitile pred razvojem. Krajani so z vzpostavitvijo lokalne samouprave pričakovali, da se bo zmanjšal zaostanek v razvoju. Območje tudi nujno potrebuje avtobusne postaje, velika stvar pa je za Grajenčane tudi signal mobilne telefonije; župan je obljubil, da bo zadeve pospešil in da bo prišel v kraj do začetka letošnjega poletja. V proračunu MO Ptuj je tudi veliko denarja namenjenega za dejavnost društev, a do Grajene ne pridejo.
Vse, kar so se 6. aprila pogovarjali z županom MO Ptuj Štefanom Čelanom, vključno s predlogi za možno rešitev, bodo vzeli pod drobnogled skupaj z občinsko upravo. Škoda, da takšnega sestanka niso organizirali že na začetku mandata novega župana, so ugotavljali Grajenčani, ker bi lahko marsikateri problem že rešili.
Žal pa gre za območje, ki je vedno med zadnjimi, ko gre za osnovno infrastrukturo, elektriko so dobili šele leta 1957, vodovodno omrežje pred osmimi leti. Zato so se potrpežljivosti že kar navadili. Opozarjajo pa, da v nedogled ne bo šlo.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Izmenjava z zamejskimi Slovenci
Sodelovanje z zamejskimi Slovenci na Koroškem, ki že nekaj let uspešno poteka med Mestnim gledališčem Ptuj in tamkajšnjimi odri, je minuli ponedeljek samo še utrdila medsebojna izmenjava dveh predstav. Otroška predstava Mestnega gledališča Ptuj Kalisto 7 je bila odigrana v Pliberku, na Ptuju pa so gostovali člani Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple in njihovo Glasbeno gledališče Gabriel z otroškim glasbenim kabarejem Svet je ringaraja. Otroški kabaret, ki je sestavljen iz otroških pesmi znane slovenske pesnice za otroke Anje Štefan in v katerem igrajo in pojejo le otroci, je s svojo poetičnostjo in humornostjo ter hkrati prikrito poučnostjo, navdušil številno občinstvo, od malih do velikih.
Fl
Benedikt • Seja občinskega sveta
V sredo, 5. aprila, so se svetniki občine Benedikt sestali na 25. seji. Najprej so sprejeli zaključni račun za lansko leto, v katerem so bili prihodki skoraj 100-odstotno realizirani in so znašali 422 milijonov tolarjev. Sprejeli so tudi odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo rednih volitev članov občinskega sveta in župana. Imenovali so tudi občinsko volilno komisijo, ki ji bo naslednja štiri leta predsedoval Drago Berden. Svetniki so sprejeli tudi odlok o imenovanju Jurčičeve ulice, ki nastaja na območju individualne stanovanjske gradnje. Nato je bil sprejet tudi investicijski program za OŠ Benedikt s športno dvorano, 2. in 3. faza, ki opredeljuje dograditev šolske stavbe in povezavo športne dvorane s šolsko stavbo. Investicijska vrednost je ocenjena na 600 milijonov tolarjev. Graditi naj bi jo pričeli v drugi polovici letošnjega leta in zaključena naj bi bila v treh letih. Nekaj manj kot polovico sredstev bo primaknila država, ostalo pa bodo financirali iz občinskega proračuna. V nadaljevanju so sprejeli tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za rekonstrukcijo javne poti Obrat-Verjane v dolžini 1345 metrov. Investicija je ocenjena na 45 milijonov tolarjev in bo zaključena v dveh letih.
Svetniki so se odločili, da najemnina za štiri poslovne prostore v lasti občine letos ostane enaka kot v lanskem letu. Kot skupno predstavnico občin Benedikt, Cerkve-njak in Sv. Ana so kot zunanjo članico v svet Centra za socialno delo Lenart imenovali Marijo Firbas iz Cerkve-njaka.
Zmago Šalamun
Grlinci • Blagoslov obnovljene kapele
Vas Grlinci v občini Juršinci šteje 35 gospodinjstev. Vaška kapela tik ob cesti predstavlja prvi vtis, ki ga obiskovalec dobi ob prihodu v vas. Prvi zapisi so pokazali, da je bila kapela na tem mestu grajena 1890. leta, Na njej so bila pozneje opravljena manjša obnovitvena dela, nazadnje leta 1988. Lanske jeseni so se krajani odločili kapelo obnoviti. S prispevki vaščanov in z donacijo občine v višini 250.000 tolarjev so za obnovo zbrali 1,2 milijona tolarjev. Letošnjo zimo so organizirali tudi smučarske skoke, izkupiček prireditve v višini 320.000 tolarjev pa namenili za obnovo kapele. Celotna obnova kapele je stala nekaj več kot 1,6 milijona tolarjev. Ob teh finančnih sredstvih pa so krajani opravili še veliko ur prostovoljnega dela in tudi nekateri obrtniki so dela izvedli z velikim popustom.
V soboto, 8. aprila, so pripravili otvoritev in blagoslov kapele. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Juršinci AlojzKaučič. Vrvico so prerezali Ivan Divjak, boter, kije za obnovo prispeval 250.000 SIT, Bogdan Hanželič, kije za obnovo prispeval 100.000 SIT, in župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Blagoslov kapele pa je opravil farni župnik Štefan Casar.
Po končanem blagoslovu je sledil družabni večer s so-vaščani, sponzorji, donatorji in drugimi obiskovalci, ki se jih je zbralo okrog sto. Ostaja pa jim grenak priokus, da jim pri obnovi kapele ni stal ob strani ne moralno in finančno farni župnik Štefan Casar, kar bi se za takšen dogodek prav gotovo spodobilo.
Zmago Šalamun
Ptuj • Na Elektru tudi do 400 ljudi dnevno
Plačilo položnic brez provizije
Konec lanskega leta so banke po vsej Sloveniji podražile provizijo, ki jo zaračunavajo ob plačevanju položnic - nekatere so svoje storitve podražile tudi za več kot 100 odstotkov. Znesek, ki ga je potrebno prišteti pri plačevanju položnic, na nekaterih plačilnih mestih presega celo 400 tolarjev.
Ogromno ljudi se nad provizijami zgraža, vedno več pa se jih odloča za plačevanje položnic na sedežih različnih podjetij, kjer lahko svoje položnice plačajo brez provizije. Preverili smo, ali so se plačilne navade ljudi spremenili in koliko lahko prihranijo, če provizij ne plačujejo.
Po besedah Dušanke Vu-kajlović, ki je v podjetju Elektro Maribor zaposlena že 26 let, je razlika v tem, koliko ljudi pride po podražitvah storitev bank na njihovo blagajno, več kot očitna. »Približno 60 odstotkov več ljudi pride k nam plačat položnice. Ljudje se pritožujejo, da je provizija, ki jo zaračunavajo na bankah in poštah, previsoka. Veliko jih reče, da so banke oderuške in da
to niso normalne provizije,« pravi Vukajlovićeva.
Na blagajni podjetja Elek-tro Maribor položnico za elektriko na dan plača povprečno kar 150 ljudi, med 14. in 22. v mesecu pa se ta številka še podvoji. Po besedah Vukajlovićeve imajo včasih tudi do 400 strank na dan. Na ptujsko blagajno svoje položnice prihajajo plačevat tudi ljudje iz Bistrice, kjer so blagajno podjetja Elektro Maribor zaprli. Vukajlovi-čeva še dodaja, da se ljudje velikokrat pritožujejo tudi nad dejstvom, da položnice za stacionarni telefon ni več mogoče plačati na sedežu firme. Sicer pa lahko položnico za odvoz smeti, porabo vode in elektrike, mobilne telefone in podobno plačate na
Foto: Dženana Bećirović
Prave gneče so večinoma okrog 15. v mesecu.
sedežih različnih firm.
Provizije pri plačevanju položnic se med različnimi bankami bistveno razlikujejo. Najcenejša v Sloveniji je Deželna banka Slovenije, ki za plačilo ene položnice zaračuna 225 tolarjev, sledi ji Poštna banka Slovenije, ki zaračuna zgolj 5 tolarjev več. Na Novi kreditni banki Maribor vam bodo za enako storitev zaračunali 320 tolarjev, medtem ko je na Novi ljubljanski banki (NLB) pri plačilu ene same položnice potrebno odšteti kar 410 tolarjev. Povprečno gospodinjstvo, ki ima približno 11 položnic mesečno, lahko torej pri plačevanju položnic prihrani tudi do pet tisoč tolarjev na mesec, oziroma 60 tisočakov letno, kar niti ni tako zanemarljiva številka. Cenejše je sicer plačevanje preko spletnih poslovalnic, a so banke tudi tam podražile provizijo. V začetku letošnjega leta je namreč NLB podražila tudi provizijo pri plačevanju položnic preko spleta, in sicer za četrtino, s 60 na 75 tolarjev. Še vedno pa ostaja najdražje plačevanje položnic na bančnih okencih.
Dženana Bećirović
Ormož • Projekt Sokrates-Gruntvig
Največ diskriminacije zaradi mnenja
V sklopu projekta Sokrates-Grundtvig poteka v okviru Ljudske univerze Ormož in Javne razvojne agencije občine Ormož raziskava o ugotavljanju predsodkov in nestrpnosti do drugačnosti v lokalni skupnosti.
Na tiskovni konferenci so izsledke svojih anket predstavili predstavniki iz Švedske, Slovenije in Litve.
Markovci • Pristali na 35 tisočakov
Pločnik ne da miru
V centru Markovcev, na odseku med trgovino Špic in župniščem, gradijo kanalizacijsko omrežje, obenem pa so se odločili, da v investicijo vključijo še posodobitev električnega, telefonskega in vodovodnega omrežja ter javne razsvetljave, preplastitev cestišča in razširitev pločnika.
O tem, da so krajani dela Markovcev za kvadratni meter zemljišča ob cesti, ki bi ga občina rada odkupila, da bi razširila 130 metrov »enono-gega« pločnika, zahtevali 45 tisočakov, smo v Štajerskem tedniku že poročali. Na eni izmed sej je občinski svet sklenil, da na takšno ceno ne pristaja. Po ponovnih pogovorih
med lastniki zemljišč, vaškim odborom Markovci in županom Francem Kekcem je bila za v sredo, 12. aprila, sklicana izredna seja občinskega sveta. V predlogu, ki so ga pripravili lastniki zemljišč, je ponujena cena za prodajo kvadratnega metra 40.000 oziroma 35.000 tolarjev. Dva lastnika naj bi zaradi tega, ker so njihove hiše
Te dni Ormožani primerjajo svoje rezultate, ki so jih pridobili z anketo, s tistimi, ki so jih dobili partnerji v projektu na Švedskem in v Litvi. V raziskavo so v Ormožu vključili 77 zaposlenih iz raznih občinskih in državnih institucij ter 42 brezposelnih, mladih, upokojencev. Rezultate sta predstavili Karmen Štum-berger in Anita Šoštarič, ki predstavljata ormoški raziskovalni tim. Iz njih sledi, da je bilo 51 % vseh vprašanih že v diskriminatorni situaciji v vsakdanjem življenju. Kot najpogostejši vzrok za diskriminacijo so navedli izražanje osebnega mnenja, stopnjo izobrazbe, pa tudi socialni status in spol. Zanimivo pri Švedih in Litvancih prednja-čita kot vzrok diskriminacije
tudi spol in starost. Le polovica anketirancev reagira na diskriminacijo takoj, 24 % jih ne naredi nič, na pristojno situacijo pa se jih obrne le 7 %.
Avtorici sta opozorili tudi na to, da bi bilo zanimivo izvedeti zakaj tolikšen odstotek vprašanih ne naredi nič, ko je izpostavljen diskriminaciji. Gre morda za pomanjkanje ustreznih znanj in informacij o tem ali pa je vzrok za ne-ravnanje strah biti drugačen ali pa premalo aktivnosti, ki bi omogočale druženje med ljudmi in pogovore o tovrstnih situacijah. Kar 62 % anketiranih se je pripravljenih vključiti v aktivnosti za preseganje diskriminacije v lokalni skupnosti, ki bi jo po njihovem mnenju najlažje presegli z zagotavljanjem različnih ak-
tivnosti v lokalni skupnosti, z izboljševanjem zaposlitvenih možnosti, izobraževanjem mladine in odraslih.
Ugotovitve, do katerih so prišli s pomočjo analize odgovorov, bodo izhodišča za razvoj in načrtovanje ustreznih aktivnosti v lokalni skupnosti ter drugih načinov učenja in rasti za preseganje tovrstnih problemov.
Projekt se bo nadaljeval prihodnji mesec s srečanjem v Litvi, kjer se bodo posvetili iskanju rešitev. Financiran je iz evropskih socialnih skladov, pri čemer pa so pokriti le stroški potovanj, vsaka od sodelujočih institucij pa delo svojih sodelujočih vloži kot svoj prispevek v skupni projekt.
vki
bližje cestišču, ponudila ceno 40, dva pa 35 tisočakov. Občina pa naj bi jim po njihovem predlogu zgradila tudi nove ograje, saj bi bile stare ob morebitnih posegih ob širjenju pločnika poškodovane.
»Jasno nam mora biti, da gre za središče markovske občine in da poskušajo ti ljudje čim več iztržiti. To ni samo
problem Markovcev, ampak celotne občine in želim, da ga v kratkem rešimo,« je na izredni seji dejal svetnik Janez Liponik. Takšnega mnenja so bili tudi ostali člani občinskega sveta, s tem da so se tako kot prejšnjikrat tudi zdaj spraševali, kaj to pomeni za nadaljnje odkupe zemljišč, enotni pa so si bili tudi v tem, da je tudi takšna cena previsoka. Svetnik Slavko Rožmarin je prepričan, da ko bodo želeli pločnike urejati v Stojncih, bodo občani zagotovo hoteli prodati po enako visoki ceni. »Bojim se, da bo to za seboj potegnilo celo verigo in ne najdem opravičila za takšno izsiljevanje. Predlagam, da obstoječi ozki pločnik podremo, cestišče asfaltiramo in namesto pločnika zarišemo črto -pa naj se pločnik v Markovcih
raje naredi kje drugje. Na primer med cerkvijo in domom upokojencev,« je predlagal svetnik Branko Kodrič.
Župan Franc Kekec se je s predlogi in mnenji svetnikov strinjal in dodal, da je vesel, da so se lastniki zemljišč bili pripravljeni pogajati o znižanju cene. »Stisnjeni smo v kot. Lastniki vedo, da je občina zainteresirana za odkup, samo takšna cena za nas ni sprejemljiva. Želim, da občina odkupi teh 130 kvadratnih metrov (gre za pas enega metra v dolžini 130 metrov). Ne mislite, da je to majhen denar. To je 40 krat večja cena, kot je bila tista, po kateri smo kupovali parcele za obrtno cono Novi Jork,« je poudaril župan Franc Kekec, svetnik Konrad Janže-kovič pa je menil, da gre za nelojalnost, izsiljevanje in neko-
rektnost nekaterih občanov. »Tako kot vsi svetniki se tudi jaz zavedam, da je pomembno, kako bo izgledal naš kraj. Predlagam, da od vseh odkupimo po enotni ceni, in sicer 35.000 tolarjev.«
Takšen predlog je že poprej imel v mislih tudi župan Kekec in po dobri uri razprave so oblikovali sklep, da želi občina zemljišče odkupiti po ceni 35.000 tolarjev za kvadratni meter in da občina lastnikom uredi ograje, ki bodo enakovredne sedanjim. Tudi stroške, ki bodo nastali pri prodaji oziroma nakupu (DDV, notarski stroški naj bi krila občina. Takšen sklep so svetniki z osmimi glasovi za, dvema proti in enim vzdržanim potrdili.
Mojca Zemljarič
Foto: vki
Velika Nedelja • Izvedli testiranje za raziskavo TIMSS
Zanimiva povratna informacija
Minuli teden so v osnovni šoli Velika Nedelja predstavniki Pedagoškega inštituta izvedli testiranje štirih oddelkov učencev v okviru mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja (TIMSS).
Ravnatelj Boris Skok je povedal, da so se odzvali povabilu inštituta, ki je v Sloveniji k sodelovanju povabil okrog 70 šol. Seveda pa ga zanima, kako se bodo velikonedeljski osnovnošolci odrezali v primerjavi z drugimi otroci v Sloveniji in po svetu. Poleg učencev, ki so pokazali svoje znanje, pa so kup vprašalnikov morali izpolniti tudi učitelji in ravnatelj. Zbrani podatki bodo anketarju dali zanimiv vpogled v način delovanja učiteljev in šol, saj so med drugim morali popisati pogostost strokovnih izobraževanj, varnost na šoli, tehnologijo in zadovoljstvo z delom, pogostost kontrolnih in domačih nalog, pogostost izostajanja učencev, opremljenost šol in podobno.
Trendi TIMSS 2003
TIMSS je največja mednarodna raziskava znanja in dejavnikov pridobivanja znanja med osnovnošolsko mladino po svetu, saj v njej sodeluje preko 60 držav. Zasnovana je kot primer j ava med načrtovanim (predpisan kurikulum), izvedenim (poučevanje in učenje v šoli) in doseženim (znanje učencev) učnim načrtom. V raziskavo 2003 je bilo v Sloveniji vključenih 178 šol in skoraj 8000 učencev 3. in 7. razreda osemletne in 4., 8. in 9. razreda devetletne osnovne šole, njihovi razredni učitelji ali učitelji matematike, biologije, fizike in kemije in ravnatelji šol. V celoti so zajeli v vzorec mlajše populacije 2705 tret-
Ptuj • Državno srečanje tamburašev
^ Letos je bila v vzorec slovenskih šol, ki sodelujejo v raziskavi TIMSS, zajeta tudi OS Velika Nedelja.
Tri zlate plakete
V soboto je bilo v dvorani Gimnazije Ptuj že 26. srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije. Srečanje so organizirali: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z Območno izpostavo Ptuj, Gimnazija Ptuj in Zveza kulturnih organizacij Ptuj.
V tekmovalnem delu je nastopilo enajst tamburaških skupin oziroma orkestrov, ki jih je ocenjevala strokovna komisija v sestavi: Tomaž Habe, Damir Zajec in Sini-ša Leopold.
Od enajstih skupin so kar štiri prišle z našega območja, kar priča o kvaliteti tam-buranja na Ptujskem. Vsak orkester se je predstavil s po tremi skladbami domačih in tujih avtorjev, med njimi so bile tudi najrazličnejše priredbe ljudskih skladb.
Strokovna komisija je bronasto plaketo namenila
Tamburaškemu orkestru PD Ruda Sever Gorišnica, ki ga vodi Tibor Bin.
Srebrno plaketo so prejeli: Tamburaška sekcija KUD Majšperk pod vodstvom
Draga Kleina, Tamburaška skupina metliške folklorne skupine Ivan Navratil, ki jih vodi Stane Križ, Tamburaška skupina PD Cirkovce, ki jih že dolga leta vodi Drago Klein, Tamburaški orkester Folklorne skupine Javorje z mlado dirigentko Heleno Vidic, Tamburaška skupina KUD Oton Župančič Vinica z vodjem Primožem Bar-toljem, KUD Janko Krmelj, Tamburaška skupina Bisernica iz Metlike, ki jih vodi Janez Kermelj, in Tamburaši iz Cirkulan KD Cirkulane pod vodstvom Boštjana Po-lajžerja.
Zlato plaketo so prejeli trije tamburaški orkestri:
Tamburaški orkester KUD Otona Župančiča Artiče, ki ga vodi Dragutin Križanič,
Kulturno društvo Vipavski tamburaši z dirigentko Vlasto Lokar Lavrenčič in Tamburaški orkester Dobréč, ki je na tekmovanju dobil najvišjo oceno; orkester vodi Anton Grahek.
Posebna nagrada, tamburica izdelovalca Maria Žmega-ća, ki jo prejme skupina, ki je v zadnjem letu največ napredovala, je pripadla Tambu-raškemu orkestru Folklorne skupine Javorje, nagrado za najboljšo izbiro programa pa je prejelo Kulturno društvo Vipavski tamburaši.
V revialnem delu je nastopila Mandolinska skupina AMOS iz Ptuja pod vodstvom Tanje Vnučec Popov.
Prireditev je vodil Peter Kirič.
Franc Lačen
ješolcev, 705 četrtošolcev, v vzorec starejše populacije pa 3274 sedmošolcev in 609 osmošolcev. Vzorec starejše populacije so za nacionalne potrebe razširili še s 502 de-vetošolcema.
V Sloveniji so v matematičnih dosežkih na mednarodni ravni v primerjavi s prejšnjo TIMSS raziskavo napredovali le mlajši učenci, in sicer so napredovali učenci 3. razreda osemletke, učenci 4. razreda devetletke pa ne. Matematični dosežek starejših učencev se v povprečju od leta 1995 ni statistično pomembno spremenil. Zani-
mivo je, da so na mednarodni ravni v znanju matematike nazadovali učenci višjih razredov iz Japonske, Belgije, Rusije, Švedske, Norveške, pri nižjih razredih pa Nizozemske in Norveške. Najbolj pa so napredovali - pri višjih razredih - učenci Južne Koreje, Hong Konga, Latvije, ZDA in Litve, pri mlajših pa učenci Hong Konga, Latvije, Anglije.
V naravoslovnih dosežkih so na mednarodni ravni napredovali tako mlajši kot starejši slovenski učenci. V Sloveniji so napredovali učenci 3. razreda osemletke
in učenci 4. razreda devetlet-ke. Med starejšimi slovenskimi učenci pa so napredovali le učenci 7. razreda osemletke. V tujini so med višjimi razredi najbolj napredovali učenci Južne Koreje, Hong Konga, ZDA, pri mlajših pa Singapurja, Hong Konga, Anglije. Slabše rezultate od dosedanjih pa so dosegli učenci na Švedskem, v Belgiji, na Norveškem, kjer so učenci višjih razredov najbolj nazadovali, med mlajšimi pa so v negativnem smislu najbolj presenetili Japonci, Škoti in Norvežani.
vki
Ormož • Območno srečanje malih lutkarjev
Ostržkov dan 2006
Na letošnjem Ostržkovem dnevu, območnem srečanju lutkovnih skupin, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ormož, se je predstavilo šest gledaliških skupin. Še posebej uspešne so bile lutkovne skupine OŠ Ormož, saj so se kar vse tri uvrstile na medobmočno srečanje, ki bo prav tako v Ormožu.
Tamburaši iz Cirkulan so za svoje izvajanje dobili srebrno plaketo
Najmlajša lutkovna skupina OŠ Ormož, ki deluje pod mentorstvom Ljube Fišer in Duške Feguš, se je predstavila s predstavo Utrinki. S svojimi utrinki bodo zapolnili tudi čas med nastopi skupin na medobmočnem srečanju.
Mlajša skupina OŠ Ormož je ob pomoči mentorice Ljube Fišer pripravila predstavo Nekoč je bila starejša pa pod mentorstvom Maje Kor-ban igrico Bratec in sestrica. Predstavila se je tudi skupina OŠ Stanka Vraza, ki jo vodita Danica Ploh in Tadej Vese-njak, ki sta za to priložnost z otroci naštudirala Rdečo kapico. Lutkovni krožek pri OŠ Tomaž pri Ormožu že nekaj let vodi Zvonka Lalič in z mladimi lutkarji je pripravila igrico
Bavbav. Mentorica lutkovnega krožka OŠ Središče ob Dravi, Sonja Kosi, pa je z učenci pripravila avtorski projekt Hvaležni zobki.
Srečanje je strokovno spremljal Danilo Trstenjak, ki je bil najbolj zadovoljen predvsem z likovno podobo in raznovrstnim, tudi inovativnim pristopom k izdelovanju lutk ter v raziskovanju materialov. »Tehnološko so se skupine odločale predvsem za ročne lutke, lutke na palici ali pa so animatorji vodili velike lutke pred sabo. Pohvaliti je treba tudi to, da so v večini predstav pri izdelovanju lutk in scene ob mentorjih sodelovali tudi otroci, člani skupin, ki so svoje delo odlično opravili.«
Danilo Trstenjak je men-
torje opozoril, naj pri interpretaciji vlog poskušajo bolj izkoristiti zmožnosti in sposobnosti, ki jih imajo otroci, predvsem pri interpretacijah različnih živalskih vlog. Pri tem pa morajo biti previdni, da ne pride do pretiravanja oziroma patetike. Pri več skupinah pa je opazil tudi hitenje s tekstom in tako tudi posledično premalo možnosti izig-ranja določenih scen.
V pogovoru z mentorji je nanizal pozitivne točke in pomanjkljivosti predstav in čestital vsem, ki so skupaj z otroci uspeli pripraviti lutkovne predstave, še posebej pa mentorjem, ki so delali v skupinah z otroki z motnjami v razvoju.
vki
Foto: Fl
Dornava • Zadeva »Janko Petek«
Kdo bo (na koncu) »pil tinto«?
Odgovor na naslovno vprašanje je težko podati - velikokrat se namreč zgodi, da v takih sodnih »bitkah« ni (pravega) zmagovalca. Je pa zgodba o sodnem sporu med odpuščenim občinskem delavcem in občino na svoj način zelo zanimiva ^
Janko Petek je bil nekoč, pred več leti, zaposlen kot javni delavec na občini Dornava. Kako točno je bilo sistematizirano njegovo delovno mesto, je danes težko reči, takole v grobem pa je opravljal dela komunalnega delavca. In tako bi verjetno bilo še danes, če se ne bi pri svojem delu težje poškodoval. Poškodba je bila toliko huda, da je bil svoje prejšnje delo po rehabilitaciji nesposoben še nadalje opravljati. Ker občina, kot je pojasnil župan, ni imela zanj primernega delovnega mesta, ga je odpustila, ponujene pa so mu bile možnosti prezaposlitve v drugih podjetjih, ki pa naj jih Petek ne bi sprejel. Namesto tega se je odločil za tožbo, ki se je vlekla vsa ta leta.
In glej ga, zlomka, pred kratkim je Janko Petek tožbo dobil - ne sicer dokončno, a vendarle. Razlog, zakaj je občina tožbo v tej fazi zgubila, pa je nadvse zanimiv: ugotovljena je bila namreč »na-
pačna osnova« tožbenega postopka, kar pomeni, da je za izgubo tožbe pravzaprav kriv odvetnik, ki zastopa občino - Branko Resnik. Ves tožbeni postopek se je namreč vodil na osnovi gospodarske zakonodaje (Zakona o gospodarskih družbah) namesto na osnovi Zakona o javnih uslužbencih. Kot zaposlen na občinski upravi je bil Janko Petek namreč javni uslužbenec. To dejstvo, ki je izničilo vsa naprezanja, so na sodišču uspeli »odkriti« šele po petih letih in več obravnavah _
Krivec za napačno tožbe-no podlago je v primeru občine kot stranke odvetnik, ki jo zastopa, torej Branko Resnik. Ta je, kot je jasno povedal župan Franc Šegula, svojo napako tudi priznal in se z občino »pogodil«, da bo stroške plačal iz svojega žepa. »Gospod Resnik je sicer že pripravil tudi novo tožbo, tokrat na pravi podlagi. Janku Petku pa je bila po takšni odločitvi sodišča
Labirinti sodnih postopkov so tako zapleteni, da se v njih izgubijo celo odvetniki - vsaj v dornavskem primeru kaže očitno tako...
ponovno izdana odpoved in zdaj mu teče zakonski odpovedni rok,« je pojasnil župan.
Občinskih svetnikov, ki morajo skrbeti za proračunski denar, pa to ni pomirilo. »Kolikor vem, je občina morala izplačati vse plače za nazaj in ga ponovno vzeti v službo, četudi mu je zdaj spet vročena odpoved,« je ugotavljal Janžekovič, Mara pa je skrbelo, kaj bo, če morda občina spet izgubi tožbo. »Janka Petka smo iz
občinske blagajne plačevali do sredine leta 2005, od takrat naprej pa mora vse stroške v zvezi z njim plačati naš odvetnik,« je dogovor med občino in odvetnikom nekoliko natančneje pojasnil župan. »Že res, toda ali si lahko privoščimo takega odvetnika?! Ni škoda denarja? Ni nikogar boljšega?« je še zanimalo Janžekoviča, župan Šegula pa je na takšne pripombe povedal, da mora zdaj zadevo rešiti in izpeljati odvetnik Resnik in da očit-
no tudi druga stran ni imela boljšega zastopanja, saj noben odvetnik ni ugotovil napačnega izhodišča tožb. Občino Dornava je sicer to-žarjenje doslej stalo okrog 7 milijonov tolarjev, od tega je bila dobra polovica namenjena izplačilu odškodnine Petku, kar bi občina tako morala plačati, ne glede na tožbo.
Kot je bilo vse skupaj razumeti, se tako sedanji, ponovni postopek občine proti Petku pelje »na račun« odvetnika, kar je med občinskimi možmi sprožilo tudi nekaj črnega humorja: »Torej se Janko zdaj toži z odvetnikom, ne?!« Vsem pa le ni bilo do smeha: »Povem vam, da smo že in še bomo v tem primeru 'pili tinto'. Janko se bo tožil še naprej, šel bo tudi do vrhovnega sodišča v Ljubljani in še naprej v Strasbourg, če bo treba,« je resno opozarjal Ivan Petek. Ostalih ni toliko zanimala tako dolga prihodnost, pač pa, kaj se bo zgodilo,
če občina že zdaj, v novem postopku, tožbo izgubi. Jasno je namreč, da bo v tem primeru (ponovno) morala plačevati vse stroške, tudi zaradi (neupravičene) odpustitve Petka, kar pomeni med drugim tudi izplačilo vseh dohodkov z obrestmi vred za nazaj.
Župan Franc Šegula pa ni tako črnogled: »Dejstvo je, da občina primernega delovnega mesta za gospoda Petka, glede na njegovo invalidnost, nima. Torej nima nobene možnosti, da ga zaposli!«
Zakaj je vsa zadeva prišla tako daleč, da se rešuje preko sodišča, pa je seveda druga stvar. Morda bi se vsi vpleteni lahko dogovorili tudi drugače. Na odločbe sodišča, kakršnekoli že so, se namreč ena ali druga stran vedno lahko pritožuje, postopek se tako lahko vleče v nedogled in v opisani zadevi je pričakovati prav nekaj takega ^
SM
NLB Leasing na Ptuju


vi-

1. nadstropje trgovskega centra
na Ormoški cesti 30.
C. 02/79 80880

ř

i
SUPER MESTO
/ y.. . v.,.

k' n
Za vse informacije in za leasing po vaši meri, vas vljudno vabimo, da nas obiščete.
Dober leasing. NLbO Leasing
Foto: SM
Sv. Jurij • Krajani za samostojno občino
Kako se bo odzval Lenart?
Kot smo že poročali, je v nedeljo pri Sv. Juriju potekal posvetovalni referendum, na katerem so se krajani Sv. Jurija odločili za samostojno občino Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Volitev se je udeležilo 1.125 volilnih upravičencev ali 66,02 odstotka. Za samostojno občino se je odločilo 889 volivcev ali 79,02 odstotka udeležencev referenduma.
Krajani Sv. Jurija so se po razglasitvi zbrali v kulturni dvorani, kjer jih je pozdravil predsednik KS Sv. Jurij Jože Skrlec in se jim zahvalil, da so podprli prizadevanja za ustanovitev samostojne občine. Škrlec je prepričan, da so pred referendumom malo obljubljali in da bodo občani dobili bistveno več, kot so jim obljubili. Poudaril je, da bodo v novi občini racionalno razporejali proračunska sredstva v skladu s prioritetnimi potrebami tega okolja. V nobenem primeru pa ne morejo dobiti manj, kot so dobili od občine Lenart in župana mag. Ivana Vogrina, ki je po mnenju Jožeta Škrleca kriv za razdružitev občine Lenart zaradi neenakomernega razporejanja proračunskih sredstev.
Jože Škrlec je tudi prepričan, da bodo še letos v skupni občini Lenart pričeli graditi osnovno šolo in vrtec, asfaltirali pa naj bi tudi sedem kilometrov cest. »To nam pripada in imamo v proračunu občine ta sredstva zagotovljena. V primeru, da sedanji župan skupne občine mag. Ivan Vogrin ne bo spoštoval sprejetega proračuna, pa imamo že narejen scenarij. Če do tega pride, se bomo najprej pogovorili z županom, nato s slovensko vlado, in če ne bo prišlo do realizacije naših investicij, bomo svoje nestrinjanje s početjem župana skupne občine Ivana Vogrina izrazili z zaporo glavne ceste Maribor-Gornja
Foto: ZS
Poslanec mag. Janez Kramberger In predsednik KS Sv. Jurij Jože Skrlec skupaj z ekipo, ki je delala na terenu pri pripravi referenduma
Radgona. Potem pa naj pride sem vlada in zadevo reši.«
Jože Škrlec je tudi povedal, da pri Sv. Juriju nasprotujejo gradnji odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, ki so jim jih hoteli vsiliti s pomočjo sedanjega župana Ivana Vogrina. Dodal je še, da bodo nasprotovali tudi vsem drugim lokacijam za odlagališče na območju celotnih Slovenskih goric.
S krajani Sv. Jurija se je v nedeljo zvečer veselil tudi poslanec in vlagatelj pobude za samostojno občino mag. Janez Kramberger, ki je poudaril, da mora občina Lenart biti v bodoče povezovalni element
slovenskogoriških občin, kajti v preteklosti te vloge ni odigrala in je to slabo za celotne Slovenske gorice.
Nedeljskega slavja pri Sv. Juriju so se udeležili tudi predstavniki civilne pobude Lenarta, ki so v izjavi za javnost zapisali: »V civilni pobudi Lenarta pozdravljamo odločitev o svoji občini v Sv. Juriju in jo vidimo kot veliko priložnost za sodelovanje na poštenih in zdravih temeljih, seveda s spremembami, ki se morajo zgoditi še v Lenartu. Samo s sodelovanjem, ne z delitvami, lahko dosežemo, da se bodo celotne Slovenske gorice razvijale na vseh področjih.«
Lenarški župan mag. Ivan Vogrin pa je prepričan, da je državna politika zgrešena, saj bi morala iti v smeri povezovanja in ne razdružitve. S tem se povečuje državna birokracija in stroški za javno upravo, ki so tako in tako še vedno previsoki. »Voljo ljudi je treba spoštovati, odcepitev še ene krajevne skupnosti pa ne prinaša negativnih posledic za občino Lenart, saj v njej še vedno ostaja 8000 prebivalcev in vsa industrija. Torej ni negativnih posledic za nadaljnji razvoj naše občine,« je prepričan lenarški župan mag. Ivan Vogrin.
Zmago Šalamun
Središče ob Dravi • 52. krajevni praznik
Zadnjič krajevni - poslej občinski?
Središčani so letos zadnjič praznovali krajevni praznik. Pa ne zato, ker ne bi več želeli negovati spomina na svojo preteklost, ampak preprosto zato, ker bodo prihodnje leto aprila, ko je spet njihov praznik, občina z vsemi organi in bodo kot taki verjetno praznovali svoj prvi občinski praznik.
Predsednik KS Toni Jelovica je svoj govor na osrednji proslavi v počastitev krajevnega praznika posvetil prav tej temi. Sokrajane je pozval, naj tudi v prihodnje ne pozabijo negovati spomina na težke dogodke druge svetovne vojne, ki so v marsikateri družini pustili trajne posledice.
Najslovesnejši trenutek je
bila podelitev plaket. Zlato plaketo je letos prejel Jože Govedič iz Obreža. Dolgoletni lovec, vodnik psov, kinolog, aktiven član društva, ki se je izkazal pri ureditvi lovskega doma, svojega priznanja zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel sprejeti osebno, a si je zaslužil bučen aplavz prisotnih. Srebrno plaketo so
Stanko Špešič je prejel srebrno in Karel Zadravec bronasto priznanje KS Središče ob Dravi. Lauri Pajtler pa so podelili posebno priznanje za njene športne dosežke.
podelili Stanku Spešiču iz Obreža, ki je svoje življenje zapisal glasbi in negovanju ljudskega izročila. Tudi Karel Zadravec iz Središča ob Dravi, dobitnik bronaste plakete, je bil aktiven v društvenem življenju. Veselje do gasilstva ga je spremljalo vse življenje od pionirja, operativca pa do veterana. Svet KS Središče ob Dravi se je odločil podeliti tudi posebno priznanje Lauri Pajtler iz Godenincev za njene športne dosežke. Vrhunec njene mlade športne poti je izboljšanje državnega rekorda na 60o metrov v svoji kategoriji, ki ga je pred 14 leti postavila Jolanda Čeplak.
V kulturnem programu so nastopili recitatorji in pevski zbor OŠ Središče ob Dravi pod vodstvom Dragice Cvetko ter središka godba, ki jo vodi Rado Munda.
Športni teden
Praznovanje krajevnega praznika je v Središču trajalo
že od 1. aprila, ko so se zvrstila številna športna tekmovanja za pokal KS Središče ob Dravi. V košarki so slavili igralci TVD Partizan. Med strelci z zračno puško je bila najboljša ekipa Središča ob Dravi pred TSO in Kovinar Ormož. Med posamezniki pa je bila najboljša Vesna Mele (TsO), drugi je bil Matjaž Habjanič (Kovinar) in tretji Grega Novak (Središče). V namiznem tenisu je bila med ženskami najboljša Jasmina Cafuta pred Vesno Mele in Vero Kolarič. Pri moških pa Sašo Prapotnik pred Milanom Bratušem in Dragom Marčcem, ki je slavil v šahovskem tekmovanju. Drugi je bil Drago Novak, tretji pa Otmar Medik. V Središču so se zbrale tudi ekipe upokojencev in se pomerile v vrtnem kegljanju. Med ženskami so slavile keg-ljačice iz Miklavža pred Ivanjkovci in Kogom, pri moških pa so bili najboljši kegljači Koga pred Miklavžem in Sv. Tomažem.
Od tod in tam
Stanošina • Izdelali presmec rekorder
Foto: M. Ozmec
Krajani Golega Vrha - Stanošine so že pred dvema letoma opozorili nase s presmecem velikanom, letos pa so skupaj s sekcijo Oračev iz Jablovca in člani Turističnega društva Podlehnik izdelali še večjega, saj je v dolžino meril kar 22 m, težak pa je bila kar 450 kg. Kot je povedal eden od organizatorjev, Stanko Vaupotič, so priprave na izdelavo letošnjega velikana potekale že dober teden pred cvetno nedeljo, pri izdelovanju pa je v soboto, 8. aprila, sodelovalo prek 40 domačinov iz Golega Vrha v Stanošini ter članov sekcije Oračev iz Jablovca in Turističnega društva Podlehnik. Množičnega izdelovanja presmeca na domačiji Franca Večeriča in Lidije Vaupotič so se udeležili tudi župan občine Podlehnik Vekoslav Fric, vodja Oračev Marjan Večerič ter predsednik TD Podlehnik Milan Vi-dovič. V prijetno pomočpri izdelovanju jim je bil domač godec, poskrbeli pa so tudi za južino in dobro kapljico. Na cvetno nedeljo pa so 22 m dolg presmec odneslipred cerkev Svete Trojice v Halozah, kjer so ga nekaj po 9. uri postavili ter se skupaj udeležili blagoslova presmecev in cvetja.
-OM
Polenšak • Tretji tradicionalni Pasijon
TD Polenšak je v času velikonočnih praznikov že tretjič zaporedoma pripravilo veliko ljudsko igro s prikazom Kristusovega trpljenja na prostem - Pasijon. Polenški Pasijon po številu igralcev velja za največjega v širšem okolju, saj je v igro vključenih kar 80 domačinov; od otrok do tistih, ki štejejo že osemdeset pomladi. »Taprojekt je zelo zahteven, in če ne bi bilo toliko zagnanosti ter prostovoljnega dela, bi zelo težko uspeli. Letos smo sicer prvič uvedli vstopnino, 500 tolarjev, saj so materialni stroški kljub veliko prostovoljnega dela zelo veliki,« je povedal predsednik TD Polenšak Franc Kukovec ter ob tem še dodal, da je Pasijon poleg praznika žetve ena največjih prireditev v kraju. »Prav tako so v izvedbo igre vključena vsa domača društva, ki pomagajo na različne načine, ter moški in cerkveni pevski zbor. Posebno zahvalo si zasluži Branko Petek, ki je odgovoren za postavitev celotne scene na prostem, kar gotovo ni malo delo, sam pa poskrbi tudi za potrebni material. Glavno vlogo in dejanski »križ« celotne predstave pa že drugo leto zapored nosi Ivan Šilak.«
Pasijon bodo na Polenšaku na cerkvenem pobočju izvedli še dvakrat letos, in sicer jutri, v soboto, 15., ter v ponedeljek, 17. aprila, ob 18. uri, ne glede na vreme. TD Polenšak vabi vse, da se ogleda udeležijo. Tistim, ki po-lenškega Pasijona še niso videli, lahko prišepnemo, da je vsekakor vreden ogleda.
SM
Sv. Trojica • Plesna območna revija
V soboto, 8. aprila, je v kulturnem domu pri Sv. Trojici v organizaciji JSKD, območne izpostave Lenart, potekala območna revija otroških in odraslih folklornih skupin iz občin Benedikt, Cerkvenjak, Sv. Ana in Lenart, ki so jo organizatorji poimenovali »Si za ples? Sem za ples!«.
Po pozdravnem nagovoru predsednika KS Sveta Trojica Franca Rojka je na reviji nastopilo šest folklornih skupin, in sicer: FS Vrtulčeki iz OŠ Lenart, otroška FS KD Benedikt, FS Jurovčan KD Jurovski Dol, FS KD Sv. Ana, FS KD Cerkvenjak in FS KD Trojica od Sv. Trojice. Kot gostje so na reviji nastopili člani in članicefolklorne skupine Zveze Slovencev Gornji Senik. Revijo sta strokovno spremljala Nevenka Kovačič in Rastko Samec. Izvedbo prireditve so finančno podprle občine Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana.
Zmago Šalamun
Foto: SM
Foto: vki
Hajdina • Še o 22. seji sveta občine
Zaokrožujejo občinsko sredisce
Na 22. seji sveta občine Hajdina, ki je bila 30. marca, so hajdinski svetniki razpravljali o 22 točkah dnevnega reda. Seje se je udeležilo vseh 14 svetnikov, dnevni red so izčrpali v petih urah.
Alojz Šijanec je dobil odgovor na vprašanje o tem, do kakšne višine se lahko zadolži občina Hajdina, ki ga je postavil na 21. seji. Zadolževanje občin urejata Zakon o financiranju občin in Zakon o javnih financah, obseg zadolževanja pa določa 17. člen zakona o financiranju občin. Občina Hajdina bi se lahko zadolžila v višini 78 milijonov tolarjev, predvidena zadolžitev v okviru letošnjega proračuna je 75 milijonov tolarjev oziroma v okviru možnosti, je pojasnil hajdinski župan Radoslav Simo-nič. Svetniki so z večino glasov potrdili zaključni račun proračuna občine Hajdina za leto 2005, ki zajema nekaj nad 452 milijonov tolarjev prihodkov in nekaj nad 449 milijonov tolarjev odhodkov, proračunski presežek presega tri milijone tolarjev, ki jih prenašajo v letošnje leto. Realizacijo nekaterih projektov, kot so izgradnja obkanalske ceste, kanalizacija in prodaja zemljišč za poslovno-sta-novanjski objekt prav tako prenašajo v letošnje leto. V razpravi o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o predkupni pravici občine Hajdina za zemljišče v Slovenji vasi, ki je last Agrarne skupnosti, pa bodo odločali po sprejemu lokacijskega načrta, v katerem bodo določene dejavnosti, ki se bodo lahko opravljale na tem mestu. Hajdinski svetniki so na 22. seji razpravljali tudi o občinskem lokacijskem načrtu za območji v bližini novega občinskega središča, ki je predvideno za stanovanjsko gradnjo. Gre za območje Zgornje Hajdine ob občinskem središču in območje Zgornje Hajdine ob Zupančičevi kapelici. V obeh primerih gre za poselitveni območji, pri čemer pa je SV del prvega območja izločen iz pozidave. Zaradi varovanja kulturne dediščine se bodo na tem območju, ki meri 0,60 ha, lahko uredile travnate površine. Obe območji bosta s svojo novonastalo poslovno in bivalno vlogo dopolnjevali že načrtovano občinsko središče, ki se gradi na ob-
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svet praviloma zaseda v polni sestavi, sej občinskih svetov se praviloma udeležuje vseh 14 svetnikov. Na fotografiji (od leve) Karl Svenšek, Andrej Tkalec, Ivo Rajh in Dragi Stojadinovič.
močju Zgornje Hajdine - občinsko središče, za katero je lokacijski načrt že sprejet, na tem območju se poslovni in stanovanjski objekti tudi že gradijo. K razgrnjenemu predlogu lokacijskega načrta je bilo podanih več pobud in pripomb, nekatere je stroka upoštevala, nekatere ne.
Sporni točkovni kriteriji za kulturo
Sprejeli so sklep o rušitvi objektov v lasti občine Hajdina, prostorov oziroma objekta DU Hajdina in objekta, v katerem je bila do nedavnega Mercatorjeva trgovina. Načrt delovnih mest za leto 2006 so dopolnili z zaposlitvijo vodje režijskega obrata. Pri potrditvi cen storitev podjetju Čisto mesto v okviru ravnanja s komunalnimi odpadki pa so bili mnenja, da so te previsoke za eno-članske družine. Spreminja se način obračuna storitev, ki izhaja iz 4. člena pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina. Potrdili so tudi letni program športa za leto 2006, za dotacije klu-
bom in športnim društvom so namenili 6,8 milijona tolarjev, šolskemu športu 350 tisoč, rekreaciji 300 tisoč, za delovanje Športne zveze 350 tisoč, šolanje strokovnih kadrov 300 tisoč, prireditve in akcije 300 tisoč, napredovanju ekip 100 tisoč in za aktivne počitnice 200 tisoč tolarjev. Kar pa zadeva investicije in investicijsko vzdrževanje, pa so se dogovorili, da bodo pripravili program investicijskega vzdrževanja za vse športne objekte za naslednja štiri leta. Letni finančni program kulture je v občini Hajdina skupaj vreden 4 milijone 240 tisoč tolarjev, pri čemer so za redno delovanje kulturnih društev in skupin po točkovnih kriterijih, ki se nekaterim zdijo sporni, predvsem pa Alfonzu Strnadu, ki je tudi predsednik KD Valentin Žumer Hajdoše, zagotovili 2 milijona 750 tisoč tolarjev. Priporočilo sveta je bilo, da morajo to vprašanje kulturniki rešiti znotraj Zveze kulturnih društev občine Hajdina, občinski odbori in občinski svet se v to ne bodo vtikali, je bil odločen predsednik odbora za družbene dejavnosti Andrej Tkalec. Vodja policijskega okoliša Hajdina Igor Levstik pa je v okviru točke trendi varnostnih pojavov na območju občine Hajdina predvsem
opozoril po njegovem na najbolj problematično zadevo, povečano število vlomov na območju občine Hajdina v stanovanjske hiše. Vlomi in vsa kazniva dejanja izhajajo iz narkoscene. V občini Hajdina pa je problem tudi družinsko in sosedsko nasilje.
Dragi Stojadinovič je v točki Pobude in vprašanje predlagal, da se delovni čas nove dostavne pošta Hajdina podaljša. Sedanji delovni čas je za večino občanov nesprejemljiv, v glavnem dela v dopoldanskem času, popoldne le enkrat, če bi želeli pokriti potrebe občanov, bi morala biti odprta vsaj trikrat tedensko popoldne. V primeru nujne pošte človek ne more čakati na soboto. Za lase privlečeno se hajdinskim svetnikom zdi pojasnilo odgovornih, ki je bilo podano že ob odprtju pošte, da bodo snemali promet in se nato na podlagi številk odločili o drugačnem delovnem času. Kako boš testiral promet, če je zaprto, se je še vprašal Sto-jadinovič. Viktor Markovič pa je dal pobudo, da Perutnina čim prej uredi poškodovano cesto v naselju onkraj proge, poškodbe so nastale zaradi spravila pese. Gre pa za cesto, ki so jo financirali občani, nekaj je prispevala tudi občina.
MG
Otročje lahko.
še bolj preprosto do plina: uporabljate zdaj, plačate čez pol leta.
© 02 228 43 (35), (12), (66) www.plinarna-maribor.si
Q PLINARNA MARIBOR
SKUP/NAOlSntABENZ
Od tod in tam
Zavrč • Izdelali presmec velikan
Turistično društvo Zavrč je na cvetno nedeljo pripravilo presenečenj'e v obliki presmeca velikana. Letošnj'i j'e bil precej' dajši od lanskega in vseh prej'šnj'ih, v dolžino so mu izmerili dobrih 30 metrov. Za izdelavo presmeca so člani turističnega društva uporabili okrog 700 kilogramov »zelenega« materiala, je povedal predsednik društva Martin Težak. Vanj so vpletli skorajda vse, kar že tradicionalno mora biti v presmecu, olepšali pa so ga s spomladanskim cvetjem. Na Pravdičevi domačiji, tik ob meji z republiko Hrvaško, je presmec velikan v nedeljo dobil blagoslov završkega župnika Jožeta Pasičnjeka, potem pa so ga možje na ramenih odnesli do završke župnijske cerkve, spremljalo pa jih je lepo število vernikov iz Slovenije in Hrvaške. Presmec so postavili pri cerkvi, kjer bo ostal še nekaj časa, tudi na ogled tistim, ki se želijo prepričati o njegovi rekordni dolžini.
TM
Zamušani • Najdaljši presmec
V Zamušanih so že četrto leto zapored izdelali najdaljši »presmec« v občini Gorišnica. V soboto, pred cvetno nedeljo, se je v Zamušanih zbralo več kot dvajset mlajših in starejših vaščanov ter skupaj izdelalo presmec, kije na koncu v dolžino meril kar dobrih 20 metrov. Torej je bil še nekoliko daljši kot lani, in kot pravijo domačini, se dolžina vsa leta doslej že tradicionalno nekoliko povečuje. "Sodelovali smo vsi, stari in mladi. Eni z modrimi nasveti, drugi s svojo zagnanostjo in delom. Vaščani so sicer zelo ponosni na tradicionalni projekt, ki ga vsako leto organizira športno društvo Gamsi. Z velikim zanimanjem in občudovanjem opazujejo prihod nosačev presmeca, ki potuje v 3 kilometre oddaljeno cerkev sv. Marjete na blagoslov. Na poti nazaj se nosači ustavljajo pri hišah, kjer jih vaščani z veseljem pozdravijo in sprejmejo," je povedal član ŠD Gamsi Marko Žiher.
SM
Destrnik • Ocenjevanje vin
Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice so v soboto, 8. aprila, v gasilskem domu na Destrniku pripravili ocenjevanje vin. Vina je ocenjevalo 7 priznanih ocenjevalcev: mag. Anton Vodovnik, Andrej Re-bernišek, Anton Skaza, Teja Vodovnik, Jani Gonc, Lidija Veber in Zoran Petkovski. Prijavljenih je bilo 79 vzorcev vin, večinoma redna trgatev, nekaj je bilo rednih starejših letnikov in nekaj predikatov. Komisija je podelila 36 zlatih, 34 srebrnih in eno bronasto priznanje. Osem vzorcev so izločili. Naziv šampiona v kategoriji rdečih vin je prejelo vinogradništvo Albert Goenc za modri pinot, letnik
2004	(18,32), pri suhih vinih vinogradništvo Rebernišek za sovinjon, letnik 2005 (18,26), pri vinih z ostankom sladkorja Zoran Petkovski za renski rizling, letnik 2005 (18,48), vinogradništvo Petrovič za renski rizling, letnik
2005	(18,48). Pri vinih posebne kakovosti pa so naziv šampiona prejeli Milan in Sonja Breg za laški rizling izbor, letnik 2003 (18,94), vinogradništvo Rebernišek za laški rizling, letnik 2003 (18,94), in vinogradništvo Petrovič za renski rizling, letnik 2005 (18,94). Uradna podelitev priznanj bo na rednem občnem zboru društva.
Zmago Šalamun
Foto: TM
Foto: SM
Foto: ZS
Ljudski vrt • 24. seja četrtnega sveta
Volitev ne bo, denar za park in športne objekte v Ljudskem vrtu!
V MČ Ljudski vrt so ob koncu prejšnjega leta nepreklicno odstopili trije člani sveta. Eden od razlogov njihovega odstopa je bil tudi neupoštevanje sklepa četrti Ljudski vrt o tem, da so nepremičnine in oprema (Dom krajanov Ljudski vrt) last četrti.
29. novembra lani so pričele veljati spremembe in dopolnitve statuta MO Ptuj, premoženje bivših krajevnih skupnosti je postalo lastnina občine. Prenos pravice upravljanja s premoženjem mestnim in primestnim četrtim pa je MO Ptuj uredila s posebnim odlokom. Ta v tem trenutku za četrt Ljudski vrt ne velja, ker lastnina še ni urejena. V zemljiško knjigo je kot edini lastnik vpisan le Merca-tor SVS, d. d., Ptuj, ne pa bivša KS Boris Ziherl, ki je investirala gradnjo teh prostorov. Ker se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskim, je MO Ptuj o tem obvestila Mercator SVS in ga prosila za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Do seje MČ Ljudski vrt, ki je bila 29. marca, Mercator na dopis MO Ptuj ni pisno odgovoril. Prišlo je ustno obvestilo, da naj bi do skupnega sestanka prišlo v kratkem.
Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je na zaprosilo sveta o nadomestnih volitvah članov sveta, ki so odstopili oziroma jim je prenehal mandat po ugotovitvenem sklepu, dala zelo nedorečeno mnenje. Preostalih sedem članov se je odločilo,
Foto: Črtomir Goznik
Člani sveta MC Ljudski vrt so se odiočiii, da volitev ne bo, denar namenjen volitvam pa bodo namenili za ureditev parka in športnih objektov v Ljudskem vrtu, osnova za ureditev je odlok o ureditvenem načrtu, ki je bil za območje Ljudskega vrta sprejet pred 14 leti.
da ne bodo odstopili, da bodo delali do konca mandata, zato nadomestnih volitev ne bodo izvedli, predvidena dva milijona, ki bi jih sicer morali porabiti za izvedbo volitev, pa bodo namenili za ureditev parka in športnih objektov v Ljudskem vrtu. Podpredsednico Darinko Čretnik so imenovali za predsednico sveta četrti Ljudski vrt do izteka mandata.
Dobro leto pa je na razpravo na četrtnem svetu čakal dopis za ureditev parkiranja v Ulici 25. maja. Ureditev prometa na celotnem območju
MČ Ljudski vrt je nedokončana zgodba. Svet četrti bo skupaj z občinsko upravo skušal problem celovito rešiti. Po mnenju Matevža Cestnika je na območju četrti še precej možnosti za ureditev novih parkirišč in celovito ureditev prometnega režima. Parkirnih težav v Ulici 25. maja bi se v tem trenutku kazalo lotiti podobno kot na Rimski ploščadi: vsakemu stanovanju bi bilo potrebno zagotoviti najmanj eno parkirno mesto, tiste, ki na tem območju parkirajo od drugod, pa ustrezno opozoriti, da gre za območje,
ki je namenjeno izključno prebivalcem tega območja. Prav tako bi bilo potrebno izvajati dodatni nadzor. Parkirna mesta, ki naj bi jih zasedali prebivalci Ulice 25. maja, zasedajo tudi stanovalci iz Arbajterjeve in Volkmerjeve ulice, dijaki dijaškega doma in Šolskega centra, učitelji Šolskega centra, prav tako pa tudi vsi, ki se udeležujejo športnih aktivnosti v dvorani Center in občasnih prireditev. Dodatno so jim težave s parkiranjem zagrenili prometni znaki, ki so jih medtem že odstranili. Edi Kozel, ki se je seje udeležil v imenu prizadetih prebivalcev, je povedal, da ne zahtevajo nemogoče, radi bi le uredili razmere za parkiranje vsem, ki na tem območju stanujejo.
V izčrpnem poročilu pa je članom sveta MČ Ljudski vrt predstavilo delo v letu 2005 Društvo Optimisti Ptuj. Ob drugih aktivnostih so v lanskem letu izvajali tri programe: Z združenimi napori za boljšo kvaliteto življenja starih na Ptuju, Starejši za višjo kakovost življenja starejših na domu in Druženje - višja kvaliteta življenja. Prostore MČ Ljudski vrt na Rimski ploščadi društvo koristi brezplačno.
MG
Stojnci • Občinski odbor stranke N.Si
Kandidat za župana je Franc Rožanc
Na letnem zboru občinskega odbora stranke Nova Slovenija, krščanska ljudska stranka Markovci, so v soboto, 8. aprila, med prvimi predstavili svoje kandidate na jesenskih lokalnih volitvah; za župana bo kandidiral Franc Rožanc iz Stojncev, predstavili pa so tudi 9 kandidatov za člane sveta občine Markovci.
Čeprav se je v dvorani gasilskega doma v Stojncih zbralo le 19 članov stranke in 6 gostov, so po besedah predsednika Franca Rožan-ca zadovoljni z aktivnostmi v minulem letu, tvorno pa so sodelovali tudi pri kreiranju občinske politike, saj imajo v občinskem svetu kar štiri svetnike iz svojih vrst, poleg tega pa imajo tudi nadzor nad proračunsko porabo, saj je iz
njihovih vrst še predsednik nadzornega odbora občine Markovci.
Ugodni oceni delovanja stranke se je pridružil tudi tajnik občinskega odbora N.Si Markovci Darko Mez-narič ter dodal, da so na lanskoletnem volilnem zboru zamenjali vodstvo stranke, poskrbeli pa so tudi za 10 novih članov stranke, tako da jih je sedaj že 51. Delovni
Foto: M. Ozmec
Franc Rožanc iz Stojncev bo na jesenskih volitvah kandidiral za župana občine Markovci.
predsednik Stanislav Toplak je menil, da so še vedno premalo enotni pri osrednjih razvojnih usmeritvah, saj naj bi bili le seštevek devetih vasi. Sicer pa jih je seznanil z dogajanji na občinskem svetu, kjer je bila med drugim dana pobuda za spremembo pravilnika o volitvah tako, da naj bi v vsaki vasi ljudje volili svojega svetnika.
Med aktivnostmi v letošnjem letu so izpostavili predvsem jesenske lokalne volitve, na katere so se že pripravili, pri odločanju in iskanju ustreznih sposobnih ljudi pa so si pomagali z analizo lokalnih volitev pred 4 leti, ko so sicer dobili 4 svetniška mesta, a izgubili volitve za župana. Zato so med prvimi predstavili svojega kandidata za župana občine Markovci; to je Franc Rožanc, rojen leta 1958 v Slovenj Gradcu, sicer pa živi v Stojncih, kjer si je ustvaril družino, zaposlen je v Kmetijski zadrugi Ormož, od lanskega volilnega zbora pa je tudi predsednik občin-
skega odbora stranke N.Si.
Do sedaj jim je uspelo evidentirati tudi 9 od 11 kandidatov za člane sveta občine Markovci, kandidati pa so Milan Vajda iz Bukovcev, Slavko Rožmarin in Franc Rožanc iz Stojncev, Zvonko Črešnik iz Borovcev, Stanislav Toplak iz Sobetincev, Dragica Meznarič in Janez Liponik iz Markovcev, Peter Vesenjak iz Nove vasi in Karolina Pičerko iz Zabovcev.
V imenu mestnega odbora stranke N.Si Mestne občine Ptuj je kolegom iz občine Markovci zaželel veliko uspehov predsednik Janko Rožmarin iz Ptuja, pridružila pa sta se mu tudi predsednik občinskega odbora stranke N.Si občine Zavrč Franc Težak ter mlajši predstavnik občinskega odbora te stranke v občini Dornava, ki je vsem skupaj priporočil, da naj pri volitvah uporabijo tudi kaj mladih ljudi - tudi za kaj drugega kot za lepljenje plakatov.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ormož • Za več žensk v politiki
Minulo soboto se je v Ormožu zbralo okrog 40 članic SDS s Ptujskega, da so ustanovile regijski ženski odbor (ŽO) Sds, ki mu predseduje Dragica Palčič. Dobrodošlico jim je zaželel predsednik ormoškega SDS Branko Šumenjak, ki je poudaril, da morajo biti ženske enakopraven partner v družbi. V ormoški SDS bo na jesenskih volitvah sodelovalo več žensk, kot je predpisano, in upajo, da bodo tudi izvoljene.
Ustanovne konference regijskega ŽO se je udeležila tudi predsednica ŽO SDS in evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj (na fotografiji), ki je povedala, da je slovenska ženska sicer tradicionalno bolj vpeta v družinsko življenje in manj prisotna v politiki, kljub temu pa so med slovenskimi evropskimi poslanci od sedmih kar tri ženske. To predstavlja Slovenijo v EU v dobri luči, saj je v evropskem parlamentu okrog 30 % vseh poslancev žensk. Dr. Cizljeva je opozorila tudi na to, da je kar 40 % članstva SDS žensk, kar pa se v vodstvu stranke ne opazi zelo. Zato so od minulega novembra po Sloveniji ustanovile že 8 od skupno 14 regijskih odborov, katerih osnovno poslanstvo je pritegniti in aktivirati ženske, ki so voljne delovati v politiki. ŽO se ne ukvarja le s tipično ženskimi temami. Sodelujoče ženske so uspešne in uveljavljene na različnih strokovnih področjih, zato se jim posvečajo tudi v ŽO. Seveda pa ne morejo niti mimo ženskih vprašanj, kot so vprašanje obremenjenosti žensk in moških, davčni sistem, vprašanje demografije, izobraževanje.
V ptujski regiji ima SDS 452 članic in v Ormožu so zbrane ustanovile 13 od skupno 25 občinskih odborov. Predsednica ŽO regije je postala Dragica Palčič, kije povedala, da se bodo ukvarjale predvsem s pripravami na lokalne volitve, aktiviranjem kandidatk za sodelovanje v politiki, ustanoviti želijo še preostale občinske odbore in spodbujati ženske k aktivnemu političnemu delovanju.
vki
Ormož, Ptuj • Novo vodstvo RO N.Si
Na 23. redni seji regijskega odbora (RO) Nove Slovenije Ptuj - Ormož so minuli petek med drugim izvedli tudi volitve novega vodstva RO N.Si Ptuj - Ormož. Novi predsednik je tako postal dr. Simon Kolmanič iz občine Ormož, za podpredsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Viktor Dolenc iz občine Kidričevo, za tajnika pa so izvolili Rajka Janžekoviča iz občine Dornava, kije bil tajnik že v dosedanjem mandatu.
vki
Redna letna konferenca N.Si
Foto: Dženana Bećirović
Le uro potem, ko je stranka Nova Slovenija predstavila svojega kandidata za župana Petra Pribožiča, so v dvorani Viktorina Ptujskega imeli redno letno konferenco. Gostja je bila evropska poslanka in podpredsednica stranke Ljudmila Novak (na fotografiji desno).
Na konferenci so pregledali delo MO za minulo leto, razpravljali in sprejemali poročila, predstavili kandidata za župana, pregledali program dela za letošnje leto, besedo pa so dali tudi vsem prisotnim. "Naš odbor je odločno podpiral strankarske in vladne predloge, še posebej regionalni razvoj in ustanovitev razvojnih regij, da si bomo tako zagotovili možnost koriščenja evropskih sredstev. Tudi na področju, šolstva, kulture in turizma se nam kažejo dobre možnosti, " je dejal Janez Rožmarin, predsednik MO Nove Slovenije na Ptuju. Hkrati je poudaril tudi, da si želijo, da stranka napreduje in pridobiva na ugledu. "Lani smo praznovali petletnico Nove Slovenije. Po petih letih smo dokazali, da znamo na desnici tudi drugače in da izpolnjujemo dano besedo ter se uspešno potrjujemo tudi v vladi s štirimi zelo odgovornimi in uspešnimi ministri," je še dodal Rožmarin. Na konferenci so poudarili, da si stranka v tem letu kot glavno nalogo zadaja pripravo na lokalne volitve v jeseni in da pričakujejo boljše rezultate od sedanjih.
Dženana Bećirović
Foto: vki
Videm • Predstavitev romana Franceta Planteua
Roman za vse generacije
Videmčan France Planteu je minuli konec tedna javnosti predstavil svoje knjižno delo - roman pod naslovom Obsojeni na preteklost. »Če želite romantiko, jo boste našli. Če želite politiko, jo boste našli. Če želite detektivko, jo boste našli,« je med drugim v predstavitvi romana povedal Tomaž Galun, ki je delo označil kot primerno za vse generacije od 20 let navzgor.
Okvirna zgodba romana je postavljena v mirno, skorajda idilično vaško okolje, kjer
pravkar poročeni starejši par uživa prve trenutke zakonskega življenja. Vendar je
Pisatelj France Planteu je v okviru literarnega večera tudi sam povedal nekaj besed o svojem delu.
videz idiličnega kmalu razbit z »vložno« zgodbo o spletkah, lažeh in prevarah politično-gospodarskega vrha v času nekdanje socialistične ureditev v Titovi Jugoslaviji. V središče romana je postavljen človek, razpet med uspešno, a burno politično in poklicno kariero ter željo po umirjenem družinskem življenju.
»Najbrž ni nikogar, ki se ne bi mogel poistovetiti z zgodbo ali vsaj njenimi fragmenti, saj roman odseva dih sodobnosti v luči problema-tiziranja izbire med družino oziroma ljubeznijo na eni in kariero ter denarjem na drugi strani. Pred to odločitev je postavljen človek v zrelih
Na knjižni polici • Izšla je tretja knjiga Loesje
Vsi smo kreativni!
Pred kratkim je Društvo kreativnih ljudi Loesje izdalo svojo tretjo knjigo z naslovom Vsi smo kreativni! Gre za zbirko idealističnih, konstruktivnih, optimističnih in s svojevrstnim humorjem obarvanih misli. Posebnost nove knjige je v tem, da ni samo zbirka najnovejših plakatov Loesje, ki so krasili ulice po širnem svetu, temveč tudi ustvarjalni priročnik.
Dobrih 22 let je minilo, odkar se je pojavil prvi plakat s podpisom Loesje. Odtlej ima ta deklica, katere ime bi se po slovensko glasilo Lučka, vsak dan več simpatizerjev in prijateljev iskrivih misli po vsem svetu. Črno-beli plakati so že marsikomu polepšali pot po mestu ali vzbudili misel, ki se je ni bilo lahko znebiti dalj časa. V vsem tem času je Loes-je razvijala metode ustvarjalnega pisanja, ki so se nenehno pilile v delavnicah ustvarjanja sloganov. Razvile so se metode in pristopi, s katerimi lahko na vsem razumljiv način dokažemo ustvarjalne potenciale pri vsakomur. Na vprašanje, kako se lotiti pisanja sloganov ali iskanja rešitev, lahko torej odgovori nova slovenska knjiga Loesje, v kateri so zbrani opisi celotnega ustvarjalnega postopka, od pripravljalnih in ogrevalnih iger pa do oblikovanja teksta. Zelo pomemben in zanimiv je pravzaprav že sam proces
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Društva kreativnih ljudi Loesje je Ptujčan Robert Kri-žanič.
MOGOČE BI LAHKO LETELI
ČE NE BI UPORABUALI
TAKO težkih BESED


Foto: Mojca Zemljarič
Naslovnica knjige Vsi smo kreativni!
nastajanja sloganov Loesje, ki enakomerno pritegne vse sodelujoče. »Dejansko smo vsi bolj ustvarjalni, kot si mislimo. Ustvarjanje in pisanje sloganov je večplastno dejanje. Na eni strani imamo proces, ki vključuje vse, ki so prisotni. Proces in metode so ustvarjalni in zabavni. Udeleženci sodelujejo v metodi, ki je drugačna, kot smo jo sicer vajeni iz šole. Enostavna orodja, ki so sestavni del ustvarjalnega procesa ustvarjanja Loesje sloganov, pritegnejo vsakogar. Vsakdo je motiviran za sodelovanje, vzpodbujeni pa so ustvarjalni potenciali vseh sodelujočih. Na drugi strani pa imamo seveda rezultat - slogan. Ali pa odgovor na kakšno drugo vprašanje. Proces in kakovosten rezultat skupaj je za vsakogar uspeh. Izkušenejši pisci se bolj posvečajo rezultatu, metoda je zanje predvsem orodje. Proces je tudi odlična pedagoška metoda za razvijanje ustvarjalnosti. Metode so zelo primerne kot dopolnitev
šolskih procesov ali motiviranje mladih. Metode temeljijo na principu viharjenja možganov, ki je pri ustvarjanju Loesje sloganov še dodatno nadgrajen,« o ustvarjanju sloganov pojasnjuje predsednik Društva kreativnih ljudi Loesje Robert Križanič in dodaja, da je najlepše in najprimernejše, če pri snovanju sloganov vsi prisotni sedijo okoli mize. Ko so ogrevalne igrice mimo, izberejo teme, se o
letih, ki mu očitno ni uspelo najbolje krmariti med čermi življenja. Znajde se pred popravnim izpitom, ki se začenja z velikim, podzavestnim omahovanjem, konča pa vendarle s sprejemom dokončne odločitve, ki osrednjo literarno osebo prelevi v literarnega junaka,« je o enem izmed vidikov vsebine spregovorila slovenistka Zdenka Hliš, sicer avtorica predgovora.
Roman, k zajema 231 strani, je izdala mariborska založba Rotis, zbrane na predstavitvi pa je pozdravil tudi župan občine Videm Friderik Bračič.
SM
njih pogovarjajo na takšen način, da so vsem blizu. Vsak sodelujoči ima pred seboj list papirja na temo, o kateri napiše stavek ali mnenje. Ob tem seveda ne pozabijo na metode iz ogrevanja in pristope k sloganom, vsa stvar pa nikakor ne sme biti obremenjujoča. Navzoči tako iščejo ideje, ki jih kasneje tako ali tako dokončno oblikujejo. Ko izčrpajo ideje na določeno temo, podajo list sosedu. Tako ima vsak pred seboj nov list z novo temo. Nato pogledajo, kaj so napisali predhodniki, saj to lahko vzpodbudi dobro asociacijo, poskrbijo pa tudi za to, da vsakdo dobi vse teme vsaj enkrat, zaključijo pa po občutku. Na koncu vsak dobi barvno pisalo in na vsakem listu obkroži ideje, ki se zdijo potencialno dobri Loesje slogani oziroma dobre ideje. Največkrat obkrožene izberejo in jih skupaj še enkrat pogledajo iz vseh vidikov. Na koncu preostane le še oblikovanje, pri čemer ne uporabljajo ločil, ampak poudarke izrazijo grafično z razvrstitvijo besed.
V knjigi je povedano: "Da ljudi pripravimo do tega, da vidijo globlje, moramo stvari povedati izvirno. Knjigo Vsi smo kreativni! lahko berete kot priročnik za kreativno pisanje ali kot življenjsko vodilo." Ustvarjalni priročnik Vsi smo kreativni! je imenitna dopolnitev rednih dejavnosti na vseh stopnjah izobraževanja ali pa zgolj pripomoček za vzpodbujanje ustvarjalnosti v družbi prijateljev.
Mojca Zemljarič
Loesje slogani
Foto: Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Dornava • Slovesno ob dnevu šole
Dornavska osnovna šola je v začetku tedna, ob 110. obletnici rojstva domačina dr. Franja Žgeča, po katerem je poimenovana, praznovala svoj dan šole. Častna gosta osrednje proslave sta bila hči in sin Franja Žgeča, Henrik in Magda. Prireditev je bila obarvana z glasbenimi, plesnimi in recitalskimi nastopi otrok iz vrtca ter matične in podružnične osnovne šole, zapel je tudi otroški in mladinski pevski zbor. Zbrane je poleg župana občine Franca Šegule nagovorila tudi ravnateljica Marta Tuš ter predstavila življenjsko pot in delo dr. Franja Žgeča, ki se je odlikoval kot velik prijatelj mladih ter odličen pedagog. Ob letošnjem dnevu šole, ki je bil posvečen tako 110. obletnici rojstva velikega pedagoga kot 182-letnici organiziranega šolstva v občini, so dornavski osnovnošolci tudi uradno odprli novo urejeno Žgečevo učno pot, v katero so vključene vse naravne in kulturne znamenitosti kraja, ter jo širši javnosti predstavili z lično zloženko.
SM
Veržej • Predstavili komedijo Lustracija
Foto: NS
V kulturnem domu Veržej sta tamkajšnji Društvo aktivne mladine in Kulturno društvo Slavko Ostercpremierno predstavili gledališko igro z naslovom Lustracija. Komedijo v treh dejanjih je napisal domačin Janez Ferenc, kot režiser pa se je pojavil prav tako domačin Gregor Kuhar. Komedija, ki govori o spletkah med državo in cerkvijo, se odvija v pisarni majhne vaške občine, župnijskem uradu in cerkvi, nastopajo pa Ivan Kuhar (Južek - partijski sekretar), Janez Ferenc (Janez - župnijski upravitelj), Tadej Juranovič (Peter - tajnik občine), Gregor Kuhar (Hanzek
-	občinski sluga), Tadeja Puhar (Nina - partijska aktivistka), Terezija Marinič (Treza - starejša občanka), Li-lijana Zorec (Lila - članica partije), Jure Legen (Franček
-	član partije), Vito Šadl (Martinek - cerkveni organist), Danica Kuhar (Zefka - vernica, molivka), Milica Skuhala (Vida Tomšič), Marko Rus (oznovec) in Vinko Kapun (Lujzek - občan).
NS
Hajdoše • Kulturni večer
Foto: Dženana Bećirović
Moški pevski zbor Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Hajdoše je v soboto ob 19. uri v gasilskem domu Hajdoše priredil kulturni večer. Kot prvi so nastopili člani PGD Hajdoše, ki so zapeli štiri pesmi.
Sodelovale so tudi pevke Gmajnarice KD Valentin Žumer iz Hajdoš, moški pevski zbor Stane Petrovič s Hajdine in harmonikarji iz KD Valentin Žumer iz Hajdoš. Med nastopajočimi bi se moral predstaviti tudi moški pevski zbor KD Frankolovo, a so udeležbo odpovedali. Pester kulturni program je trajal dobro uro, a žal ni privabil toliko obiskovalcev, kot so jih pričakovali. Janez Vidovič, član PGD Hajdoše, je povabil vse, ki si želijo peti, da se pridružijo njihovemu zboru. Hkrati se je zahvalil pokroviteljema prireditve, občini Hajdina in županu Radoslavu Simoni-ču. Tudi slednji je nagovoril obiskovalce in namenil nekaj besed moškemu pevskemu zboru PGD Hajdoše, ki letos praznuje 32-letnico uspešnega delovanja.
Dženana Bećirović
Foto: SM
Dornava • Z izrednega sestanka sveta staršev
»
Naše vzgojiteljice so odlične!«
Obtožbe, ki jih je na račun dela ene oz. dveh vzgojiteljic v dornavskem vrtcu izrekel Zlatko Foršt-narič, oče triletnega Aleksa, ki ga je že izpisal iz omenjenega vrtca, so tako v vzgojno-varstvenem zavodu kot v celotni občini odjeknile kot bomba. Ogorčeni starši trinajstih malčkov iz nekdanje Aleksove skupine so takoj sklicali izredni sestanek, na katerem so ostro obsodili Forštnaričeve navedbe in izrekli popolno podporo ter zaupanje obema vzgojiteljicama.
Na sestanek, ki ga je sprožila objava članka, so prišli prav vsi starši, obe prizadeti vzgojiteljici in nekaj ostalih ter ravnateljica Marta Tuš.
Andreja Munda, predsednica sveta staršev, je uvodoma povedala: »Nikakor in v ničemer ne podpiramo izjav gospoda Forštnariča. Nasprotno, zgroženi smo nad tem, kar je povedal, in to vsi starši, ki imamo svoje otroke v tej skupini, brez izjeme! Našima dvema vzgojiteljicama popolnoma zaupamo, svoje delo opravljata več kot odlično!«
To je bilo pravzaprav tudi temeljno sporočilo izrednega sestanka, ki se je kot rdeča nit vleklo skozi ves čas pogovora, v katerem je bilo slišati marsikaj. Med drugim tudi to, da naj bi Forštnarič po incidentu nagovarjal kar nekaj staršev, da ga podprejo, ker pa tega niso hoteli, se je v končni fazi pač obrnil na medije. Njegove izjave so tako enoglasno označili kot absolutno pretirane in daleč od resnice, velika škoda pa je po njihovem prepričanju narejena predvsem vzgojiteljicama in tudi celotnemu zavodu, saj ga je po njihovih besedah javno očrnil brez vsake realne osnove. Zaradi Forštnaričevih izjav naj bi zdaj v vrtcu vladala posebna klima, skorajda psihoza oz. strah med zaposlenimi, da ne bi kdo narobe stopil ali celo kaj narobe rekel. Delati v takih pogojih je izjemno težko in to naj bi začutili tudi otroci.
»Če bi res bilo kaj narobe, če bi se v našem vrtcu dogajalo kaj čudnega, kot starš to takoj opaziš pri svojem otroku,«
Predsednica sveta staršev Andreja Munda: »Nikakor in v ničemer ne podpiramo izjav gospoda Foršt-nariča. Nasprotno, zgroženi smo nad tem, kar je povedal! Našima dvema vzgojiteljicama popolnoma zaupamo, svoje delo opravljata več kot odlično!«
je bilo slišati med zbranimi starši, vzgojiteljica Bronja pa je povedala, da so se tistega dne, ko jih je Zlatko Forštnarič opazoval, prav prijetno igrali, telovadili, potem pojedli napolitanke in si umili roke in da je njena kolegica Dragica Jurgec sicer takrat res rekla 'opica mala, spet si se polila', ampak da je bil ta stavek namenjen njej. »Resnično tudi ne vem, o kakšnem terorju ta gospod govori. Pri nas ga nikoli nismo in ne izvajamo. Res pa so otroci včasih zelo živahni in glasni in takrat je pač potrebno malo privzdigniti glas, da te sploh slišijo, nikakor pa ne gre za nobeno vpitje.« S takšno razlago
IZJAVA STARSEV OTROK
V načelu sicer vzgajamo otroke vsi podobno, v praksi pa vsakdo ravna v skladu s svojim značajem in izkušnjami. Načeloma smo do otrok strpni in zelo, celo preveč, skrbni. Še vedno pa nas preseneča, da posamezniki v tej »pretirani« skrbi niso prepričani, da so svojega otroka vpisali v dober vrtec in ne zaupajo vzgojiteljicam. In takšen primer smo sedaj doživeli starši otrok v Vrtcu Dornava. Vsi starši, od prvega do zadnjega, brez izjeme, smo ugotovili, da so meje in pravila v vzgojno-izobraževalnem procesu potrebne in da jih vzgojiteljici nista presegli. Starši zavestno zaupamo njunim sposobnostim, znanjem in izkušnjam.
Izjava gospoda Zlatka Forštnariča je za nas veliko presenečenje in vir spoznanja, da nekateri v svojih izjavah in interpretacijah niso osveščeni, predvsem pa radi vzbujajo pozornost. Starši njegovih občutij ne delimo z njim, niti ne podlegamo njegovim pritiskom. Še dobro, da do teh situacij ne prihaja preveč pogosto.
Vsem sporočamo, da se naši otroci v vrtcu dobro počutijo, čutijo se varne in sprejete. Nihče od staršev ne toži, da bi imel težave s prihajanjem otroka v vrtec. Otroci so naše merilo in so prvi, ki bi starše opozorili ali napotili k razmišljanju, daje v vrtcu nekaj narobe. Smo mnenja, da si naši otroci v vrtcu širijo fizično, spoznavno in socialno okolje, kar pozitivno vpliva na njihov razvoj. Seveda pa to doseže s pomočjo, sodelovanjem in zaupanjem staršev in vzgojiteljic. Če tega ni ^
Starši otrok vrtca Dornava
Bronje Forstnerič so se starši povsem strinjali, še več: »Normalno, saj tudi doma moraš kdaj svojega otroka okregati. To je čisto prav! Čemu so pa sicer namenjeni vzgojitelji?! In jasno je tudi, da delavke morajo opominjati naše otroke, da je treba iti lulat, tudi to je del vzgoje!« Ena od prisotnih mamic pa je dodala: »Moj fantič je strašno živ, kar težko ga je krotiti in je potrebno, da se ga opozarja. To popolnoma podpiram in občudujem vzgojiteljici, koliko živcev morata imeti, da skrbita za 13 takih živih otrok!«
Med zbranimi ni bilo niti enega starša, ki bi kakorkoli, tudi z najmanjšo opombo, okritiziral delo obeh vzgojiteljic, pač pa so vsi povedali, da so z njima nadvse zadovoljni, jima popolnoma zaupajo in dajejo podporo.
Po besedah Andreje Mun-da tudi podpisan zapisnik s soočenja obeh vzgojiteljic, ravnateljice in Zlatka Foršt-nariča naj ne bi bil ravno popolnoma verodostojen. Kot je bilo razumeti, naj bi bil spisan pod velikim pritiskom, Forštnarič pa naj bi se v času zaslišanja obnašal agresivno, ves čas tolkel z roko po mizi in za vsako ceno zahteval svoj prav, najprej celo suspenz obeh delavk in, kot je še povedala Bronja Forstnerič, se je bala celo fizičnega obračuna, zato se je pod takim pritiskom opravičila za stvari, ki jih ni naredila.
»Doslej sem vedno slišala le pohvale o delu v vrtcu in ob obisku Forštnariča sem bila zelo, zelo presenečena nad njegovimi izjavami. Gospod je takrat res zahteval suspenz, vendar to ne gre tako. O kakršnikoli odpovedi sploh ne
razmišljam, ve se, kakšen je zakonski postopek v takih primerih in začne se z ustnim opominom, ki sem ga tudi izrekla. Osebno stojim obema vzgojiteljicama ob strani, saj nikoli ni bilo slišati najmanjše žal besede čez njuno delo, kvečjemu pohvale. Res pa je tudi, da je v primeru pritožb potrebno ravnati v skladu z zakoni,« je povedala ravnateljica Tuševa.
»Po izjavah v članku zdaj izgleda, kot da v našem vrtcu vlada kaos, ampak to sploh ni res. Prepričana sem, da ni bilo razloga niti za opomin in da tudi ni razloga za disciplinski postopek,« je na to povedala Mundova, starši pa so jo podprli še z dodatnim mnenjem, da v tem primeru ni bil upravičen niti ustni opomin! Toda zakoni so pač zakoni _
Nadalje se je pogovor razvijal v smeri, da strokovnega dela vzgojiteljic ne more ocenjevati kar vsak po vrsti, da je naloga vzgojiteljic vzgoja najmlajših, kar gotovo pomeni tudi to, da je treba kakšno zadevo otrokom tudi prepovedati, jim kaj zapovedati itd. Vsi so se tudi strinjali, da je Dragica Jurgec, na katero je letelo največ Forštnaričeve kritike, odlična vzgojiteljica s 25 leti delovne dobe, vsi otroci jo imajo zelo radi in celo tisti, ki so že davno odšli iz vrtca, imajo nanjo najlepše spomine.
»Nihče od nas, in s tem smo mišljeni vsi starši, se ne strinja z njim. Zaradi takšnih izjav smo vsi prizadeti, še bolj sta lahko in sta prizadeti tudi naši odlični vzgojiteljici, ki jima nimamo kaj očitati! Stojimo jima ob strani!«
SM
Tednikova knjigarnica
Bralna značka za odrasle 2006
Prihodnji teden bodo zaznamovali že tradicionalni slovenski dnevi knjige, nanizani okoli 23. aprila, mednarodnega dne knjig in avtorskih pravic. Kot leta doslej bo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj brezplačen vpis in »stari dolžniki« bodo lahko ugodno poravnali obveznosti in vrnili pozabljeno gradivo, odpiralni čas knjižnice pa zopet začenja ob osmi uri. V knjižnih prazničnih dneh bodo vneti bralci dočakali tudi začetek Bralne značke za odrasle, akcije, kije minulo leto kar triinsedemdeset knjigoljubov nagradila s knjigami založb Mladinska knjiga in Družba Piano.
Način, kako beremo knjigo - kar je pravzaprav kakovost, ki jo knjigi doda bralec - ima toliko opraviti z njeno vrednostjo kot vse, kar je avtor vložil vanjo ^
Vsak, ki zna brati, se lahko nauči brati navdušeno in bo zato živel bolj polno.
Norman Cousins
Pravkar ste prebrali besede z naslovnice zloženke Bralna značka za odrasle 2006, le-ta, s seznamom priporočene literature, bo na voljo v vseh oddelkih izposoje ptujske knjižnice (mladinski in študijski oddelek, bibliobus) od 20. aprila dalje. Akcija bo zaključena 20. novembra, na dan slovenskih splošnih knjižnic, rok za vrnitev izpolnjenih mapic je 27. oktober.
Tudi letos bodo bralci izbirali med desetimi knjižnimi naslovi, za osvojitev značke je obvezno prebrati najmanj pet knjig, od tega naj bodo tri s seznama, ostale pa po izbiri. Bralni seznam, ki ga je pripravila spodaj podpisana ob sodelovanju knjižničarjev študijskega oddelka, Jožice Sajko in Boštjana Koražije, ponuja naslednje naslove:
-	Poletna knjiga (Tove Jansson. Mladinska knjiga, 2005.)
-	Lepotica s pomarančami (Jostein Gaarder. Vale-Novak, 2005.)
-	Poezije Simona Gregorčiča (Katerakoli izdaja)
-	Noetov otrok (Eric-Emmanuel Schmitt. Vale-Novak, 2005.)
-	Očetova puška (Hiner Saleem. Učila International, 2005.)
-	Samo jesen (Marjana Moškrič. Cankarjeva založba, 2005.)
-	Fant z rdečo kapico (Andreja Peklar, Inštitut za likovno umetnost, 2005.)
-	Resničnost (Lojze Kovačič, katerakoli izdaja)
-	Razpoke (Barbara Korun. Nova revija, 2004.)
-	Visoka moda (Zdenko Kodrič, Litera, 2005.)
Vabljeni torej med navdušene bralce s tivrstičnico
pesnice Barbare Korun (v Ostrina miline. Mladinska knjiga, 1999):
Začetek
V tišini je vse.
A le v besedi se vse
razpre.
Liljana Klemenčič
Starši otrok so na izrednem sestanku brez izjeme obsodili Foršt-naričeve izjave ter izrekli popolno podporo obema vzgojiteljicama.
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Slovenski dnevi knjige
Od leta 1997 potekajo Slovenski dnevi knjige po celi Sloveniji. Leta 1996 je Unesco razglasil 23. april za svetovni dan knjige. Istega leta je Društvo slovenskih pisateljev v počastitev tega dne pripravilo enodnevni knjižni sejem s spremljajočim programom. Namen prireditve je širjenje in populariziranje bralne kulture med Slovenci. Kata-lonci si 23. aprila že leta podarjajo knjigo in cvet.
V Knjižnici Ivana Potrča boste lahko 20. aprila ob 17. uri v pravljični sobi mladinskega oddelka prisluhnili pravljici z jogo Knjiga v moji roki miga, istega dne se bo pričela Bralna značka za odrasle, bralne mape in seznam boste lahko dobili na vseh oddelkih knjižnice. 21. aprila bo na dvorišču knjižnice knjižni sejem. Na stojnicah bodo na prodaj knjige z dese-todstotnim popustom knjigarne Mladinska knjiga, Bukvice, založbe Mladinska knjiga in Buče. V študijskem in mladinskem oddelku bosta na ogled redni mesečni knjižni razstavi. V vseh oddelkih knjižnice pa bodo bralci med 18. in 22. aprilom oproščeni plačila zamudnin in stroškov opominov, novi bralci se bodo lahko brezplačno vpisali. Če ne bomo brali, nas bo pobralo!
V. K.
Ptuj • Znova nagrada za Mestno gledališče
Mestno gledališče Ptuj je za serijo gledaliških listov v sezoni 2003/2004 na 2 Bie-nalu vidnih sporočil Slovenije, ki velja za odmeven mednarodni oblikovalski dogodek, prejelo pomembno nagrado na področju grafičnega oblikovanja, priznanje odličnosti, ki mu ga je podelila žirija, sestavljena iz petih eminenc sodobnega grafičnega oblikovanja: Anna Berkenbusch, Max Bruinsm, Piotr Mtodo-zeniec, Aleš Najbrt in Erika Spiekermann.
Ur
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v novi poslovalnici INTERSPAR PTUJ Iščemoi
1.	Kvalificirane peke
2.	Mesarje prodajalce
3.	Prodajalce na svežih programih (ribe, delikatesa, sadje in zelenjava ter kruha)
4.	Skladiščne delavce
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj v trgovini
5. Namestnika vodje uprave - administracije
Pogoji:
-	najmanj V. stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje, kjer vam ne bo nikoli dolgčas
Zaposlili vas bomo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidate naprošamo, da natančno navedejo, na katero razpisano delovno mesto se prijavljajo.
Prijave pošljite v 8 dneh od objave, na naslov: Interspar Maribor, Pobreška 18, 2000 Maribor.
PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA
RAR
Grabe • Turistično društvo ob veliki noči
Praznična razstava
Že nekaj let zapored Turistično društvo Središče ob Dravi na cvetno nedeljo razveseli s praznično razstavo v starem Čebelarskem domu na Grabah. Člani obreškega in središkega prostovoljnega gasilskega društva pa ob tej priložnosti pripravijo presmece različnih zanimivih oblik in velikosti.
Zavzeta predsednica društva Dragica Flojanič je povedala, da bi članice pripravile še bogatejšo razstavo, saj letos praznujejo 10. obletnico delovanja, vendar zaradi prostorske omejenosti v Čebelarskem domu to ni mogoče. Ker pa se je razstava v minulih letih »prijela«, je ne gre seliti v kak drug prostor. Nekoliko jih moti tudi neu-
rejena zunanjost zgradbe, ki pa ima zato vsako leto toliko bolj bogato vsebino. Obiskovalec je prijetno presenečen, koliko lepih izdelkov in kulinaričnih dobrot se skriva za starimi zidovi. V sredini prostora so organizatorke pripravile tudi praznični pogrinjek za velikonočni zajtrk. Lepo število izdelkov so prispevali učenci OŠ Središče ob Dravi,
ki so v okviru turističnega podmladka veliko ustvarjali. Delček razstave so prispevale tudi kolegice iz TD Breza Pragersko, s katerimi zelo dobro sodelujejo. Med kulinaričnimi dobrotami je poleg slastnih pletenic, kvašenih gnezdec in venčkov ter potic sedel tudi zajec iz testa za medenjake, nedaleč vstran pa je bila tudi privlačna ovčka iz
Poleg številnih lepih, že videnih izdelkov, pa je novost med velikonočnim okrasjem ta zanimiv petelin iz brezovega lesa.
V Čebelarskem domu na Grabah bo še do nedelje na ogled velikonočna razstava Turističnega društva Središče ob Dravi.
čokolade. Razstavljeni so bili tudi številni pirhi, okrašeni z različnimi tehnikami, najrazličnejši prtički, prostor pa je bil prepleten z majhnimi aranžmaji iz spomladanskega zelenja in cvetic.
Enega izmed kotičkov pa so članice TD namenile predstavitvi svoje dejavnosti in priznanj, ki so se nabrala v desetletnem delu. Najljubše jim je priznanje TZ Slovenije, ki so ga prejele za aktivno delo. Sicer pa imajo članice polne roke dela. Lani so bile edino TD, ki je bilo povabljeno v Mozirski gaj, pripravile so odmevno božično razstavo. Letos so že nastopile na predstavitvi treh dežel v Avstriji, sodelovale na otvoritvi
filmskega festivala v Gradcu, obiskalo pa jih je tudi okrog 150 turističnih vodnikov in lastnikov agencij. Ob 1. maju jih čaka srečanje oldtimerjev iz Švice, Avstrije in Slovenije, ki se bodo pri njih ustavili in malo spočili. Njihova največja težava je, da so brez turističnega materiala o kraju, ki ga predstavljajo, zato si zelo želijo, da bi letos izdali prospekt. Letos se nameravajo udeležiti tudi kmečkih iger v Mislinji, prireditve V objemu stare trte, Pranje na zdencu, jesenskih iger v Zrečah, ljutomerskega sejma, martino-vanja in seznam aktivnosti še zdaleč ni prazen _
Vki
Foto: vki
Markovci • Zbrali so se staroste markovskih učiteljev
Spomladansko srečanje mnogih pomladi
»Dolgo je zorela želja in končno dozorela v odločitev, da v našo staro učilno zidano, sedaj prelepo preurejeno občinsko stavbo, med danes zrele žene in može povabimo ljudi, ki so nas učili prvih pravilnih slovenskih besed, pošte-vanko, nam odkrivali velikane slovenske književnosti in zgodovine, nas vzgajali, predvsem pa nas učili ljubiti ljudi, dom in domovino. To so učitelji, ki so z dekreti države kmalu po vojni prihajali v najbolj oddaljena naselja in so se morali vsak po svojem prilagajati okolju in ljudem. Zato je srečanje in obujanje spominov namenjeno ne le gostom, ampak tudi vsem slovenskim učiteljem povojne generacije,« je navzoče upokojene učitelje, ki so v Markovcih poučevali takoj po koncu 2. svetovne vojne, uvodoma nagovorila pobudnica za organizacijo srečanja Danica Tement, sicer domačinka in upokojena matičarka.
Srečanje je bilo namenjeno spominu na »legende« mar-kovskega učiteljskega zbora, katerih »oče in mati« sta bila zakonca Kafol. To so učiteljice Zofka, Dana, Anda, Zinka, Marcelina - Pavla in Milena, Heda, Baldomira, učitelja Roman, Franjo Rebernak, zakonca Vera in Štefan Vugri-nec, Juliška, zakonca Solina _ »Morda bi se morali spomniti tudi kuharice Julke, šolskega sluge Franca in vse njegove družine,« je še dodala Temen-tova in predstavila navzoče. Marsikdo izmed omenjenega učiteljskega zbora je sicer že preminul, povabilu organizatorjev pa so se odzvali Anda Kristovič, Daniela Feguš, Franjo Rebernak, Ivanka Solina, Pavla Žlahtič, Milena Kajžnik, Štefan Vogrinec, Heda Krojc in Silvestra Kolarič. Med gosti so bili tudi ravnatelj in namestnik ravnatelja OŠ Markovci Jože Foltin in Ivan Štra-fela ter nekateri mlajši upokojeni učitelji in domačini.
Gostiteljica srečanja je bila Občina Markovci, zbranemu učiteljskemu zboru pa je nekaj besed namenil župan Franc Kekec: »Moram reči, da sem bil navdušen, ko mi je Danica predstavila idejo, da v Markovce povabi nekdanji učiteljski zbor. Vsem skupaj vam želim v Markovcih dobro
počutje in prijetno obujanje spominov.«
V kraj je prišel mlad učitelj
Prvi med zbranimi je svojo pripoved o prihodu v Mar-kovce začel Štefan Vugrinec. »Morebiti ste mojo zgodbo o tem, kako sem prišel v Mar-kovce, že slišali. Leta 1954 sem končal učiteljišče v Tolminu. Prijavil sem se na razpis in vložil prošnjo za okraj Murska Sobota ali Ptuj. Odobrili so mi Ptuj in 1. septembra 1954 sem se moral javiti na šoli v Naraplju. To je bilo moje prvo delovno mesto. Na šolo v Markovce naj bi takrat prišla Ivan in Marija Smolej. Po nekaj dneh se je v Naraplje pripeljal občinski avto. Prišla sta nadzornika, ki sta meni in kolegici dejala, naj se pripraviva na odhod. Na Ptuju smo se srečali z gospodom Žlahti-čem, takratnim ravnateljem markovske šole. Žlahtič me je izbral, da grem učit v Mar-kovce, kolegica je bila poslana v Cirkulane. Vso prtljago sem imel v velikem pletenem in nekaj manjših kovčkih. S prtljago sem se odpravil do Belega križa, tam na vogalu odložil kovčke in čakal na prevoz, ki mi ga je ravnatelj Žlahtič obljubil. Medtem je
Nekdanji učitelji markovske šole so si ogledali občinske prostore, ki so v obnovljenem starem šolskem poslopju.
ravnatelj, ki se je na Ptuj pripeljal z velikim kolesom, ki je imelo ravno veliko krmilo in svetleča kolesa, ugotovil, da pozna mojega očeta in njegovo veselje ob tem je bilo nepopisno. Ja, Žlahtič se je nato proti Markovcem odpeljal s kolesom, mene je čakal prevoz s kravjo vprego. Še danes mi je žal, da nisem vprašal,
Učiteljici Anda Kristovič in Daniela - Dana Feguš sta prišli v Markovce skupaj. Bili sta neločljivi prijateljici.
kako je bilo furmanu ime, saj si je kasneje več domačinov lastilo zasluge, da so me pripeljali v Markovce. Ker se je Žlahtič odpeljal s kolesom naprej, se je v eni uri v Mar-kovcih že razvedelo, da prihaja novi učitelj. Nekaj mladih učiteljic je že radovedno pogledovalo skozi okna, ko sem se pripeljal v vas. Stanovanje so mi dodelili v posojilnici, kjer je danes pisarna društva upokojencev. Sprašujem se, kateri učitelj bi še dandanes tako pripotoval v Markovce, kot sem takrat jaz. Stanovanj-ce je bilo skromno, omare nisem imel. Obleke sem obesil na vrata in jih pokril s časopisnim papirjem, da se ne bi zaprašile. Sicer pa sem takoj dobil tudi takoj svoj razred, poučeval pa sem drugošol-ce,« se svojega prihoda v Markovce spominja Vugrinec. Tudi spomini Daniele - Dane Feguš so še zelo živi. »Tudi jaz in moja prijateljica učiteljica Anda sva se v Markovce pripeljali z vprego, a ne s kravjo, ampak s konjsko. Pri Belem križu sva štopali. Na voz naju je naložil Martinekov Hanza in naju pripeljal v Markovce. Še danes vidim učiteljico Zofko, ki je ob najinem prihodu nosila rjavo krilo. Pozdravila naju je: »O, zdravo, deklini, sta tudi prišli.«
»Spali sva na eni zofi. Tudi kurjave ni bilo!«
Učiteljici Dana in Anda sta najprej stanovali v majhni sobici v šoli, kjer sta obe spali na majhni zofi. Potem so ju premestili v kabinet. Tri leta sta stanovali na mrzlem, brez kurjave. Priprave sta pisali zaviti v toplo odejo. Iz šolskega poslopja sta se preselili v žup-nišče, od tam pa k Andreček-vim. Tam so jim dečki enkrat ponoči za šalo podrli stranišče. Med spomini, ki jih je učiteljica Dana z nasmeškom na obrazu priklicala na pla-no, je tudi zgodba zakoncev Kafol, učiteljice in ravnatelja. »Takrat smo bili tovariši. Pred zakoncema Kafol smo zaradi njunih sposobnosti imeli takšen rešpekt, da smo ju imenovali gospa Kafol in oče Kafol. Imela sta psa, ki je bil kot njun otrok, ampak strahovito butast. Ob tem se mi je porodila še ena anekdota. Kafol je šel v Zagreb, mi, učitelji, pa smo za njim poslali telegram: Če mačke ni doma, miši plešejo. Še ni minilo pol ure in je Kafola že iskala Udba, češ da so to neke kode, neko skrivno sporočilo. Ja, to so bili nevarni časi po vojni. Pa tudi ta je zanimiva. Ko se je skozi
Markovce peljal Tito, je Ka-fol iz koruze prišel s puško. Nekdo ga je hvala bogu poznal in so ga izpustili. Ko pa nismo imeli kaj dati v lonec, smo pa šli z očetom Kafolom na lov. Kakšno raco smo že ulovili, nekaj pa smo dobili tudi na vasi. Učitelji smo se okrog Kafolovih zbirali kot piščeti okrog koklje. Bili smo kot družina.«
Učiteljica Kafolova pa je pisala tudi pesmi. Zvezek njenih pesmi so našli po njeni smrti, eno izmed njenih pesmi je na srečanju prečitala učiteljica Dana in spomin na pokojno Kafolovo je kar sam od sebe prikradel solze na oči.
Tovarišica Anda Kristovič je bila majhne rasti. In ker je bila majhna, so otroci njena opozorila kar preslišali in hočeš nočeš, morala si je pomagati s palico. »S palico sem udarila po mizi, da bi se učenci umirili, vendar glej ga zlomka. Palica se je razfrčala po razredu. Učenci so mi jo večkrat nalomili, in ko sem udarila z njo po mizi, se je razletela po celem razredu.«
Spomin na nekdanje šolstvo še zmeraj živi
Učiteljica Marija Bezjak, ki še danes poučuje na osnovni šoli Markovci in je tik pred upokojitvijo, se je spraševala, kako bi bilo, če bi v razredu padlo povelje: roke na hrbet. »Učenci te niti ne bi resno jemali, drugo vprašanje pa je, kako dolgo bi to zdržali. Sama sem sicer tik pred upokojitvijo in sem vesela, da smo se srečali z učitelji, ki so učili mene in moje otroke, na začetku moje učiteljske poti pa smo bili tudi sodelavci. Na vse imam zelo lepe spomine. Ko danes v razredu razlagamo, kako je bilo nekoč v šoli, običajno v goste povabimo katerega izmed upokojenih učiteljev. Z nami sta že bila učitelja Štefan Vugrinec in Ladislav Knuplež, ki sta učencem pripovedovala, kako je bilo v šoli nekoč.
Franjo Rebernak, eden izmed upokojenih učiteljev, je bil navdušen nad tem, kar je v Markovcih videl in doživel po 50 letih. »V teh letih se je ogromno spremenilo. Danes lahko na vaš račun izrečem samo pohvale. Markovci so se tako lepo razvili.« Osebnih izkušenj iz svoje učiteljske poti Rebernak ni želel deliti, je pa poudaril, da je v Markovcih poučevalo veliko učiteljev, ki so zaznamovali tudi širše, celo slovensko družbeno življenje.
Nekaj utrinkov in spominov iz svoje učiteljske poti sta zbranim na srečanju razkrila markovski župan Franc Kekec in nekdanja učiteljica Karolina Pičerko, ki je obudila tudi spomin na tovariši-co Zofko. Med srečanjem je po licu spolzela marsikatera solza, za prisrčno snidenje upokojenih markovskih učiteljev pa je poskrbel organizacijski odbor v sestavi Franc Kekec, Karolina Pičerko, Ana Zmazek, Marija Bezjak, Rado Plohl, Vlado Korošec in Danica Tement.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Kolesarstvo
Ptuju se bodo letos izognili
Stran 16
Nogomet
Slovenijo bo zastopal NK Aluminij
Stran 16
Rokomet
Renato iz Magdeburga v Portland SA
Stran 17
Strelstvo
Srebro in bron za Mojco Lazar in Majdo Raušl
Stran 17
Nogomet
Dušan Dimič novi trener Ormoža
Stran 19
Kasaštvo
Letos 24 tekmovalnih dni
Stran 20
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Mariborčani s Pekičem dobili pravega strelca, Ptujčani ga še nimajo
25. krog v 1. SNL je bil zelo uspešen za domača moštva, saj so gostom prepustila zgolj točko. Le-to je uspela osvojiti ptujska Drava v Ajdovščini, kar je sočasno pomenilo slovo trenerja Darka Milaniča od mesta trenerja pri Primorju. Ptujčani so na drugi strani z Milkom Đurovskim sklenili novo pogodbo, kar lahko razumemo kot dodatno razbremenitev trenerja, saj se lahko sedaj popolnoma osredotoči na svoje delo. To pa bo pred gostovanjem Maribora vse prej kot lahko, čeprav nekateri znaki kažejo na to, da je igra Drave vendarle v vzponu (dobre igre z Domžalami, Koprom in Primorjem kljub samo trem osvojenim točkam). Drava je v teh tekmah plačala visok davek za neučinkovitost, saj priložnosti za zadetek ni manjkalo.
Najuspešnejši moštvi spomladanskega dela prvenstva ostajata še naprej Maribor in Koper, ki sta v sredo premagala vodilni dvojec, Goričane in Domžalčane, in s tem dala prvenstvu še dodatno napetost. V pripravljalnem obdobju so vijoličasti imeli velike težave z učinkovitostjo, to pa je že preteklost, saj trojica Pekič, Jelič in Pregelj zadeva kot za stavo (Pekič je proti Gorici v sredo pred 6000 navijači v Ljudskem vrtu dosegel hat-trick). Maribor je tako povsem nepričakovano vstopil v igro za naslov državnega prvaka, saj za vodilno Gorico zaostaja le 5 točk, svojo priložnost pa bo iskal tudi v Pokalu Slovenije.
Naslednji tedni bodo predvsem za udeležence Pokala zelo naporni, saj bo ritem tekem sreda-sobota zagotovo vsaj delno načel moči igralcev. Kdor se bo najbolje prilagodil temu ritmu, bo imel velike možnosti za vrh. Ali bodo to nekoliko starejši Goričani ali mlajši Domžalčani in Mariborčani?
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
I^TJ ^ o Vodafone- |
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 25. KROGA: Anet Koper - Domžale 2:0 (0:0), Primorje - Drava 2:2 (1:1), Nafta - Rudar 2:1 (1:1), CMC Publikum - Bela krajina 2:0 (2:0), Maribor Pivovarna Laško - HIT Gorica 4:1 (1:1).
1. HIT GORICA	25	14	7	4	51:23	49
2. DOMŽALE	25	13	9	3	53:23	48
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	25	13	5	7	42:26	44
4. ANET KOPER	25	10	6	9	33:33	36
5. CMC PUBLIKUM	25	11	3	11	31:34	36
6. NAFTA	25	11	2	12	33:38	35
7. PRIMORJE	25	9	5	11	35:36	32
8. DRAVA	25	8	6	11	27:38	30
9. BELA KRAJINA	25	6	7	12	22:40	25
10. RUDAR VELENJE	25	2	6	17	20:56	12
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
18 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 14 zadetkov: Ermin Rakovič (Domžale), Valter Birsa (Gorica); 12 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); 11 zadetkov: Jože Benko (Nafta); 10 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava), Oskar Drobne (Anet Koper). STRELCI ZA DRAVO: 10 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava); 4 zadetke: Genna-ro Chietti; 3 zadetki: Jaka Štromajer; 2 zadetka: Aleš Čeh, Matej Miljatovič; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Rok Kronaveter, Doris Kelenc, Sebastjan Berko (vsi Drava).
Iz NK Drava sporočajo, da bo zaradi velikega zanimanja za sobotni štajerski derbi prodaja vstopnic potekala na treh prodajnih mestih: neposredno pred vhodom na stadion, ter v sektorju B in C in sicer od 15. ure dalje. Ceno vstopnic so uskladili s cenami vstopnic drugih prvoligaških klubov. Vstopnina za tribuno bo tako znašala 2.000 SIT, za stojišče, ki bo organizirano zraven tribune in ob pomožnem igrišču, pa 1.000 SIT.
Predprodaja vstopnic bo potekala že v soboto med 10. in 13. uro in od 15. ure dalje na zgoraj omenjenih prodajnih mestih.
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone
Pomembna točka pred sobotnim derbijem z Mariborčani
Primorje - Drava 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Berko (5), 1:1 Jankovič (13), 2:1 Žeželj (48), 2:2 Kelenc (65)
DRAVA: Dabanovič, Berko, Lunder, Šterbal, Horvat, Emer-šič, Tisnikar (od 90. Zajc), Zečevič (od 46. Kronaveter), Kelenc (od 74. Prejac), Tre-nevski, Gorinšek. Trener: Milko Đurovski.
Nogometaši ptujske Drave so se iz gostovanja v Ajdovščini vrnili z zelo pomembno točko, blizu pa so bili celotnemu izkupičku. Očitno je, da se nivo igre Drave dviguje, kar je bilo zaslediti že na dveh domačih srečanjih z Domžalami in Koprom. Trener Drave Milko Đurovski je v igro od prve minute poslal Lucasa Horvata, v začetni enajsterici pa je pričel tudi Gorazd Gorinšek. Igra je bila povsem druga kot v jesenskem delu prvenstva, ko je v Ajdovščini Drava dobila pol ducata zadetkov.
Že na začetku so gostje iz Ptuja povedli. V peti minuti je kot izvajal Viktor Trenevski, žoga je prišla do Sebastjana Berka, ki jo je uspel z glavo potisniti v mrežo. Toda veselje gostov ni dolgo trajalo, saj so domačini v 13. minuti nekoliko nepričakovano izenačili. Igralec Primorja je po desni strani pobegnil obrambi Dra-
Milko in Drava skupaj tudi v naslednji sezoni
Uprava NK Drava je že v tem tednu odpravila vse dvome o trenerju članskega moštva v naslednji sezoni. Kot nam je povedal Damjan Gajser, športni direktor Drave, so se za podaljšanje sodelovanja dogovorili s sedanjim trenerjem Milkom Đurovskim; veljavnost nove pogodbe je do julija 2007. S to gesto so pokazali, da popolnoma zaupajo v delo sedanjega trenerja in da ima vso podporo vodstva kluba. Istočasno so se za podaljšanje sodelovanja dogovorili tudi s pomočnikom trenerja Gorazdom Šketom, ki pa ima v pogodbi klavzulo, da lahko ob primerni ponudbi odide v drug klub.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Drava, modri dres) je v sredo na tekmi v Ajdovščini dosegel prvi zadetek na uradnih tekmah Drave in s tem bistveno pripomogel k osvojeni točki Ptujčanov.
ve in se nekoliko z desne strani v kazenskem prostoru Drave odločil za strel in žoga je končala za hrbtom ptujskega vratarja Mladena Dabanoviča. Do konca prvega polčasa je igra potekala med obema kazenskima prostoroma.
Če je bil začetek srečanja uspešen za Dravo, potem je začetek drugega polčasa prinesel veselje nogometašem
Primorja, ki so preko Žežlja izenačili in razveselili svoje maloštevilne privržence. Ptujčani se niso predali in so polagoma pletli mrežo okrog domačega vratarja. V 65. minuti so izenačili z zadetkom Dorisa Kelenca, ki je bil hitrejši od domače obrambe in je prelisičil vratarja Primorja. Ob koncu srečanja so domačini imeli veliko športne sre-
če, saj bi nogometaši Drave lahko odnesli celoten izkupiček. Dvakrat je poskušal Lucas Horvat, vendar je bil ajdovski vratar Rutar uspešnejši in tudi najzaslužnejši, da je točka ostala doma. Kljub točki so že takoj po tekmi odstavili domačega trenerja Darka Milaniča, ki ga je začasno nadomestil Adrijan Fegic.
Danilo Klajnšek
Lahko Drava ustavi serijo Maribora?
V soboto popoldne bodo na svoj račun prišli ljubitelji nogometa na Ptuju in v okolici oziroma iz celotne Štajerske, saj si bodo na ptujskem mestnem stadionu ogledali obračun obdravskih prvoligašev. Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so z uspešno serijo napovedali kandidaturo celo za naslov državnega prvaka, zato bo ptujski Mestni stadion v soboto zagotovo premajhen za vse ljubitelje nogometa.
Seveda pri Dravi niso izobesili bele zastave. Z gostovanja pri ajdovskem Primorju se vračajo s točko, kar je dobra napoved za sobotno srečanje. Pri Ptujčanih so pred spomladanskim delom sezone
napovedovali napad na tretje mesto, a se je zalomilo v mariborskem Ljudskem vrtu, kjer so nesrečno izgubili. Sedaj je priložnost, da se pričakovanje vrne, saj ima tudi Drava svoje adute.
Nedvomno je, da bo v to srečanje vpletenih veliko čustvenih nabojev. Drava se bo želela Mariborčanom oddolžiti za nesrečni poraz v Mariboru, gostje pa bodo prišli na Ptuj v vlogi favorita po tri točke, ki bi jih ob spodrsljaju vodečega dvojca še bolj približale vrhu. To pa bi lahko bila tudi psihološka obremenitev za vijoličaste.
Zagotovo bodo na svoj račun prišli gledalci in navijači,
ki si bodo s svojim športnim navijanjem dali duška. Na tekmo bo iz Maribora pripotovala množica navijačev, zato je priporočljivo, da si navijači Drave vstopnice priskrbijo pravočasno.
Točki proti Anetu Kopru in Primorju, predvsem pa boljša igra v zadnjih dveh tekmah, tudi vrnitev Aleša Čeha zaradi kazni rumenih kartonov in veliko drugih motivov, pa številni gledalci in navijači so tisto, kar Dravi daje možnosti za uspeh. Že večkrat se je pokazalo, da favoriti ne zmagujejo vedno - in zakaj Drava ne bi mogla premagati Maribora Pivovarne Laško?
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Pred 13. dirko Po Sloveniji
Ptuju se bodo letos izognili
Letos daleč najmočnejša konkurenca doslej - V štirih etapah bodo kolesarji prevozili 726 km z vrhuncem dan pred koncem na Vršiču
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v Ljubljani so organizatorji dirke Po Sloveniji predstavili traso letošnje trinajste dirke, ki bo potekala v začetku meseca junija. V štirih etapah bodo kolesarji prevozili 726 km, po dolgem času pa se kolesarska karavana ne bo ustavila na Ptuju. Še najbližje bodo tekmovalci vrteli pedala v prvi najdaljši etapi od Lendave do Brežic v dolžini 229 km. Takrat bodo preko Sv. Jurija in Cerkvenjaka kolesarili do Lenarta, po nekaj krogih v Mariboru se bodo skozi Miklavž in Marjeto na Dravskem polju napotili proti Apačam, nato pa prek Ptujske Gore oddrveli proti cilju.
Letos pričakujejo organizatorji najmočnejšo udeležbo v vsej zgodovini. Nastopila bodo kar tri Pro tour moštva; ekipa Gorazda Štanglja in Tadeja Valjavca, Lampre - Fondintal, ekipa Liquigas, za katero od Slovencev vrti pedala Matej Mugerli, ter fran-
coska Pro tour ekipa Cofidis Le credit par Telephone. Od slovenskih ekip bodo nastopile Perutnina Ptuj, novomeška Adria Mobil, Radenska Power-bar iz Ljubljane ter kranjska Sava. Trenutno sta na startni listi že tudi lanski zmagovalec, poljski kolesar Przemyeslaw Niemec z ekipo Miche, ter zmagovalec izpred sedmih let, Zimbabvijec Timothy Jones. Špekulacije o favoritih so se že začele, čeprav še dirke ne bo tako kmalu. Največ možnosti za zmago poznavalci tega športa pripisujejo gorskim kolesarjem, saj bosta na sporedu dve zelo zahtevni etapi.
Druga etapa, ki bo v petek, 9. junija, potekala od Medvod do Nove Gorice, se bo končala na zahtevnem trikilometr-skem vzponu na Svete gore, naslednji dan pa čaka kolesarje še kraljevska etapa s ciljem na Vršiču. Zadnji dan je kot vsako leto namenjen sprin-terjem, ne preveč zahtevna uvodna etapa pa se prav zara-
di dolžine lahko konča s pobegom ter tako odločilno vpliva na končni rezultat. Previdnost bo vsekakor potrebna vse štiri dni.
Kot vedno bo tudi letos v ospredju boj med slovenskimi in tujimi kolesarji. Domači bodo ponovno poskušali preiti v prednost, saj so po lanski zmagi Poljaka tujci izenačili rezultat na šest proti šest.
Rene Glavnik, direktor KK Perutnina Ptuj: »Naše osnovno stališče je bilo, da je na Ptuju štart in cilj etape. V pogajanjih z organizatorjem dirke smo nekako prišli do tega zaključka, nato pa so se v vodstvu tekmovanja odločili drugače in štart prestavili v Prekmurje. Naš klub je sodeloval že v organizaciji dirke po Jugoslaviji, žal pa je sedaj izpadlo tako, da kolesarjev letos na Ptuju sploh ne bo. In to zaradi denarja.«
UG
Ptuja in vzpona na Grajenščak (na sliki) letos ni na zemljevidu 13. dirke Po Sloveniji.
Nogomet • Premier Cup Slovenije
Slovenijo bo zastopal NK Aluminij
Nogometna šola NK Alumi-	MV^ T
nij je v nedeljo dobila veliko	QUSHHH^HH^m I
priznanje v širšem sloven- **	1 ?
skem nogometnem prostoru, saj je njihova selekcija U-14 zmagala na finalnem turnirju Premier Cupa Slovenije, kjer je bila boljša od ekip Goric, Slovan in Nissan Ferk Jareni-na. S tem se je uvrstila na finalni evropski turnir v Pragi, kjer bo poskušala doseči nemogoče: uvrstiti se na svetovni finale, ki bo avgusta v angleškem Manchestru.
V slovenskem delu tekmovanja je sodelovalo 40 ekip, ki so se najprej v predtekmo-vanju pomerile na štirih turnirjih, zmagovalci le-teh pa so se uvrstili na finalni turnir. Igralci Aluminija so v predtek-movanju zmagali na turnirju v Velenju.
Primož Gorše, trener selekcije U-14 NK Aluminij: »Po zmagi v Mariboru smo seveda zelo zadovoljni, čeprav smo zmago potihem pričakovali. Za ta finalni slovenski turnir smo se dobro pripravili, pred mesecem smo se tudi udeležili močnega mednarodnega turnirja v Medžugorju. Mislim, da smo zasluženo zmagali, saj smo najprej brez težav premagali Jarenino, nato pa smo proti Gorici, resda z nekaj športne sreče, dosegli odločilen zadetek, kar je bilo dovolj za zmagoslavje. Tekma s Slovanom tako ni več odločala o ničemer, tako da smo z nekoliko manj zavzeto igro izgubili.
Za naš klub je ta zmaga velika stvar, saj je dokaz dobrega dela (treniramo vsak dan). Nike, glavni sponzor tekmovanja, nam je podaril precej športne opreme, kar je za fante dodatna nagrada in vzpodbuda. Na finalni evropski turnir v Prago bo z avionom iz Brnika potovalo 16 fantov, najverjetneje igralci, ki so zmagali v Mariboru, čeprav imamo
Foto: Robert Bogataj, Nike
Kapetan selekcije U-14 NK Aluminij Martin Milec (tudi slovenski reprezentant) in Damir Pekič (NK Maribor Pivovarna Laško), ki je podelil zmagovalni pokal
možnost okrepiti se z dvema igralcema iz drugih klubov. Na Češkem bomo poskušali odigrati po svojih najboljših močeh, ker pa še ne poznam konkurence, v tem trenutku težko ocenjujem, kakšno uvrstitev lahko dosežemo.«
Finalni evropski turnir v
Pragi bo potekal od 11. do 15. maja letos. Časa za dodatne priprave tako ni na pretek, mladim nogometašem Aluminija pa seveda želimo uspešne igre tudi na Češkem, kjer bodo poskušali dostojno zastopati Slovenijo.
Jože Mohorič
Kolesarstvo • Pester tekmovalni konec tedna za perutninarje
Golčer se vrača na mesto uspeha
Ptujčani bodo ob koncu tedna nastopili kar na treh dirkah - doma ostajata le Borut Božič in Mitja Mahorič -Jure Golčer bo na dirki Giro d'Oro zaradi zmage pred dvema letoma zagotovo imel kakšnega zasledovalca več.
Kolesarji Perutnine Ptuj bodo ta konec tedna nastopali praktično z vsemi kolesarji. Doma ostajata le Borut Božič, ki uživa zasluženi počitek, ter Mitja Mahorič, ki po padcu na dirki po Ardenih celi modrice. Srečko Glivar je ponovno v Francijo odpeljal šest kolesarjev, ki bodo nastopili na 16. dirki Rhone - Alpes Isere Tour, druge kategorije. V zelo zahtevni dirki bo največje breme rezultata nosil Matija Kva-sina, ki je odlično kolesaril že prejšnji teden. Zraven njega so v ekipi še Matej Stare, Boštjan Mervar, Aldo Ino Ilešič, Tomislav Dančulovič in Matej Marin.
Težko delo čaka tudi kolesarje pod vodstvom Martina Hvastije, ki bodo v nedeljo in ponedeljek nastopili na dveh enodnevnih dirkah v Italiji. Velikega pomena je nastop na 24. dirki prve kategorije Giro
dOro, kjer bodo kolesarili tudi novomeški tekmovalci. V 192 km čakajo kolesarje trije težki vzponi, prvi je že od starta, ko se bodo tekmovalci v 19 km dvignili za 400 metrov nadmorske višine. Na njej
so bili v preteklosti najboljši hribolazci, saj gre njim v prid zadnji del dirke, ki se konča s šest kilometrskim vzponom. Tudi letos ne bo manjkalo velikih imen, kot je Damiano Cunego, zmagovalec izpred
Mitja Mahorič (desno) ostaja doma, Gregor Gazvoda in Jure Gol-cer (na sredini) pa odhajata na dirki v italijo
štirih let, na startni listi pa je tudi lanskoletni zmagovalec dirke Po Sloveniji, Poljak Prze-myslav Niemec. Zmagovalec dirke je že bil tudi Jure Gol-čer, ko je pred dvema letoma kolesaril v dresu italijanske ekipe Formaggi Pinzolo Fiave. »To je bila Golčerjeva največja zmaga v karieri, zato na dirko zagotovo odhajamo z velikimi apetiti. Gorska dirka odgovarja tudi Rogini in Miholjeviču, slednji je trenutno odlično pripravljen,« je pred odhodom povedal Hvastija. Na dirki bodo zraven omenjene trojice nastopili tudi Andrej Omulec, Massimo Demarin, Gregor Gazvoda ter lani še mladinca Gorazd Bauer in Kristjan Đu-rasek. V ponedeljek čaka isto ekipo še nastop na dirki Giro del Belvedere, kjer bodo poskušali izboljšati lansko šesto mesto Kvasine.
ug
Matjaž Rozman in Uroš Veselič uspešna v reprezentanci
V dveh prijateljskih nogometnih tekmah, ki jih je odigrala slovenska izbrana vrsta do 19. leta starosti z vrstniki iz Ukrajine, sta bila spet prisotna nogometaša Aluminija, Uroš Veselič in Matjaž Rozman. Rozman je dobil na obeh tekmah nekaj priložnosti na vratih naše selekcije, Veselič pa je svojo dobro igro v napadu kronal z zadetkom na drugi tekmi. Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 1:1, v drugem pa so bili naši upi s 3:1 premočni za vzhodnjake. Tekmi sta sodili v sklop priprav selekcije U-19 pred nadaljevanjem kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2006, ki bodo v sosednji Avstriji.
Včeraj so imeli mladinski reprezentanti nov zbor, saj bodo nastopili na močnem turnirju v francoskem Marseillu. Med izbranci selektorja Branka Zupana sta tudi Uroš in Matjaž. Poziv za nastop je dobil tudi Marko Drevenšek iz ptujske Drave, ki pa je svoj nastop moral odpovedati zaradi poškodbe levega kolena.
tp, dk
Rokomet • 1. B SRL (m)
Mip Gorica Leasing - Gorišnica 32:19 (16:13)
GORIŠNICA: T. Valenko, Bratuša, Kelenc, Zorli, Štor-man, Žuran 6, Petek, Mar, Lo-zinšek 2, Sok 2, Vincek 1, Ha-lilovič 2, M. Valenko 1, Pisar 4. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Gorišnice so na gostovanju v Novi Gorici doživeli nepričakovano visoki poraz. Po igri, prikazani v prvih petnajstih minutah, ni niti slučajno kazalo na poraz, saj so gostje vodili z rezultatom 1:7! Kot da je to zadovoljilo njihove ambicije in so v mislih že zmagali. V drugih petnaj-
stih minutah so rokometaši Gorišnice močno popustili, kar so Goričani izkoristili in na odmor odšli s tremi zadetki prednosti.
Nekaj minut po odmoru so gostje še poizkušali loviti domačine, vendar jim ni uspelo. Goričani so iz minute v minuto večali svojo prednost in na koncu brez težav prišli do načrtovanih točk. Rokometaši Gorišnice so v drugem polčasu dosegli samo šest zadetkov.
Slabo igro bodo morali Go-rišničani čimprej pozabiti in se pripraviti na domače srečanje s Sevnico, kjer bi za miren sen in zanesljiv obstanek morali osvojiti vsaj točko.
Danilo Klajnšek
Foto: UG
Foto: UG
Rokomet
Renato iz Magdeburga v Portland San Antonio
Renato Vugrinec, nekdanji igralec ptujske Drave in pozneje Celja Pivovarne Laško, se je po triletnem igranju v Nemčiji pri Magdeburgu odločil za selitev v Španijo. Njegov novi klub bo eden treh najboljših rokometnih kolektivov v Španiji, Portland San Antonio, tudi letošnji finalist rokometne lige prvakov. Pri Portlandu že igra slovenski reprezentant Zoran Lubej, organizator igre pa je najboljši igralec zadnjih let v Evropi, Hrvat Ivano Balič. Renato se je za klub iz Pam-plone odločil med drugim tudi zaradi karizmatičnega trenerja Zupa Uquisiona, ki si je v svojem moštvu zelo želel Vugrinca in ga je spremljal že dalj časa.
Znano je bilo, da je Renato o dohodu razmišljal že dalj
Foto: Črtomir Goznik
Renato Vugrinec - iz nemškega Magdeburga v španski Portland San Antonia
časa, kljub temu da je letos najboljši strelec Magdebur-ga v nemškem državnem prvenstvu. Zaenkrat pa še ni
znano, ali bo še nastopal za slovensko državno reprezentanco.
JM
Strelstvo • 15. DP z zračnim orožjem
Srebro in bron za Mojco Lazar in Majdo Raušl
Pretekli vikend je v Trbovljah potekalo 15. DP z zračnim orožjem, na katerem so se strelci iz Spodnjega Podravja odlično odrezali.
Med člani s pištolo, kjer je slavil kidričevski strelec Boštjan Simonič s 576 krogi iz kvalifikacij in finalnimi 97,7 kroga, se je kar pet strelcev iz Spodnjega Podravja uvrstilo v popoldanski finale, kar kaže na izredno prevlado naših strelcev s pištolo. Med njimi je bil najboljši Aleksander Ciglarič, Ormožan, ki strelja za ekipo ŠSK Coal Petišovci, s
565	krogi iz kvalifikacij in finalom 98,4 kroga na 3. mestu, Cvetko Ljubič, SD Kidričevo, s 566 krogi iz kvalifikacij in finalom 96,7 kroga na 4. mestu, Ludvik Pšajd, SD IPB iz Ruš, s 567 krogi iz kvalifikacij in finalom 91,1 kroga na 6. mestu in Ptujčan Robert Šimenko s
566	krogi iz kvalifikacij in finalom 88,1 kroga na 8. mestu. Med ostalimi strelci je Mirko Moleh, SD Juršinci, osvojil 11. mesto, Matija Potočnik, SK Ptuj, 36. mesto, Simeon Gonc, SK Ptuj, 43. mesto, Franc Bedrač, SK Ptuj, 51. mesto, Jurček Lamot, SD Kidričevo, 56. mesto ter Stane Cafuta, SK Ptuj, 63. mesto.
V ekipnem delu, kjer je slavila ekipa ŠSK Coal Petišovci s 1675 krogi, so strelci SD Kidričevo dosegli 1673 krogov in osvojili 3. mesto z minimalnim zaostankom za zmagovalci. Ptujčani so v postavi Robert Šimenko, Matija Potočnik in Franc Bedrač dosegli 1645 krogov in osvojili 7 .mesto.
Med članicami je bronasto medaljo osvojila Ptujčanka Majda Raušl, ki je v kvalifikacijah dosegla 361 krogov in se kot peta uvrstila v finale, kjer je z rezultatom 97,9 kroga dosegla drugi najboljši finale in se s skupnimi 458,9 kroga prebila na stopničke. Zmagala je Brežičanka Vesna Kržan,
Foto: Simeon Gone
Dobitnici srebrnega in bronastega odličja na DP, Ptujčanki Mojca Lazar in Majda Raušl
ki je s 384 krogi iz kvalifikacij in finalom 98,6 kroga dosegla nov državni rekord med članicami s pištolo.
Med mladinci s pištolo je zanesljivo slavil Simon Simo-nič, SD Juršinci, s 564 krogi iz kvalifikacij in finalom 95,9 kroga. Njegov klubski kolega Gregor Moleh je dosegel 543 krogov in se uvrstil v finale kot sedmi, kjer je dosegel 95,7 kroga in se povzpel na končno 5. mesto. Ptujčan Domen Solina se je s petim rezultatom prebil v finale, kjer je s 88,7 kroga pristal na končnem 7. mestu. Simon Druzovič, SD Juršinci, je končal na 20. mestu. V ekipnem delu so slavili juršinski mladinci s 1611 krogi in ponovili lanskoletni uspeh.
Med mladinkami je zmagala Brežičanka Kristina Grube-ša s 365 krogi iz kvalifikacij in finalom 93,5 kroga pred Ptujčanko Mojco Lazar s 355 krogi iz kvalifikacij in finalom 94,9 kroga na 2. mestu. 4. mesto je osvojila juršinska strelka
Petra Simonič, 5. mesto je dosegla Katarina Matič, SK Ptuj in 6. mesto Mateja Leva-nič, SK Ptuj. Nina Pavlin, SD
Juršinci, se ni uvrstila v finale.
Med člani s puško si je po lanskoletnem spodrsljaju naslov ponovno priboril Raj-mond Debevec, SD Olimpija, s 592 krogi v rednem delu in finalom 100,0 kroga. Izmed strelcev Spodnjega Podravja je bil najvišje uvrščeni Boris Hergula, SD TSO, s 575 krogi na 34. mestu, Stiven Vočanec, SD Ormož, je končal na 41. mestu, Andrej Stanič, SD Ormož, na 47. mestu, Ptujčan Teodor Pevec na 65. mestu, Anton Novak, SD TSO, na 88. mestu, Ptujčan Marjan Zupanič na 96. mestu in Marko Jančar, SD Ormož, na 99. mestu.
Med mladinci je odlično nastopil še Tadej Horvat, SD TSO, ki je dosegel odličnih 585 krogov v kvalifikacijah in s finalom 100,9 kroga osvojil srebrno medaljo.
Simeon Gonc
Odbojka • 1. DOL (ž), tekma za 3. mesto
Lahko Benedičanke v petek zmagajo?
Hit Nova Gorica -Benedikt 3:0
(19, 8, 20)
BENEDIKT: Bernjakova, Rajšpova, J. Borko, Fekonja, T. Borko, Vrbančičeva, Klasinče-va, Hauptmanova, Kutsayeva, Geratičeva.
Po pričakovanju so odbojka-rice Benedikta izgubile prvo tekmo za končno tretje mesto v prvoligaški konkurenci. V novogoriški dvorani Balon so pred manj kot 100 gledalci prikazale skromno odbojkarsko predstavo, gostiteljice pa so do prve zmage prišle po manj kot uri igre. Benedičanke so
se Primorkam delno upirale v prvem in tretjem nizu, v drugem pa so doživele polom, saj so osvojile vsega osem točk. Druga, morda že odločilna tekma za končno tretje mesto bo že danes (petek) ob 19. uri v Benediktu.
MŠ
Kolesarstvo • Voitsberg (Avstrija)
Vogrinec in Polič med zmagovalci
Ptujski in lenarški kolesarji so konec tedna nastopili na prvi dirki pri naših severnih sosedih. Na kriterijski dirki v Voitsbergu so dosegli dve zmagi, pri mlajših mladincih je bil najboljši perutninar Niko Vogrinec, pri starejših TBP-jevec Maks Polič, zraven tega pa so dosegli še nekaj lepih uvrstitev med deseterico.
»To je moja prva zmaga letos in zelo sem vesel. Pred nami je nekaj težkih dirk v Italiji, konec meseca pa začnemo nastopati tudi v Sloveniji. Za nas šteje vsak dober rezultat, saj želimo imeti čim več kolesarjev v reprezentanci, ki maja odpotuje na težko dirko na Češko,« je po prihodu domov dejal zmagovalec iz ptujskega tabora. Klubski uspeh so dopolnili Marko Purg s petim, Alen Tement z osmim ter Da-vor Golob z enajstim mestom. Pri starejših mladincih se je zraven Poliča med deseterico
m
Hniiijhi
'^i-r
-2L	—
T ■. tBf a v V M	^
TÊ^ <
I reoB.VVK-'. "'-I'
® ^ X
^ lil "w.,, ---	t
tj/t ^ il
'^ini na ťiuj
Niko Vogrinec in Marko Purg
uvrstil še en Lenartčan Aleš	iz TBP osvojil deveto, njegov
Jauk, ki je osvojil šesto mesto.	klubski kolega Boris Keršič pa
V kategoriji članov je na 72	petnajsto mesto.
km dolgi progi Aleš Obreht	UG
Strelstvo • 7. krog državne mladinske lige
Prva zmaga za Katarino Matič
Prejšnjo nedeljo se je s sedmim krogom državne mladinske lige, ki je potekala v Le-skovcu pri Krškem, zaključil ligaški del tekmovanj še za vse mlajše kategorije.
Pri mladinkah je svojo pre-mierno zmago slavila Ptuj-čanka Katarina Matič, ki je dosegla 353 krogov in srečno, po boljši zadnji seriji, premagala Kristino Grubeša, SK Brežice, in Petro Simonič, SD Juršinci, (88:87:85) na 2. in 3. mestu. Peto mesto je osvojila Mojca Lazar s 347 krogi pred Matejo Levanič s 346 krogi na šestem mestu. Pri mladincih je bil znova naj-
boljši Simon Simonič s 373
krogi, šesto mesto je zasedel Gregor Moleh s 364 krogi in 10. mesto Domen Solina s 350 krogi. V skupnem seštevku posameznikov je slavil Simon Simonič s popolnim izkupičkom 245 točk, Gregor Moleh je s 100 točkami zasedel 5. mesto in Domen Solina s 77 točkami 9. mesto. V ekipnem delu je slavila mladinska vrsta iz Juršincev s 1090 krogi pred svojimi kolegi iz Ptuja s 1050 krogi na 2. mestu. Enaka razvrstitev ekip sledi tudi v skupnem seštevku, kjer so tesno slavili juršinski mladinci s 115 točkami pred Ptujčani s
Foto: Simeon Gonc
Najboljše tri med mladinkami, zmagovalka Katarina Matič, drugo-uvrščena Kristina Grubeša in tretjeuvrščena Petra Simonič
111 točkami na 2. mestu.
Pri mlajših mladincih je Ve-lenjčan Klemen Bujan s 365 krogi prvič v tej sezoni odvzel skalp Juršinčanu Roku Pučku s 361 krogi na 2. mestu, Ptujčan Jan Lešnik je s 335 krogi zasedel 7. mesto. V skupnem seštevku posameznikov je tako s šestimi zmagami in enim drugim mestom slavil Rok Pučko z 240 točkami, Jan Lešnik je dosegel 98 točk in zasedel 6. mesto.
Pri mladincih s puško je tesen obračun v skupnem seštevku posameznikov (209: 191) sebi v prid odločil Ormo-žan Tadej Horvat, ki je slavil s 393 krogi. Njegov neposredni konkurent Matic Barič pa je dosegel šele tretji rezultat s 387 krogi, Gregor Kmetec, SD Kidričevo, je dosegel 360 krogov in zasedel 14. mesto.
Pri pionirjih je odlično nastopil tudi Uroš Mohorko, SD Kidričevo, ki je s 180 krogi zasedel odlično 4. mesto in se v skupnem seštevku pionirjev prebil na končno 9. mesto. Ormoški pionirji iz kluba TSO, Tadej Ivanuša, Grega Ivančič in Thierry Savora, so dosegli 179, 163 in 145 krogov ter zasedli 7., 45. in 70. mesto. Prvič v tej sezoni so nastopili tudi ptujski pionirji, ki so v postavi Valentin J. Tratnik, Tomaž Rojko in Niko Pšajd dosegli 161, 157 in 157 krogov ter zasedli 49., 55. in 56. mesto.
Simeon Gonc
Foto: UG
Nogomet • Holermuos Ormož
Dušan Dimic novi trener tretjeligaša iz Ormoža
Po slabih rezultatih, ki so nogometaše iz Ormoža prikovali tik ob dno lestvice, so se v klubu odločili za menjavo trenerja. Draga Posavca je zamenjal 50-letni Dušan Dimič, ki je tako postal osmi trener v enajstletni zgodovini kluba iz Ormoža. Dimič je po prvem treningu z novim moštvom dejal: »Delo v Ormožu je zame velik izziv, čeprav gre za ekipo, ki se bori za obstanek v tretjeligaški karavani. Prvi vtisi so v redu in upam,
da bomo s skupnimi močmi prebrodili krizo in se rešili pred izpadom.« Nogometaše Holermuosa čakata dve tekmi na domačem igrišču, vendar proti ekipama s samega vrha, Črenšovcem in Palomo. Tudi sami fantje so dojeli, da jim voda že globoko zateka v grlo in do konca prvenstva upajo, da bodo zbrali dovolj točk za obstanek, saj si Ormož zasluži tretjeligaša.
Uroš Krstič
č Dušan Dimič - novi trener Hoiermuosa Ormoža
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Medalje in pokali varno na Ptuju
Kegljači ptujske Drave so imeli v torek popoldne svojo zabavo v DETA Centru na Ptuju, saj so se iz Slovenskih Konjic vrnili s pokalom za osvojeno prvo mesto v 3. SKL - vzhod kakor tudi z medaljami. Mladinski reprezentant Slovenije Matej Zorman je dobil še pokal za najboljšega igralca 3. SKL - vzhod. Soigralci so mu čestitali tudi za uspešen nastop v prijateljskem dvoboju s Srbijo in Črno Goro, kjer je bil najuspešnejši kegljač s 614 podrtimi keglji. Po svečanosti pa je sledilo interno tekmovanje, bolje rečeno trening. Ptujčani tako polagoma že pričenjajo priprave na naslednjo tekmovalno sezono, ko bodo nastopi-hv2. SKL.
Danilo Klajnšek Kegijači ptujske Drave s pokaii in medaljami za osvojeno 1. mesto v 3. SKL - vzhod
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Pet zadetkov Nika Hajška v Miklavžu
Sobota in sreda sta bila uspešna tekmovalna dneva za mladince in kadete Aluminija. V soboto so mladi Kidričani igrali v Ljubljani, kjer so mladinci premagali domačo svobodo, kadeti pa so osvojili točko, v sredo pa so oboji premagali sovrstnike iz Kopra. Pri mladincih je bilo nekoliko težje, predvsem zato, ker so Kidričani od 63. minute naprej igrali brez izključenega Tišme. Brez večjih težav pa so zmagali kadeti.
1. SML
REZULTATI 20. KROGA: Svoboda
-	Aluminij 0:2, Mura 05 - Britof 2:2, Maribor - Factor 1:1, Koper - Rudar Velenje 1:1, Bilje Primorje - Železničar 0:1, Triglav - HIT Gorica 3:0, CMC Publikum - Domžale 2:0
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij
-	Koper 4:2, Factor - Britof 6:2, HIT Gorica - CMC Publikum 3:2, Domžale
- Bilje Primorje 3:0.					
1. TRIGLAV	20 16	1	3	50:17	49
2. HIT GORICA	21 15	2	4	58:28	47
3. MARIBOR	20 13	4	3	46:22	43
4. KOPER	21 12	3	6	54:36	39
5. BRITOF	21 12	2	7	47:42	38
6. CMC PUBLIKUM 21 11		3	7	51:26	36
7. ALUMINIJ	21 10	4	7	36:30	34
8. ŽELEZNIČAR	20 6	5	9	19:27	23
9. FACTOR	21 7	4	11	36:43	25
10. RUDAR (V)	20 7	2	11	31:50	23
11. SVOBODA	20 6	0	14	24:36	18
12. DOMŽALE	21 5	3	13	31:47	18
13. B- PRIMORJE	21 3	4	14	18:62	13
14. MURA 05	20 1	3	16	19:36	6
20.	krog: Svoboda -Aluminij 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Rampre (36. z 11 m), 0:2 Toplak (67)
ALUMINIJ: Rozman, Jus, Lah, Jevši-nek, Tišma, Medved, Breg (Hajšek), Lja-tifi, Toplak, Tement, Rampre (Veselič). Trener: Bojan Špehonja
21.	krog: Aluminij -Koper 4:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Fruk (11), 2:0 Veselič (19), 3:0 Toplak (68), 3:1 Volaš (75), 3:2 Volaš (83), 4:2 Rampre (93)
ALUMINIJ: Rozman, Jus, Lah, Tišma, Fruk, Medved, Breg (Rampre), Te-ment, Veselič, Marinič (Ljatifi), Toplak (Jevšinek). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 20. KROGA: Svoboda - Aluminij 2:2, Mura 05 - Britof 2:1, Maribor - Factor 3:0, Koper - Rudar Velenje 1:4, Bilje Primorje - Železničar 0:3, Triglav - HIT Gorica 1:5, CMC Publikum - Domžale 1:1
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij -Koper 3:0, Factor - Britof 0:1, HIT Gorica - CMC Publikum 1:0, Domžale -Primorje 3:0.
7.	RUDAR (V)
8.	FACTOR
9.	KOPER
10.ŽELEZNIČAR
11.	ALUMINIJ
12.	B. PRIMORJE 21
13.	MURA 05 20
14.	BRITOF 21
20 21 21 20 21
8 5 7 5
7 9
7 3 11 7 1 12 4 5 12 4 3 14 2 4 13 2 3 16
27:31 28:26 29:33 28:39 17:33 14.36 16:46 14:59
1.	MARIBOR
2.	HIT GORICA
3.	TRIGLAV
4.	SVOBODA
20	17	3
21	14	3 20 12	4 20 11	5
5.	CMC PUBLIKUM 21 10 6
6.	DOMŽALE 21 9 8
58:10 41:16 48:28 34:20 37:23 34:17
20.	krog: Svoboda -Aluminij 2:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Miha Lešnik (21. z 11 m), 1:1 Božič (31), 2:1 Rujovič (38. z 11 m), 2:2 Justinek (41)
ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Hojski, Medved, Kušar, Miha Lešnik, Krajnc (Robar), Rotman, Justinek (Milec), Lončarič, Topolovec (Šešo, Pepelnik). Trener: Simon Vidovič.
21.	krog: Aluminij -Koper 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Krajnc (21), 2:0 Justinek (43), 3:0 Justinek (50)
ALUMINIJ: Lipovac, M. Lešnik, Ku-šar (Robar), Medved, Kovač (Mlakar), M. Lešnik, Krajnc (Pepelnik), Rotman, Justinek, Šešo (Pislak), Milec (Topolo-vec). Trener: Simon Vidovič.
U-14
REZULTATI 19. KROGA: NŠ Drava Poli - Maribor 0:3, Kovinar Montavar Miklavž - Aluminij 0:11, Bistrica - Le cog Sportif 1:2, Koroška Dravograd -Get Power Šampion 0:5, Mura 05 - Rudar Velenje 2:0, Nafta - Železničar 2:2, CMC Publikum - Arcont Radgona 8:2
1 GET POWER Š. 19 17	2	0	92:9	53
2 NŠ NK MARIBOR 19 16	2	1	96:13	50
3 CMC PUBLIKUM 19 13	2	4	59:23	41
4 ALUMINIJ 19 11	2	6	53:23	35
5 NŠ POLI DRAVA 19 10	4	5	53:34	34
6 LE COQ SPORTIF 19 9	5	5	53:41	32
7 MURA 05 19 8	2	9	39:35	26
8 BISTRICA 19 8	0	11	31:57	24
9 RUDAR VELENJE 19 7	2	10	35:43	23
10 K. DRAVOGRAD 19 7	0	12	23:59	21
11 7EIE7NIČAR 19 5	3	11	32:47	18
12 NAFTA 19 4	2	13	40:60	14
13 ARC. RADGONA 19 4	1	14	21:53	13
14 MONTAVAR 19 0	1	18	5:135	1
NŠ Drava Poli -				
Maribor 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Bračko (9), 0:2 Črnic (22), 0:3 Črnic (60)
NŠ DRAVA POLI: Kocen, Čuš (Mat-jašič), Rebernišek, Fekonja, Serdinšek (Majcen), Krajnc, Vinkovič (Ostroško), Ljubec, Bogdan, Fijan (Roškar), Gril. Trener: Miran Ljubec
Kovinar Montavar Miklavž - Aluminij 0:11 (0:3)
STRELCI: 0:1 Kurež (3), 0:2 Hajšek (7), 0:3 Hajšek (9), 0:4 Hajšek (44), 0:5 Hajšek (45), 0:6 Jazbec (47), 0:7 Tominc (57), 0:8 Milec (58), 0:9 Hajšek (60), 0:10 Dovečar (69), 0:11 Tominc (70)
ALUMINIJ: Zajc, Rogina (Gojčič), Petek, Mlakar, Tominc, Šket, Hajšek (Dovečar), Jazbec (Čeh), Kureč (Ivano-vič), Milec (Vindiš), Pislak. Trener: Primož Gorše.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - sobota ob 17.00: Drava - Maribor Pivovarna Laško, Bela krajina - Rudar Velenje, Domžale - Primorje; sobota ob 20.00: HIT Gorica - Nafta, CMC Publikum - Anet Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - sobota ob 16.30: Supernova Triglav - Livar, Krško
-	Zagorje; ponedeljek ob 16.00: Aluminij - Tinex Šenčur; sreda, 26. april, ob 17.00: Factor - Koroška Dravograd, Dravinja Duol - Svoboda.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 18. KROGA - sobota ob 16.30: Zavrč - Šmarje pri Jelšah, Paloma
-	Mura 05, Tišina - Železničar, Malečnik - Stojnci, Pohorje - Kovinar Štore; nedelja ob 16.30: Holermuos Ormož - Črenšovci, Beltinci - Tehnostroj Veržej
ŠTAJERSKA LIGA
PARJ 18. KROGA - sobota ob 16.30: AJM Kungota - Bistrica, Peca
-	MU Šentjur, Brunšvik - Get Power Šampion, Rogatec - Šentilj Jarenina, Dornava - Šoštanj; ponedeljek, 17. 4., ob 16.30: Zreče - Oplotnica, Gereč-ja vas Unukšped -Tehnotim Pesnica.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - sobota ob 16.30: Hajdina - Cirkulane, Boč - Skorba, Slovenja vas - Apače; ponedeljek ob 10.30: Mark 69 Rogoznica - Videm; ponedeljek ob 16.30: Središče - Bukovci, Podvinci - Gorišnica
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - sobota ob 16.30: Markovci - Leskovec, Tržec
-	Grajena; sobota ob 19.00: Podlehnik - Zgornja Polskava; ponedeljek ob 10.30: Lovrenc - Spodnja Polskava; ponedeljek ob 16.30: Pragersko
-	Hajdoše.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA
PARI 9. KROGA - petek ob 17.00: Prepolje - Boč, Apače - Pragersko, Lovrenc - Skorba, Polskava - Hajdina VZHODNA SKUPINA
PARI 9. KROGA - petek ob 17.00: Tržec - Grajena, Savaria Rogoznica
-	Markovci, Dornava - Leskovec.
U-14
20. KROG: Aluminij - Bistrica (15. 4., ob 10. uri), Get Power šampion
-	NŠ Poli Drava (15. 4., ob 17. uri).
ŽENSKA NOGOMETNA LIGA -U 16
9. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Slovenj Gradec (ponedeljek ob 11.00 na igrišču Ljudski vrt na Ptuju).
Danilo Klajnšek
Nogomet / UEFA REGION'S CUP
NZS organizira tekmovanje za določitev predstavnika, ki bo Slovenijo zastopal na Evropskem prvenstvu regijskih amaterskih reprezentanc, imenovanem UEFA REGION'S CUP.
MNZ Celje in MNZ Ptuj sta se odločila, da sestavita združeno reprezentanco, ki se bo borila za uvrstitev na to tekmovanje, na katerega bo odpotovala zmagovalna reprezentanca domačega tekmovanja v Sloveniji. NZS je prejela prijave petih ekip.
Prvi zbor in akcija tega moštva bo v ponedeljek, 17. 4., v Kidričevem, popoldne pa je ob 16. uri predvidena trening tekma z Dravo na Ptuju.
Seznam igralcev iz MNZ Ptuj, ki sta jih izbrala selektor Bojan Žurej in trener Milan Emeršič, je naslednji: Saša Fijavž (Ormož), Bojan Gaiser, Dejan Vilčnik, Filip Žnidarič (vsi Stojnci), Matej Golob, Milan Kokot, Matej Lenart, Matej Meznarič in Peter Murko (vsi Zavrč).
Prva kvalifikacijska tekma bo v torek, 25. 4., na Ptuju proti združeni reprezentanci MNZ Lendava-MNZ Murska Sobota. Zmagovalec te tekme se uvrsti v finale, kjer se bo pomeril z zmagovalcem srečanja MNZ Koper-Nova Gorica - MNZ Gorenjska.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme NŠ Poii Drava - Maribor (U-14), kjer so siaviii gostje z rezuitatom 3:0
Foto: UK
Foto: DK
Športni ribolov • Ribiška društvo Ormož
Želja Ormožanov obstati v B državni ligi
Ribištvo v Sloveniji je organizirano več kot 115 let, začetki organiziranega ribištva v Ormožu pa segajo v leto 1953, ko je 17 ribičev iz Ormoža ustanovilo Ribiško društvo. Danes društvo, kjer je predsednik od leta 1988 Srečko Voršič, od najmlajših do najstarejših šteje okrog 210 članov. V minuli sezoni so se ormoški ribiči po dolgoletnih vztrajanjih le uspeli premierno uvrstiti v B državno ligo v lovu rib s plov-cem, kjer bo letos nastopalo 12 ekip. Začetek sezone bo 6. in 7. maja v Šmartinskem jezeru, sicer je na sporedu osem tekem, vendar žal Ormož ne bo gostil nobene tekme na državnem nivoju. Sedemčlanska ekipa iz Ormoža ima pred začetkom sezone en sam cilj - obstati v B-ligi tudi prihod-
Foto: RD Ormož
Člani tekmovalne ekipe RD Ormož
njo sezono. Za moštvo ribiške družine Ormož bodo letos nastopali: Ivan Damiš, Marko Jančar, Damijan Bokša, Milan
Športne novičke
Judo / Jože Simenko osvojil rjavi pas
V Novem mestu je potekalo državno prvenstvo po pasovih, kjer sta brez večjih težav nova mojstra juda postala Mitja Vidmar (JK Olimpija Krmelj) in Rok Ferjan (JK Olimpija).
Izmed tekmovalcev JK Drava Ptuj je višji pas (rjavi - 1. kyu) s tremi zmagami med modrimi pasovi osvojil Jože Šimenko, nad 73 kg. Ervin Vinko je v borbah za črni pas z eno zmago in
dvema porazoma osvojil peto mesto, Marjetka Hvalec pa ni uspela ugnati svoje nasprotnice v finalu in tako ostala brez rjavega pasu.
Rezultati:
člani: 2. kyu - 73 kg: 1. Miha Vo-dončnik - JK Sankaku, 2. Boštjan Ker-šič -JK Impol; 2. kyu + 73 kg: 1. Jože Šimenko -JK Drava Ptuj; 1. kyu + 73 kg: 1. Rok Ferjan -JK Olimpija, 5. Ervin Vinko -JK Drava Ptuj.
članice: 2. kyu - 57 kg: 1. Katarina Šotl -JK Koroški holding, 2. Marjetka
Jože Simenko (JK Drava) na najvišji stopnički
Puntigam, Branko Korez, Dejan Rižnar, Dušan Horvat ter vodja moštva Zlatko Rižnar.
Uroš Krstič
Hvalec -JK Drava Ptuj; 2. kyu + 57 kg: 1. Polona Košir -JK Impol.
Sebi Kolednik
Mali nogomet / Občinska rekreativna liga Majšperk
REZULTATI 1. KROGA: ŠD Podlože
-	ŠD Stoperce 1:5, ŠD Ptujska Gora 1
-	TD Naraplje 3:0, ŠKD Sestrže - ŠD Breg 2 3:0, ŠD Medvedce - ŠD Breg 1 3:0: prosta je bila ekipa ŠD Ptujska Gora 2.
DK
Rokoborba
V	Murski Soboti je pretekli teden potekal 11. tradicionalni mednarodni rokoborski turnir »Velika nagrada Slovenije« grško-rimskega sloga za mladince in člane. Sodelovalo je 91 tekmovalcev iz 11 držav (Avstrije, BiH, Češke, Hrvaške Madžarske, Molda-vije, Norveške, Poljske, Portugalske, SiČG in Slovenije). Med mladinci je v kategoriji do 84 kg Niko Horvat (ADSC Kverneland Ljutomer) med 12 tekmovalci osvojil 5. mesto.
V	Budimpešti je v soboto, 1. aprila, potekal ženski turnir v rokoborbi. Nastopilo je 130 tekmovalk, ki so prišle iz 7 držav (Madžarske, Slovaške, Avstrije, Češke, Slovenije, Srbije in Hrvaške). V dobri luči so se predstavile tekmovalke iz ljutomerskega kluba ADSC Kverneland Ljutomer: Mihaela Čirič je med članicami zmagala v kategoriji do 55 kg, med kadetinjami pa je Katarina Šmigoc v kategoriji do 65 kg osvojila 3. mesto, Katarina Jelen pa 5. mesto.
Ur
Kasaštvo • Kasači letos pod skupno streho
Letos 24 tekmovalnih dni
Foto: Miha sostarič
Na ljutomerskem hipodromu bodo letos tekmovali tudi kasači iz preostalih slovenskih klubov.
V Sloveniji sta v zadnjih letih delovali dve kasaški organizaciji, ki zaradi sporov nista sodelovali, zato so bile kasaške dirke osiromašene. Na dirkah pod okriljem Kasaške zveze Slovenije, ki ima sedež v Ljutomeru, niso nastopali tekmovalci klubov, včlanjenih v Zvezo društev kasaške centrale Slovenije, in obratno, po dolgotrajnih pogajanjih pa je bil pred kratkim le dosežen kompromis. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije sta namreč predsednik Zveze društev kasaške centrale Slovenije Ciril Smrkolj in predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Janko Slavič podpisala pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kasaških dirk v letu 2006 na področju Slovenije, s čimer je omogočena enotna organizacija in regularnost vseh kasaških tekmovanj na območju Republike Slovenije. Poleg omenjene pogodbe je bila podpisana tudi pogodba o zbiranju podatkov na tekmovanjih s kasači tradicionalne pasme ljutomerski kasač, s tem pa so postavljeni temelji Kasaški zvezi Slovenije za pridobitev statusa priznane rejske organizacije za tradicionalno pasmo ljutomerski kasač in posledično izpolnjeni pogoji za ohranitev te pasme.
Na slovenskih hipodromih
bo letos 24 tekmovalnih dni, od tega jih bodo Ljutomerčani pripravili osem, prvo že na velikonočni ponedeljek, 17. aprila. »Veliko napora smo vložili v ponovno skupno sodelovanje, dogovorjeni pa smo, da mora organizator zagotoviti vsaj šest dirk za domače in eno za tuje kasače na posamezni tekmovalni dan. Tako bomo zaščiti domačo rejo, kar ves čas tudi zagovarjamo,« je povedal predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Janko Slavič. Začetek sezone bo tako 17. aprila na hipodromu v Ljutomeru, nato pa se bodo kasaške dirke zvrstile v naslednjem zaporedju: Šentjernej (30. april), Ljubljana (7. maj), Ljutomer (21. maj), Maribor (28. maj), Krško (4. junij), Ljubljana (10. junij), Komenda (11. junij), Ljutomer (18. junij), Šentjernej (25. junij), Ig (16. julij), Ljutomer (23. julij),
Komenda (30. julij), Ljutomer (6. avgust), Lenart (13. avgust), Šentjernej (20. avgust), Ljutomer (27. avgust), Brdo (3. september), Ljutomer (10. september), Ljubljana in Komenda (17. september), Šentjernej (1. oktober), Ljubljana (8. oktober) in Ljutomer (15. oktober). Prav tako sta vodstvi obeh kasaških organizacij že določili tudi prizorišča rejskih dirk. V Ljutomeru bodo tako 6. avgusta izvedli kvalifikacije za XVI. slovenski kasaški derbi oziroma državno prvenstvo štiriletnih kasačev, ki bo 10. septembra na ljutomerskem hipodromu. V Ljubljani bodo izvedli obe preostali rejski dirki. Državno prvenstvo trilet-nikov bo 17. septembra, dve-letniki pa se bodo za naslove potegovali 8. oktobra.
Miha Šoštarič
Planinski kotiček
Velikonočni izlet s kolesi
PD Ptuj letos ponovno organizira, na velikonočni ponedeljek, 17. aprila 2006, izlet s kolesi iz Ptuja v bližnjo okolico. Dobili se bomo ob 10. uri na parkirišču pod gradom. Pot nas bo peljala mimo SŠC na Mestni Vrh in proti Vurberku. Pri ribniku oz. pri gradu (odvisno, kako se boste odločili), bo sledil daljši postanek za malico, sprehode in zabavo. Z Vurberka na Ptuj pa bo pot vodila ob stari strugi reke Drava. Čas vrnitve bo po dogovoru. Prisrčno vabljeni, da kolesarite z nami. S seboj ne pozabite vzeti še kakšnih velikonočnih dobrot, ki so ostale na mizi, ter obilico dobre volje. Pa tudi kakšen pripomoček za igro (badminton, karte, žoga, frizbi bo prišel prav. V primeru dežja izlet odpade.
Izlet organizirata Hermina Golc in Peter Šilak.
Dodatne informacije na GSM 031 761 829.
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:, Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Raičeva 6	|
2250 Ptuj	I
AER^IKE
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
V
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TM CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE, SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA
mE IN PRIIMEK
Petra Mesaric
Na obreiUu 18/a, 8851 Vtvj
Nagrajenka prejme nagrado po pošti.
Foto: SK
Hajdina • Šoli podarili pet koles
Za kvalitetnejšo vzgojo
Bodoči kolesarji ob novih kolesih in v družbi s predstavniki donatorjev, hajdinskega župana Simoniča in policistov PP Ptuj.
Minuli ponedeljek so na OŠ Hajdina za skupno mizo sedli člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine Hajdina, tamkajšnji župan Radoslav Simo-nič, referent za infrastrukturo Franc Jelen, ravnatelj Jože Lah ter policista Boris Kozenburger in Igor Levstik, prvi pomočnik na PP Ptuj, drugi vodja policijskega okoliša. Pregledali so dosedanje delo in predstavili smernice za letos, ko bodo med drugim nabavili tudi odsevnike za pešce.
Že kmalu naj bi v vseh 1.230 go-
spodinjstev hajdinske občine odposlali kresničke, ki jih bo kupila občina, je povedal župan Simonič, na pobudo Slavka Burjana, predsednika SPVCP, in še nekaterih članov pa bodo posebne kresničke z otroškim motivom nabavili še za vse učence hajdinske šole. Prav otrokom je potrebno nuditi največ varnosti v cestnem prometu, so menili razpravljavci, ki pa so se tudi strinjali, da je potrebno znova pregledati vse šolske poti, tudi tiste, po katerih vozijo kolesarji ali po katerih prihajajo vozači iz avtobusov.
Ponedeljkovo druženje na OŠ Hajdina pa je bilo malce slovesno tudi zato, ker so petošolcem ob tej priložnosti podarili pet novih koles in deset kolesarskih čelad, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri prometni vzgoji. Eno kolo je prispevala občina, po dve pa Cestno podjetje Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj.
TM
KU\SIKA
Izredna spomladanska priložnost za vse naročnike klasične telefonije. Ob sklenitvi ali podaljšanju naročniškega razmerja dobite sodoben telefonski aparat z dodatno slušalko in pomladansko darilce. Ponudba velja v mesecu aprilu in maju oziroma do odprodaje zalog.
Ponudba TROBENTICA za naročnike klasične telefonije
Telefonski aparat omogoča:
*	možnost priključitve do šest slušalk
*	prostoročno telefoniranje
*	možnost vključitve funkcije PIK (prikaz identifikacije klica)
Telefon Panasonic KX-TCD 202, dodatna slušalka Panasonic IO(-TCD 202 in darilo
samo 9.900 SIT ali 24 obrokov po 412,50 SIT
samo 41,31 EUR ali 24 obrokov po 1,72 EUR
Slike so simboliSiB. Cene v dmg valuti so in [M antralnem (»ritetne
Ponudba velja za nove In obstoječe naročnike klasične telefonije ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Vrednost promocijskega darila je dolOOO SIT (do 4,17 EUR). Funkcijo PIK vam vključimo brez plačila priključnine. Zanjo velja akcijska mesečna naročnina. V primeru izgradnje novega priključka klasične telefonije je cena višja za 21.323,28 SIT (88,98 EUR). Več informacij dobite na brezplačni l^lodri številki OSO 8000, v Teletrgovinah ali na www.telekonn.si. Cene vključujejo DDV.
MODRA ŠTEVILKA
(((• 0808000 )
Telekom^i)
Slovenije
Od tod in tam
Cerkvenjak • Razstava velikonočnih jedi
Članice društva kmečkih žena in deklet Cerkvenjak so minuli vikend pripravile razstavo velikonočnih dobrot, pre-smecev, pisanic in ročnih del. Gre za izdelke, ki so se jih naučile na raznih tečajih v zimskem času, ki jih organizirajo v sklopu društva. Zraven velikonočnih dobrot so predstavile še suhe rože, razne prtičke, več vrst presmecev, potice, torte itd. Razstava je bila odprta v soboto in nedeljo v večnamenski avli kulturnega doma v Cerkvenjaku.
Zmago Šalamun
Markovci • Odslej na tržo vsak mesec

Minulo soboto je bila na dvorišču za občinskim poslopjem v Markovcih Markova kmečka tržnica. Bra-njevke in branjevci so ponujali domači sadni kruh, kruh iz kmečkepeči, domače klobase, zelenjavo, gibanice, čebelarske proizvode, izdelke iz lesa, pletene košare, rože iz papirja, kvačkane prtičke, sadike rož ter pecivo in spominke. Tržnico je pripravilo Turistično društvo občine Markovci, dogajanje pa je spremljal tudi kulturni program. "Tržnica je uspela, saj je na njej sodelovalo 10 branjevcev in branjevk. Naše društvo bo tržnico odslej organiziralo vsako prvo soboto v mesecu, ponudba pa bo slonela na domačih, ekološko pridelanih proizvodih in pridelkih. Upamo, da bomo ponudbo bogatili iz meseca v mesec," je povedal predsednik Td Franc Brodnjak.
Mojca Zemljarič
Markovci • Na mesto snežaka češnja
Skupnost občin Slovenije je v začetku letošnjega leta objavila natečaj za najlepšega, največjega ali najbolj izvirnega snežaka. Snežake so ocenjevali na podlagi poslanih fotografij, pogoj za sodelovanje pa je bil, da je na fotografiji poleg snežaka tudi župan. Na natečaju je sodelovala tudi občina Markovci, prijavili pa so snežaka, ki ga je naredil Peter Skupnjak iz Markovcev. Ker so bili vsi sne-žaki, katerih fotografije so prispele na natečaj, zelo izvirni, je Skupnost občin Slovenije nagrade podelila vsem sodelujočim. Nagrada je bila sadika češnje. V Markovcih pri Skupnjakovih jo je posadil župan Franc Kekec, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar, kije sodelovala pri sajenju češnje, pa je o namenu akcije povedala: »Ideja se nam je porodila takoj po novem letu, saj je letos zapadlo veliko snega. Tarnali smo, da ceste niso splužene in da pločniki niso očiščeni. Spomnili smo se, da smo se snega kot otroci razveselili, dandanes pa nam povzroča samo težave, jezo in negodovanje. Tako se je porodila ideja, da pozovemo občine, naj sneg izkoristijo za to, da se bodo ljudje družili in sneg prijetno izkoristili. Iz Spodnjega Podravja je edini snežak na natečaj prispel iz občine Markovci. Ker so bili vsi snežaki edinstveni, so nagrade - sadike češenj - prejeli vsi udeleženci.«
Mojca Zemljarič
Foto: ZS
Foto: TM
Foto: MZ
Foto: MZ
Cirkovce • Ocenjevali brajdešnico in domače mesne izdelke
Z boljšo kvaliteto do boljšega trženja
Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo je v sodelovanju s Turističnim društvom Kidričevo letos pripravilo že 6. ocenjevanje vina z domačih brajd in ugotavljanje kakovosti domačih izdelkov iz mesa. Ena glavnih ugotovitev ocenjevalcev je, da se je v zadnjih šestih letih, odkar pripravljajo ocenjevanja, kvaliteta vseh izdelkov opazno izboljšala.
Kot je na zaključni prireditvi z razglasitvijo rezultatov v nedeljo, 9. aprila, v prostorih gostilne Korže v Cirkovcah povedala glavna organizatorica Marija Metličar, sicer predsednica društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, je bil letos odziv zadovoljiv, saj so v petek, 7. aprila, med 19. in 22. uro prejeli kar 45 vzorcev vina z domačih brajd, letnik 2005, ter 18 vzorcev domačih mesnih izdelkov, v glavnem salam in mesa iz tunke, ter nekaj domačih bunk in suhe slanine.
Domača vina z brajd, torej kvin-tone in gemaje, je ocenjevala tričlanska komisija znanih vinarjev v sestavi Zvonko Arnečič, Edi Hojnik in Bojan Lubaj, ki je ugotovila, da je bila kakovost brajdešnice tokrat v povprečju boljša od tistih v minulih letih, saj letos niso izločili nobenega vzorca. V šestih letih ocenjevanja se je kvaliteta vina samorodnih trt precej izboljšala, saj pridelovalci očitno upoštevajo nasvete in priporočila ocenjevalcev. Posebej pa so veseli, ker je med ljudmi vse več oboževalcev domačega kvintona in gemaja, predvsem zato, ker pri gojenju ni potrebna uporaba nobenih kemijskih preparatov, torej nobenega škropljenja, zato je brajdešnica vse bolj cenjena kot domače bio-vino, ki ga nekateri uživajo tudi kot zdravilo.
Prvo mesto med kvintoni in naziv naj kvinton leta 2005 v občini Kidričevo je prejel vzorec Antona Koserja iz Apač, med vzorci izven občine Kidričevo pa je komisija določila prvo mesto kvintonu Antona Velunška iz Ptuja. Odlični, a žal manj številni so bili tudi gemaji,
zelo cenjeni.
Sicer pa so 1. mesto in s tem naziv naj salama občine Kidričevo prisodili izdelku Janka Čelofige iz Spodnjih Jablan, najboljše meso iz tunke pa je izdelal Zvonko Ba-bič iz Župečje vasi. Na nedeljski sklepni slovesnosti so po razglasitvi rezultatov najbolje ocenjenim v posameznih kategorijah podelili pisna priznanja, za boljšo primerjavo okusa pa so pripravili tudi degustacijo vseh prispelih vzorcev vin in mesa. Zares odlična domača južina, ki jo človek težko zamenja za katerikoli drug, vsakodnevni klasični izdelek iz mesa, ki je na voljo v naših trgovinah.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Domača bunka je kot štajerski pršut, vsekakor nekaj posebnega.
Organizatorica Marija Metličar: »Glavni namen ocenjevanj je dvig kvalitete izdelkov in omogočanje njihovega trženja.«
prvo mesto in naziv naj gemaj 2005 pa je prejel gemaj Milana Kosta-njevca iz Muretincev.
Domače mesne izdelke pa je ocenjevala tričlanska komisija v sestavi Peter Pribožič, Vlado Pignar in Mihael Žitnik, ki je ugotovila, da je bilo med 18 prispelimi vzorci nekaj zelo kvalitetnih, ki se lahko v vseh ozirih zlahka kosajo z izdelki, ki jih kupujemo v prodajalnah. In to je tudi glavni namen tovrstnih ocenjevanj, saj z dvigovanjem kvalitete izdelkov lahko resneje računajo na boljše trženje. Največ je bilo sicer odličnih domačih salam ter domačega mesa iz tunke, pogrešali pa so več domačih bunk in suhe slanine, saj so tudi ti mesni izdelki na trgu
Ptuj • Podeljena vinska priznanja in kipci
Dobra vina so lahko še boljša
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je minuli petek v refektoriju Minoritskega samostana na Ptuju ob zaključku 16. prireditve Vino Ptuj 2006 pripravilo svečano podelitev vinskih priznanj in odličij najboljšim vinogradnikom in vinarjem.
Foto: M. Ozmec
Člani komisije za oceno vzorcev vin so na podelitvi z veseljem pokušali tudi mesne izdelke.
Podeljene so bile tudi medalje z znakom Probusa prvakom sort in kipca Bakhusa šampionoma vin, kulturni utrinek k vinski podelitvi pa so dodali Veseljaki iz Cirkulan in trio Vetrnica iz Male vasi.
Dolgoletni predsednik vinogradniškega društva Zvonko Arnečič je s ponosom predstavil številne uspehe društva v 15 letih delovanja in izpostavil velik pomen vinskega ocenjevanja za Ptuj in njegovo vinorodno okolico. Edvard Hojnik, predsednik organizacijskega odbora letošnjega ocenjevanja vin, pa je v nekaj stavkih predstavil potek sicer že ustaljenega ocenjevanja in povedal, da je 14-članska komisija pod vodstvom mag. Antona Vodovnika letos ocenila 113 vzorcev in nasploh bila s kakovostjo vin zadovoljna, čeprav so srečali nekaj pomanjkljivosti in bili mnenja, da bi pri mnogih vinih lahko bilo še boljše. Kratek zapis iz kronike župnije sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer je med drugim zapisano, da so podobno ocenjevanje v samostanu pripravili že pred 100 leti, pa je predstavil pater Tarzicij Kolenko.
Stanko Šoster, predsednik Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, dr. Vladimir Korošec, ravnatelj ptujske kmetijske šole in vodja
Foto: Marjan Petek
Kipec Bakliosa - najvišje priznanje za naziv šampion vin - sta ietos prejeia Bernardka in Božidar Potočnik in Edvard Hojnik.
viteškega omizja Ptuj - Ormož, in župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan pa so v soboto podelili eno priznanje za sodelovanje, 3 velika zlata priznanja, 3 bronasta, 49 srebrnih in 41 zlatih priznanj ter 5 posebnih priznanj in medalj z znakom Probusa prvakom sort - vinogradnikom Alojzu Vesenjaku iz Placerovcev, Viktorju in Angeli Munda iz Prerada, Francu Ambrožu iz Stojncev, kmetiji AS Ar-nečič iz Gradišč pri Cirkulanah ter Bernardki in Božidarju Potočniku iz
Maribora.
Kipec Bakhusa - kot najvišje vinsko odličje na ptujskem ocenjevanju, pa so podelili šampionu vin rednih trgatev - rumenemu muškatu, letniku 2005, vinarjev Bernardke in Božidarja Potočnika iz Maribora, in šampionu vin posebnih kakovosti - laškemu rizlingu, letniku 2002, suhi jagodni izbor, vinogradnika Edvarda Hojnika iz Hrastovca pri Zavrču.
TM
Lep ^(yzd^
Ouh(ý ass.900
Mallorca
Leo 3* 8.6./7D/POL
92.900
Woridof "V TUl
Djerba	Sončkov klub
Djerba Sun 3*	Cvetenje mandarin
10., 17., 24.5./	27.4./5 POL +
7D/AI	2 izleta
82.560	34.900
Murter	Neum
Borovnik 3*	Stella 3*
4.6.-18.6./1 POL	17.6.-1.7./
gratis do 12 let	gratis do 12 let
6.200	od 5.900
iu «
H
i! 1:
SONČEK
08019 69
vww.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUl potovalni center
Dobitniki priznanj za prvake sort
Foto: Marjan Petek
Kuharski nasveti
Kruh in pletenice
Približujejo se nam velikonočni prazniki, in da bo takrat vse najboljše pripravljeno, bomo s pripravo jedi pričeli kar danes. Oddaja kuharski nasveti je torej namenjena belemu kruhu in pletenicam.
Beli kruh pripravljamo iz kvašenega testa, katerega sestavine so moka, kvas, voda in sol.
Pri pripravi prazničnega belega kruha uporabimo najbolj fino belo moko, tipa 500, in kruh izboljšamo še z raznimi dodatki, ki mu dajejo še posebej fino in krhko strukturo in barvo. Belemu kruhu najpogosteje dodajamo še jajca ali samo rumenjake. Kruh pripravljen z jajčnimi rumenjaki je bolj rahel in lepe barve.
Praznični beli kruh izboljšujemo tudi s stopljenim surovim maslom, ki kruhu daje neprimerljivi okus in je najbolj priljubljen dodatek k finemu kvašenemu testu. Maslo sicer lahko zamenjamo z margarino ali oljem, vendar kruh nima tako finega okusa. Z dodatkom surovega masla ali druge vrste maščobe postane kvašeno testo za kruh tudi bolj voljno. Uporabili bi lahko tudi svinjsko mast, ki je značilna tudi za nekatere specialitete, kot so francoske tanke štručke belega kruha in mehiške tortilije.
Beli kruh zamesimo vedno z dodatkom mleka ali mleka v prahu, s čimer postane kruh mehkejši in pridobi na izraziti beli barvi. Vse kruhe tudi narahlo solimo. Za beli kruh vzamemo povprečno 10 g soli na pol kilograma moke. Sol zavira delovanje kvasa, zato jo dodamo med moko preden pri-sipamo kvas. Če damo v testo
nekoliko več soli, bo testo bolj dolgo vzhajalo.
Praznični beli kruh tudi sladkamo, s sladkorjem mu izboljšamo okus. Namesto sladkorja bi lahko uporabili tudi med. Sladkor se med peko razgradi in tako alkohol izhlapeva in s tem tudi testo rahlja. Če kvašenemu testu dodamo preveč sladkorja, kvas močne deluje in lahko pri oblikovanju kruha v pletenice povzroča tudi pokanje. Zato damo tudi sladkor že v moko in ga temeljito premešamo, še preden dodamo kvas.
Sama tehnika priprave kvašenega testa ni tako zahtevna. Če želimo, da bomo beli kruh pripravili čim prej, kvas posebej pristavimo v toplo mleko in mu dodamo žličko sladkorja in žličko moke, premešamo, da dobimo gladko površino in nato damo na toplo, da kvas vzhaja. Med tem časom preseje-mo moko in ji dodamo sol, sladkor in rumenjake, lahko pa tudi cela jajca. Posebej v ponvi stopimo maslo. Vzhajan kvas prili-jemo k pripravljeni moki in po potrebi prilivamo toplo mleko. Ko smo dobili grobo testo, pri-lijemo še stopljeno maslo. Nato na delovni površini gnetemo testo kar nekaj časa, da dobimo enakomerno testo, brez grudic, mehko, prožno in blesteče. V kolikor pripravljamo večjo količino testa, si testo takoj po gnetenju razdelimo na enake dele, jih oblikujemo v hlebec ter damo vzhajat v primerno posodo, ki smo jo prekrili s kuhinjsko krpo, potreseno z ostro moko.
Odgovor: Naše tržišče je dobro založeno z najrazličnejšimi zaščitnimi ovratnicami proti bolham, klopom itd. Nekatere imajo močan
Mokri smrček
Zaščitne ovratnice
Vprašanje bralke Anje iz Ptuja: Imamo psa zlatega prinašalca. Ker se bliža sezona klopov in bolh, me zanima, ali obstaja kakšna zaščitna ovratnica, ki je učinkovita in hkrati nima neprijetnega vonja, saj večina ovratnic močno zaudarja in nima želenega učinka. Ker gre kuža z nami na dopust, me tudi zanima, ali obstaja ovratnica, ki ščiti psa pred piroplazmozo, leishmaniozo in podobnimi boleznimi. Hvala za odgovor.
neprijeten vonj, kar odvrača lastnike psov, zato jih ne uporabljajo. Ker je paleta ovratnic zelo široka, je smiselno, da izberemo tisto, ki
Tako pripravljeno testo damo vzhajat vsaj 30 minut. Če želimo, da bo kruh po peki bolj gost, lahko testo ponovno zgne-temo in še enkrat vzhajamo. Prav tako naredimo, če bomo iz testa spletli pletenice.
Pred peko kruh glaziramo oziroma pomažemo in po želji okrasimo. Skorjo kruha izboljšamo, če smo kruh oblikovali na delovni površini. Kruhi, ki jih premažemo z raztepenim jajcem, bodo med peko dobili svetlečo, zlatorjavo površino. Če želimo močan sijaj, pustimo, da se premaz posuši in kruh premažemo še enkrat. Kruh bo posebej okusen, če ga pred peko potresemo s soljo, sesekljanimi mandlji ali lešniki. Preden kruh potresemo z omenjenimi sestavinami, ga premažemo z jajcem ali mlekom. Če pečemo kruh v škatlastih modelih, lahko model dobro premažemo z margarino ali maslom in nato potresemo z mešanico moke, kosmičev ali orehov in prav tako dobimo zanimivo okrašen in po okusu izboljšan beli kruh. Posebej okusen beli kruh bi dobili, če bi kruh pred peko premazali z rumovim ali češnjevim sirupom.
Pomembna je tudi peka kruha. Kruh pečemo na začetku pri močni temperaturi, da preprečimo delovanje kvasovk in se konča vrenje. Bele kruhe pečemo najpogosteje pri 220 do 250 °C. Peka se odvija v tako
je učinkovita in hkrati prijazna za žival. Scalibor zaščitna ovratnica za majhne, srednje in velike pse je prav gotovo ena izmed najučinkovitejših, kar jih je mogoče kupiti na slovenskem tržišču. Preprečuje infestacije s klopi 5-6 mesecev, bolhami do 4 mesece, hkrati pa preprečuje vbode krvosesnih peščenih muh, ki prenašajo povzročitelja leishmanioze. Dobra stran ovratnice je tudi enostavna uporaba, hitro delovanje, odpornost proti vodi, nestrupenost za pse, hkrati nima neprijetnega vonja in je varna tudi za ljudi, ki žival božajo. Za večino lastnikov, ki bodo
imenovanih treh stopnjah, na prvi stopnji se v testu razvijajo mehurčki plina in ga razmeroma hitro dvignejo, v drugi stopnji se testo trdi in v tretji stopnji začne rjaveti in nastajati hrustljava skorja. Na dno pečice lahko postavimo tudi posodo s toplo vodo, da nastane lepša skorja, ki ni preveč suha.
Enostaven recept za praznični beli kruh je pol kilograma mehke moke, 2 dekagrama kvasa, 2 rumenjaka, 3 dag masla, žlička soli, 2 žlici sladkorja, vaniljev sladkor, mleko po potrebi. Okus lahko še izboljšamo z dodatkom rozin.
Vedno pogosteje si tudi doma pripravljamo različne pletenice, najenostavneje naredimo pletenico tako, da si celotno testo razdelimo na pet delov. Tri nekoliko večje in dva manjša dela. Iz treh večjih delov spletemo klasično kito, ki jo na sredini narahlo razpotegnemo, narahlo premažemo z jajcem in nato nanjo položimo še pletenico, ki smo ji zvili iz dveh delov. Tako pripravljeno najprej vzhajamo, nato pred peko premažemo in pečemo kot ostali beli kruh. Po vrhu jo lahko potrese-mo s kosmiči, lešniki, rozinami ali iz testa oblikujemo različne okraske, kot so rožice, listi, ptički in podobno.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
svoj dopust skupaj s svojim štirinožnim prijateljem preživeli na sosednjem Hrvaškem, v Italiji ali Grčiji, svetujemo, da svojemu hišnemu ljubljencu priskrbijo omenjeno ovratnico. Za več informacij o učinkoviti zaščiti vaše živali pred klopi, bolhami ^ se posvetujte s svojim veterinarjem ali farmacevtom.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Ozelenela vrtna narava
Kljub hladnemu, vetrovnemu in muhastemu aprilskemu vremenu je vrtna narava oživela in ujela vsakoletni utrip prihoda vigredi. Vzbrstelo je drevje, ozelenele trate, vzcvetelo pomladansko cvetje, na gredicah pa že vzklili prvi posevki vrtnin, kar vse je potrebno s pravočasnimi vrtnimi opravili skrbno negovati.
V SADNEM VRTU razmnožujemo in požlahtnjujemo sadne vrste in sorte sadnega drevja s cepljenjem. Cepljenje je spajanje žlahtnega dela sadne rastline s podlago, s čimer dosežemo ohranitev lastnosti matične rastline na potomce, česar ni mogoče doseči pri razmnoževanju s semeni. Sadno drevje lahko cepimo v dveh obdobjih: poleti v drugi polovici avgusta na speče oko ter spomladi v aprilu na budno oko. Poletnega cepljenja se poslužujemo predvsem v drevesnicah za vzgojo novih sadik, spomladanskega pa pri precepljanju starejših sadnih rastlin. Cepiče za spomladansko cepljenje je bilo potrebno nabrati v zimskem času, ko so bila matična drevesa v obdobju globokega zimskega mirovanja. Cepiče smo do časa cepljenja oziroma uporabe hranili v hladnem prostoru pri 4 stopinjah Celzija in visoki zračni vlagi, da so ostali v stanju zimskega mirovanja. Sredi aprila, ko podlaga preide v muževno stanje, to je tedaj, ko se po rastlini prično pretakati rastlinski sokovi in prične brsteti, je pravi čas, da opravimo cepljenje. Spomladansko cepljenje bo uspešno, če je torej podlaga že močno v soku, cepič pa še v mirovanju. Cepimo na različne načine: ko sta podlaga in cepič enako debela, ju spojimo na način navadnega spajanja z dolago, cepljenje na sedlo in kopulacija z jezičkom. Pri precepljanju starejšega drevja, kjer je podlaga bistveno debelejša od cepiča, pa cepiče vložimo v podlago
na več načinov, za lub, v precep, žlebiček ali dolago. Pri spajanju cepiča s podlago je pomembno le to, da je pri združenju, spojitvi obeh delov rastline, kambijalno celičje tesno v stiku ali prekrito, da se po njem takoj po cepljenju neovirano prične pretok rastlinskih sokov v obe smeri. Vstavljeni cepič odrežemo na 2 do 3 očesa, čvrsto prevežemo s PVC trakom ali z rafijo ter zamažemo s cepilno smolo. Cepljenje opravljamo s kakovostnim in ostrim sadjarskim orodjem, v mirnem in oblačnem vremenu, da se na rezeh ne izpareva.
Ko se brsti breskev napenjajo, ponovno škropimo proti breskovi kodravosti z enim od bakrovih pripravkov, ko pa skozi brste že preseva rožnata barva, preden se prično cvetni brsti odpirati, pa škropimo z delanom, ziramom, merpa-nom ali podobnimi pripravki v priporočeni koncentraciji in mirnem vremenu, vedno pred dežjem.
V	OKRASNEM VRTU pri spomladanskem okopavanju in rahljanju tal rododendronom, azalejam, borovnicam in drugim rastlinam, ki uspevajo le v kislih tleh, dodamo posebno zemljo - kisli substrat, ki je prav njim namenjen, hkrati pa pognojimo z mešanico rudninskih gnojil v odmerkih na površino v širši kolobar grma, kot je priporočeno v navodilih za uporabo.
Čebulnicam, ki so odcvetele, sproti pobiramo odcvete-le cvetove in jih odstranimo, kajti na njih se lahko pojavi plesen, ki se lahko kasneje preseli na čebulice, liste pa moramo obdržati čimdalje v zelenem in zdravem stanju, da se bo v tleh čimbolj razvila in dozorela čebulica.
V	ZELENJAVNEM VRTU s presajanjem zelenjavnih sadik na gredice na prosto, razen nekaterih zgodnejših in na slane neobčutljivejših zelenjadnic, ne pričnemo, dokler povsem ne preneha nevarnost spomladanskih slan. Vrtnarjeva letina je uspešna le, če je izbral kakovostno seme in sadil izbrane sadike. Sadike ne smejo biti prevelike in preveč bujne. Naj bodo krepko zaraščene, pokončne in skladne rasti, sadike v lončkih pa z zdravo in močno raščeno koreninsko grudo, svetle, skoraj bele barve korenin. Sadike pred presajanjem utrjujemo v hladnih gredah.
Miran Glušič, ing. agr.
14-Petek	15-Sobota	16-Nedelja	17-Ponedeljek
18-Torek	19-Sreda	20-Četrtek è	
Življenje ljudi v levem trikotniku!
Zadnjič sem srečal prijatelja, ki je sam preživel v levem trikotniku 10 mesecev. Ker mu ni dal tistega, kar je želel, je zbežal iz njega. Dobesedno se boji levega trikotnika, saj si ne predstavlja življenja v njem. Ne predstavlja si vstajanja ob šesti uri zjutraj. Ne predstavlja si, kako mu nekdo ukazuje in ga nadzira, konec meseca pa mu da nizko plačo, ki jo poprej še država oskubi za polovico. Ne zna si predstavljati, da bi moral delati za druge. Ampak tistih 10 mesecev je bila dobra izkušnja ... Za delovno mesto je bil izbran, ker je imel veze. Starši so poznali pomembnega človeka, ki mu je pomagal priti v to podjetje. Pomagal mu je v tej meri, da je moral vseh 10 mesecev vstajati ob 6. uri in hoditi v službo. Hodil je zato, ker je moral. Drugače ni znal. Njegov prvi delovni dan je bil zelo zanimiv, saj ni vedel, kaj naj pričakuje. Znašel se je v zatohli pisarni, kjer so naokoli hodili pogodbeni sodelavci - prevozniki. V pisarni ga je sprejela šefica oddelka in mu dala osnovne naloge. Prestavljal in sortiral je papirje. Bilo je dolgočasno in med delom so se mu v glavi podile misli. Mislil je na vse, kar je dobro in pozitivno. Moral je tako razmišljati, saj bi drugače znorel. Dnevi so minevali in vedel je vse več o oddelku. Kmalu je obvladal pomembne delovne procese na računalniku in se priključil ostalim računovodjem prevozov. Na obračunih prevozov je delal praktično ves čas njegovega »mandata« v tem podjetju. Ker je bil pošten in tudi ambiciozen, je našel napako, ki ga je povzdignila. Nek prevoznik je ponaredil nakladalne papirje in on jih je slučajno obračunaval. Po hitrem postopku je poklical svoje nadrejene in oni so ukrepali tako, kot so morali. Gospod ni smel več delati v podjetju, on pa je napredoval. Vse bi bilo super, če ne bi njegova plača ostala enaka oziroma smešno nizka. Bil je zaprepaden. Ko se je celoten proces odvil in ko je napredoval, je moral zamenjati vse obleke in seveda tudi avto. Kupil si je športni avto na kredit. Obleke pa je kupil z denarjem, ki si ga je sposodil od takratne tašče. S tistim trenutkom so se njegove življenjske težave še poglobile. Nič več ni imel pozitivnega stanja na računu. Bančni račun je bil sedaj obarvan rdeče. Vedno bolj se je zadolževal in obupaval nad standardnim življenjem. Ni mu bilo pisano na kožo. Želel si je več in boljše, pa mu nihče ni tega omogočil. Plača ni več zadoščala za njegov način življenja - in dal je odpoved.
Vem, da večina ljudi v levem trikotniku dejansko živi iz rok v usta. Vem, da si ne upajo narediti koraka naprej. Menijo, da jih bo ta korak stal ogromno. Ne zavedajo pa se, da jih največ stane ravno vztrajanje v levem trikotniku.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Rak
(od 22. junija do 23. julija)
Porcelanasta punčka
Ko se začne poletje, je čas, ko praznujejo ženske, rojene v znamenju Raka. To so ženske, ki slovijo po materinskem duhu, zaščitniški naravi in negovanju. Otroštvo je polno spominov in tega se spominjajo še leta in leta kasneje, ko so že davno odrasle. Vlada jim Luna, ki je v svojem bistvu skrivnostna tako kot one in v njih se skriva poseben čar. Če bi iskal simboliko, bi jih lahko simboliziral s školjko, ki v sebi skriva biser, toda le redki so ljudje, ki ga uspejo videti. Razvedrijo jih prijetnosti, nimajo rade velikih prireditev, pač pa ljubijo majhne pozornosti, ki jim okrepijo zaupanje. Včasih so kot nevihta, toda spomine in stvari hranijo v srcu in jih zlepa ne pozabijo. Z njimi je potrebno delati s trdo roko v žametni rokavici in nikar ne igrajte pred žensko-Rakico. Slovijo po močni intuiciji in zaradi tega bodo začutile, kdo jim je resnično naklonjen.
Njen dom bo njeno zatočišče, negovala in ohranjala ga bo celo življenje. Glasbeni izbor pa bo v njenem primeru odvisen od trenutnih čustvenih vzgibov. Že zgodaj pa bo dozorela in v mladosti je prej plaha kot pa živahna. Zdi se, da se celo svoje življenje drži bolj zase in ima svoja prepričanja. Zvesta pa je tudi tradiciji. Je pa varčna narave in bo varčevala tako pri sebi kot tudi drugih ljudeh. Od nekdaj
pa se tudi zaveda, da denar ni vse, da so v življenju tudi druge vrednote, kot so ljubezen, spoštovanje, zaupanje in prijateljstvo. Do svojih bližnjih pa je zaščitniška in jih bo ščitila do zadnjega. Magnetičnost bo čutiti v očeh in ravno to bo začutil tudi bodoči mož. Toda potreboval bo kar nekaj časa in potrpežljivosti, da bo osvojil njeno srce, toda brez pomisleka, ko se bo to zgodilo, bo nagrajen.
Hladna dama - porcelanasta punčka
Na videz bo vedno delovala hladna in premišljena. V njeni duši pa je porcelanska punčka, ki bi se hitro razbila, če je ne bi čuvala. Svojega moža bo razvajala in imela zelo rada. Ustvarila si bosta tudi topel in prijeten dom, ki bo vsaj zanjo tempelj ljubezni. V njem bo veliko malih pozornosti in spominov. Kot sem že omenil, je vladarica Luna in se spreminja, prav tako se zna ženska, rojena v znamenju Raka, po potrebi transformirati in preleviti. Čustva so kot plimovanje morja, toda je odlična razsodnica in bo vedno razsodila po resnici
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
in pravici. Zanimivo pa je, da bo predana svojemu delu in delovnim obveznostim. Služba bo nekaj, kjer se bo želela tudi dokazati. Včasih bo žalostna, saj bo več dajala kot prejemala. In tedaj bo prišel čas, da se bo bolj zapirala vase in stopila včasih tudi korak ali dva nazaj. Navezana bo na svojo družino, na svoje starše in kasneje na svoje otroke. Bo pa tudi zaupnica in ne bo nikoli prenašala šal in žaljivk na račun ljudi, ki so ji blizu. Močno ima razvito intuicijo in v primeru, da se bo poslušala, se ji ni potrebno bati. Če si jo boste sposodili na nespodoben način, pa ne bo nikoli pozabila. Odvisna pa bo od čustvenih vzgibov.
Simbol zelene barve
Dobro se bo znašla, ko bo prijela za kuhalnico, čeprav ni oseba, ki bi preveč improvizirala, ampak se bo vsega lotila na bolj tradicionalen način. Zelena barva ima pri njej pomen, saj je to barva, ki ima v svojem bistvu zdravilen pomen. Sprehodi ob mirni reki ali jezeru pa so terapija za dušo. Pisanje
Duševno zdravje
Ženske na visokem položaju
Čeprav vrsta statističnih in drugih podatkov govori v prid ženski, je ta še vedno v slabšem položaju kot moški. Zakaj bi jo nekateri še danes raje videli doma za štedilnikom, kot pa na nekem visokem položaju, bodisi v gospodarstvu, bodisi v politiki?
Stoletja je veljalo, da mora biti v družini ženska tista, ki kuha, pere, čisti, vzgaja otroke, lika moškemu srajce in se drži doma, moški pa naj bi bili tisti, ki predstavlja družino navzven, skrbi za njen ugled s svojo veljavo in seveda z denarjem, kar mu seveda tudi omogoča oblast in s tem vzdrževanje in ohranjanje takšnih tradicionalnih stereotipov ob podpori seveda tudi žensk, ki privzgajajo še vedno krepko takšne stereotipe svojim otrokom še danes.
Še nekaj generacij se bo moralo menjati, še kakšno stoletje miniti, da bodo ti stereotipi zbledeli in bo večina ljudi sprejela enakopravnost spolov, ženskega in moškega, kot nekaj popolnoma samoumevnega in običajnega.
Takrat bo tudi tako, da bo razmerje vodilnih v gospodarstvu in politiki sorazmerno razmerju števila žensk in moških na svetu. To pomeni, da bodo imele večino med vodilnimi tako v gospodarstvu in politiki kot tudi drugod v življenju ženske.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
osebnega dnevnika pa je zakladnica duše in vnaša pravo noto ljubezni. Včasih se z besedami ne da povedati vsega in tedaj je dobro, da piše in piše. Če odprete omaro, boste v njej našli spomine, drobne pozornosti, slike in obleke. Kajti zaradi varčnosti shrani vse, mnenja je, da rek, »čez sedem let vse prav pride« zelo drži. Če jo boste vprašali, kje je dobila to ali ono, ne bo treba počakati dolgo in bo povedala, dodala pa bo še to ali ono pozornost. Ljubosumnosti ne pozna, čeprav daje včasih tak vtis, prej kot ne pa je nakazana posesivnost. Vendarle prej kot ne iz strahu, da
ne bi šlo kaj narobe. Z leti mora ozavestiti dejstvo, da se stvari tudi spreminjajo in da je na odru življenja vse, med njimi tudi spremembe. Dobro je, da se poveže s tisto punčko iz porcelana v sebi in zaživi s to močjo. Skozi sanje pa se ji delček za delčkom kaže pot in pri sebi ima močan čut za tisto, kar je pravilno in za tisto, kar ni. Življenje je zanjo tudi obred in ritual, pri njej ni nič na hitro, pač pa vse po nekem premišljenem vzorcu in na koncu življenja bo opazovala prelepo tkanino mozaika.
Tadej Šink, horarni astrolog
^^lačunalniški kotiček
Zakaj se odločiti za plazmo oziroma LCD zaslon?
Klasičnim katodnim monitorjem in televizorjem so šteti dnevi. Pri nakupu novega zaslona imamo izbiro med LCD in plazma tehnologijo. Vendar, kaj kupiti?
Zasloni s katodno cevjo so bili dolga leta edina izbira. So velikih dimenzij, glede na nove tehnologije imajo ve~jo porabo elektri~ne energije, utripa-jo~o sliko, veliko vi{jo emisijo
SAT-COM
NFORMATIKA
elektromagnetnega sevanja ter s ~asom izgubljajo ostrino slike.
V zadnjem ~asu imamo ve~-jo izbiro, saj sta se pojavili dve konkuren~ni tehnologiji - plazma in LCD. Dejstvo je, da so plazme in LCD zasloni tanj{i in ve~ji, možno jih je namestiti na steno, porabijo manj energije, ni utripajo~e slike, so bolje osvetljeni in omogo~ajo vi{ja kontrastna razmerja. Kakovost slike je pri plazmah in LCD zaslonih veliko bolj {a, ne glede na to, v kako osvetljenem prostoru gledate.
Prav tako vam za u~inek hi-{nega kina ne bo potrebno uga{ati lu~i, saj se le-te v plazmi ali LCD zaslonu ne odbijajo, intenzivnost barv pa ostane tudi nespremenjena.
Namenimo še nekaj besed tehnologiji; plazma zaslon je sestavljen iz celic, obloženih s fosforjem, v katerem se naha-
jajo redki plini (neon, argon, ksenon). Električni impulzi povzročajo, da se ob stiku s fosforjem celica zasveti, tako se pojavi ena od treh osnovnih barv (modra, rdeča, zelena), s kombinacijo le-teh pa dobimo piko poljubne barve. Pri LCD tehnologiji je zaslon sestavljen iz več tisočih tranzistorjev, razporejenih na tankem filmu (TFT), ki dobavljajo napetost celicam tekočega kristala na dveh plasteh. Spodnjo plast sestavlja neonska luč, ki skrbi za osvetlitev zaslona. Električna napetost pa povzroča obračanje kristalov za filtriranje svetlobe. Z blokiranjem valovnih dolžin spektra bele barve vidimo barvno sliko. Povprečna življenjska doba plazma in LCD zaslonov znaša približno 60.000 ur, kar je ob povprečni dnevni uporabi 8 ur okrog 20 let.
Kaj izbrati, da boste z vašim izborom najbolj zadovoljni?
V kolikor se odločate za računalniški monitor ali TV manjših dimenzij (do 80 cm), je LCD zaslon smotrnejša izbira, saj omogoča boljšo povezljivost z računalnikom in večje povprečne kote gledanja (170°/170°). Za vse tiste, ki ste na tesnem s prostorom, so zelo primerni računalniški LCD zasloni z vgrajenim TV tunerjem. Za izvedbo hišnega kina z zasloni večjih dimenzij je primernejša izbira plazma, saj je v tem velikostnem razredu tudi do dvakrat cenejša glede na LCD. Plazma ima tudi višje kontrastno razmerje in svetilnost. Pri transportu je le potrebno paziti, da je plazma vedno postavljena pokončno.
Produkte blagovnih znamk Philips, Benq, Samsung, Nec, Sony ^ lahko kupite v razstav-no-prodajnem salonu podjetja SAT-COM informatika v prostorih PSC Mlekarna na Čuč-kovi ulici 5 na Ptuju.
Info Glasbene novice
Pravi trenutek je včasih odločilen v glasbi, saj nekateri glasbeniki v pravem, drugi pa v napačnem trenutku pripravijo določeno pesem. Zanimivo je dejstvo iz glasbene zgodovine, saj je določena pesem dozorela, da postane hit šele potem, ko so jo izdali drugič ali tretjič inje ujela pravi stilski glasbeni trenutek. _ Materin jezik CELINE DION je francoščina in v tem jeziku je Švico slavna pevka zastopala na popevki Evrovizije s skladbo Ne Parlez Pas Sans Moi. Čeprav pevko bolj poznamo po njenih angleških uspešnicah, je lani presenetila s francosko zbirko Oh No Change Pas. Ob znanih standardih je pevka dodala še skrivnosti v preprosti pop baladi TOUS LES SECRETS (****).
ANDY ABRAHAM lani ni zmagal v glasbeni televizijski oddaji The X Factor (zmagal je Shayne ward, ki je doma v Veliki Britaniji lani v trenutku prodal več kot milijon izvodov pesmi That's My Goal), vendar je tam dobil zanimiv vzdevek "Singing Bin Man". Članica komisije Sharon Osbourne je močno navijala za mladeniča in odraz tega je bila takojšnja pogodba z založbo BMG ter snemanje albuma The Impossible Dream. Mladenič izvrstno prepeva in v glasbeni svet vstopa z zelo pozitivno pesmijo HANG UP (****), ki na sproščen način povezuje soul, r&b in pop.
Britanska frajerja PET SHOP BOYS sta nakazala svojo vrnitev na glasbeno sceno, ko sta naredila hudi remix komada Sorry pevke Madonne. Neil Tennant in Chris Love se vračata h koreninam elektro disco pop plesne glasbe v komadu I'M WITH STUPID (****), ki napoveduje njun deveti studijski album Fundamental in ga je produciral mojster svojega poklica Trevor Horn.
Francoskemu producentu BOBU SINCLARU seje pred kratkim nasmehnila sreča, saj je zares zaslovel po vsem svetu s hitom Love Generation (mala plošča je bila izdana že v začetku meseca avgusta, vendar je v centralnem delu Evrope dobila pravo podporo šele pred kratkim, saj je bila razglašena za eno izmed uradnih himen nogometnega svetovnega prvenstva v Nemčiji). Ko ti gre, ti preprosto gre, saj bo izvajalec prav gotovo kmalu ponovno v modi z preprostimi plesnimi vibracijami v WORLD, HOLD ON (***). Tukaj je ponovno prisotnih nekaj "žvižgajočih" delov in jo je vokalno dopolnil Steve Edwards.
CHICANE je eden izmed vodilnih plesnih projektov že nekaj let v Veliki Britaniji in dokaz za to so uspešnice Saltwater, Offshore in Don't Give Up (vokalni del pesmi je zapel sam Bryan Adams). Duet je tokrat povabil k sodelovanju welško legendo Toma Jonesa, kije pred časom dobil viteški naziv Sir. Skupaj so na novo posneli napadalno in pravo klubsko temo Stoned In Love (***), kije idejno in po glasbenem "šusu " narejena na enak način kot mega uspešnica Thunder In My Heart Again, ki jo izvajata Meck in Leo Sayer.
Se še spominjate NINE SIMONE in njenega evergreena My Baby Just Cares For Me? Mladi se verjetno vprašujete, kdo je gospa, medtem ko starejši bralci sedaj prikimavate in se spominjate te super skladbe. DJ-ji vedno znova delajo priredbe in tako je Groovefinder naredil pravo ritmično plesno spremembo starega hita I AIN'T GOT NO, I GOT LIFE (***) iz leta 1968 inje trenutno uporabljena v reklami za jogurte Muller.
Leta 1989 seje na sceni pojavil LENNY KRAVITZ s ploščo Let Love Rule in zaokrožil en del svoje kariere z zbirko Greatest Hits. Presenečenja so sestavni del glasbe, vendar rocker z novim komadom BREATHE (***) ni samo presenetil, ampak je celo šokiral. Zakaj? Naredil je namreč energičen elektropop/rock komad z množico različnih efektov!
Glavni član zasedbe Dire Straits MARK KNOPFLER tu in tam naredi kakšen solističen komad in njegovi samostojni vrhunci so The Long Road, Canninballs, Golden Heart, Sailing to Philadelphia in What It Is. Virtuoz na kitari kaže svoje znanje tudi v klasični rock skladbi THIS IS IT (***), v kateri mu vokalno dela družbo odlična country pevka Emmylou Harris.
David Breznik
Glasbeni kotiček

EP
/ /,
S
irc

ÍERAjION - Bob Sidca\
4. STUPID GIRLS - Pink . > 5.^ECAUSE OF YOU - Kelly ClarksOn
T
/ / 6. /UMP IT - Black Eyed P\as \ 7. I BELONGTo you - Eros Ramazzotti & AnaSta^ NDER in MYlHEART AGAIN - Meck^ Leo 9. one - Mari J BligeU U2
10./BEEP - /The PusSycat DollS &
Vsab srgdg in ngdgljg mgd 19-1^ in ur^
Kdo je režiser filma Požarni zid?
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAGRADNO
K Î M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Marija Peklar, Zavčeva 6,2250 Ptuj Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!_
Odbore poiljite do torka, IS. aprila, na naslov: Radio-TedmkPtuj, Raiieva 6,22S0 (za Info).
Corinne Bailey Rae - Corinne Bailey Rae
(2006 - EMI - Dallas)
Skriti talenti so v glasbi zato, da jih odkrijemo. Ena takšnih je tudi Britanka Corinne Bailey Rae, katere osnovna želja je bila, preden je posnela album, da bi ga kritiki dobro sprejeli in da ne bi šla takoj v pozabo. Kritiki so jo v domovini vzljubili in to je bila tudi dobra odskočna deska za preboj do sila zahtevne publike. Ta ji v zadnjih mesecih »dobesedno je iz roke«, saj njena soul, jazzy, pop in rhythm and blues glasba seže do marsikaterega srca. Preprosto Corinne bi mogoče lahko primerjal z nepozabno Billie Holiday, saj je njena interpretacija zelo podobna, če že ne posnemajoča. Na plošči je enajst stilsko zelo podobnih pesmi, a njihovo osnovno sporočilo je enotno, in to je ljubezen.
Glavni razlog, zakaj bi namenili nekaj časa in v končni fazi tudi denarja za album Corinne Bailey Rae, je aktualna pesem Put Your Records On. Ta pesem s svojo pozitivnostjo osvoji v trenutku vsakogar in na ena, dva, tri si boste prepevali njen nalezljiv refren. Minimali-stični r&b je lepo speljan v pop dele in omenjena pesem ti daje energijo, da bi kar poletel! Mogoče malo pretiravam, saj je skoraj ves preostali del plošče bolj
Filmski kotiček
Požarni zid
Harrisona Forda smo vajeni v znanstvenofantastičnih, pustolovskih, romantičnih in akcijskih vlogah. Priznati pa je treba, da se je zadnja leta
-	kljub napovedim tudi o prihajajočem četrtem Indiana Jonesu! - pojavljal največ v akcijskih dramah oziroma tri-lerjih, kjer je spretno prikrival svoja leta. Njegov zadnji filmski podvig je očiten dokaz, da se mora 64-letni igralec sprijazniti s fizikalnimi zakoni. Ali pa vsaj skrbneje izbirati scenarije.
Požarni zid je izdelek, ki bo zadovoljil samo zelo površne gledalce. Boleha namreč za vsemi kroničnimi znaki pod-cenjujočih nadaljevanj. Naslov
-	požarni zid je splošno uveljavljen izraz za računalniško zaščito pred neavtoriziranimi posegi v sistem - obljublja triler, ki se bo ukvarjal z računalniškimi prevarami, a je ta tematika obdelana zelo površno. Najrazličnejše pogruntavščine delujejo tehnološko vprašljivo in precej slaboumno. Takšen pa je tudi scenarij, ki sicer nakazuje inteligenten zaplet, a se prehitro izgubi v klišejih in vsebinskih pomanjkljivostih.
otožen oziroma baladno obarvan. Pred to pesmijo smo 26-letno Leedčanko spoznali s skladbo Like A Star. Urbana zaspana kombinacija soula in r&b-ja ima premalo »beata«, vendar se uleže v uho, zaradi svoje natančnosti, preprostosti in nagajivosti. Ljubezenska uspavanka Enchartment ima zanimive vokalne lege, kar je tudi predstavlja vrhunce te zasanjane in delno »zatežene« soul melodije. Akustični instrumenti so postavljeni v prvo linijo skladbe Til It Happens To You, ki ob standardnem soulu vsebuje tudi nekaj čistega malo bluesa in spominja na glasbo tega žanra
iz 50. oziroma 60. let prejšnjega stoletja. Tempo se dvigne v temnejši Call Me When You Get This, a ta komad kljub temu, da ima malenkost groovy r&b-ja v sebi še zmeraj ne sledi sodobnih stilskim vzorcem, ampak je bolj usmerjen na starinsko break beat r&b glasbo. Klavir ob vokalni izraznosti pride najbolj do izraza v skladbi Choux Pastry Heart. Diamant plošče je umirjena Breathless, v kateri dajejo nestandardni zven pihalni deli, ki obogatijo to klasično soul balado. Baladni del plošče predstavljata še povprečni Butterfly in Seasons Change. Malo več ritma pa vsebujeta r&b godbi Trouble Sleeping in I'd Like To.
Talentirana glasbenica Corinne Bailey Rae je malo poživila r&b in soul sceno s svojo dobro ter netipično debitantsko veliko ploščo. Glavni adut izvajalke je njen glas, medtem ko je glavni minus plošče konstantna atmosfera, ki poslušalca spremlja skozi vse pesmi na zgoščenki. Na njej je nekaj presežkov in osnovna umirjena glasba vas bo popeljala v različna razmišljanja, vsekakor pa vas bo glasba osvežila ter vas ne bo obremenjevala, saj bo dobra kulisa na primer za branje kakšne knjige.
David Breznik
raulbettwmIP^
FIREVUALL
r.-arTiEfv-SMatcvBSis^i -..i ...y.-' •.•š.3.>»4sieHiiA, lËRtBn
vaetiiisiiBniciiBifln'iĐiin-JB:»« SS io,c =■ m n s KiBi D 9 T« on B Q n n
PEftnii&cn.r	TKZVTIE ALRGADV MStOE.
koncu pa prevzame eno glavnih vlog. Pa njegov šef, ki nekje proti koncu nekako na silo za nekaj minut prizorov postane del zarote in spet hitro izgine s prizorišča. Končni rambovski obračun in zaključni pocukra-ni družinski shod pa žal mejita že na tretjerazredne video izdelke.
Kar se tiče igralcev, je Harrison Ford vidno prestar za vloge poskočnih akcijskih ju-
nakov. V scenah, kjer igra zaupanja vrednega poslovneža, funkcionira, ko pa se prelevi v nekoga, ki pretepa 30 let mlajše nasprotnike, mu nekako ne moremo verjeti. Ostali liki - žal tudi glavni negativec v podobi sicer solidnega Paula Betanyja - so preveč enodimenzionalni, medtem ko je režija obrtniško dostojna. Če vse skupaj primerjamo s sorodnimi Harri-sonovimi filmi izpred nekaj let (Begunec, Patriotske igre, AFO) je Požarni zid ena njegovih največjih polomij.
Damijan Vinter
Jacku, bančnemu računalniškemu strokovnjaku, skupina neznancev ugrabi družino in ga prisili, da z računov najbogatejših strank prenakaže bajno vsoto denarja. Seveda pa se naš glavni junak nikakor ne da in na koncu - tako z možgani kot mišicami - sam obračuna z zlikovci. Že kmalu po samem začetku gledalec opazi številne scenaristične luknje oziroma površnost, ki meji že na grobo podcenjevanje gledalcev. Temu primerno opredeljeni so tudi filmski liki, pri čemer je članom Jackove družine očitati igralsko neprepričljivost, ostalim stranskim likom pa še nepotrebnost ali površnost. Recimo, njegova tajnica se v zgodbi na začetku pojavi kot eden ključnih dopolnjujočih likov, potem vmes izgine, na
CID vabi!
Firewall
Žanr: akcijska drama
Dolžina: 100 min Leto: 2006 Država: ZDA
Režija: Richard Loncraine Scenarij: Joe Forte Igrajo: Harrison Ford, Paul Bettany, Virginia Madsen
Petek, 14. aprila: odprtje razstave fotografij Romska kultura. Razstava je rezultat natečaja, na katerem je sodelovala vrsta fotografov iz vse Slovenije. Postavljena bo v dveh prostorih: v galeriji Magistrat v Mestni hiši in v CID Ptuj. Slovesno odprtje bo v petek, 14. aprila, ob 12. uri v Mestni hiši, nato pa se bo nadaljevalo v CID. Na ogled bo do 3. maja.
Torek, 18. aprila, ob 12. uri: predstavitev programov Društva za osebnostno rast Tara. Društvo je usmerjeno v preventivno reševanje motenj hranjenja. Predstavitvi društva bo v sredo, 19. aprila, sledila preventivna delavnica STIK S TELESOM. Delavnica bo trajala od 12. in do 18. ure. Vsak udeleženec bo prejel gradivo, material, poskrbljeno bo tudi za prigrizek in čaj med odmori. Kotizacija na udeleženca 2000 SIT.
Četrtek, 20. aprila, ob 10. uri: okrogla miza o prostovoljstvu mladih na Ptuju. Sodelovali bodo predstavniki tistih ptujskih organizacij, ki organizirajo in izvajajo prostovoljno delo mladih. Govorili bomo o motivih za prostovoljno delo, o priložnostih, ki jih to prinaša za nabiranje znanja in izkušenj, o odprtih vprašanjih in problemih, s katerimi se srečujejo mladi prostovoljci. Okroglo mizo organiziramo kot enega od dogodkov v okviru Festivala prostovolj-stva mladih, ki poteka od 18. do 22. aprila v Sloveniji in katerega nacionalni nosilec je Slovenska filantropija. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTRIČNA (STARINSKO)
NASPESNIK (ALEKSIJ, ROJ. 1936)
SORTA VZPENJAVEGA FIKUSA
OSTRINA REZILA (NAREČNO)
ŠTORKLJA (NAREČNO)
GOZDNA PTICA PEVKA, CAJZELJC
ŠKROPIVO PROTI KOLO-RADARJU
OZKA, GLOBOKA REČNA DOLINA
NOGOMETNI KLUB
HLODI KRCELJ
KITAJSKI PESNIK MOŽUO
ITALIJANSKA RTV
NAŠA PEVKA
(MERI)
REDKA KOVINA
XAVIER NAIDOO
OBDOBJE PETIH DNI
GLASBA RAGTIME
KAR NI JAZ
(PO FICHTEJU)
PISANA TROPSKA PAPIGA
FRANCOSKI SIR
ŠPANSKI PLES
IZDELOVANJE VIOLIN
NEM.VESLAČ (MARCO)
BALONAR ŠORN
BIATLONKA SALONEN
OTOK OB SARDINIJI
ZRAVKO AČKUN
PREBIVALKA NEKDANJE ASIRIJE
NAŠ NOGOMETAŠ IN TRENER (MATJAŽ)
STOT
ŽRTVENIK
RIBIŠKA MREŽA
MADŽARSKI POLITIK
PRITOK LOARE
ALENKA BIKAR
AVSTRIJSKI POLITIK (JULIUS)
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: samke, Treat, renta, Osti, lojtrnik, strugača, Gstaad, car, klobasar, akantoliza, radost, Ilja Repin, Ika, To, adagia, ter, Tors, Vrbanoj, ujnost, omot, kseroza, Mud, Lu, Sedaka, Ludd, general, trans, Ana, zadržka.
Ugankarskis lovarček: COISE = reka v Franciji, pritok Loire; DEAK = madžarski liberalni politik (Ferenc, 1803-1876); GASTANBERRA = francoski sir; GEISLER = nemški veslač (Marco, 1974-); KUO = ime kitajskega pesnika in dramatika Možuoa; LIS = svetlozelena sorta vzpenjevega fikusa; OAK = reka v Arizoni; OTTER = angleški pop pevec (Lee, 1979-).
Zanimivosti
Kevin Costner prodal hišo za 11,5 milijona dolarjev
Los Angeles (STA/dpa) - Hollywoodski zvezdnik, 51-letni Kevin Costner, je po 11 letih za 11,5 milijona dolarjev prodal svojo vilo na hollywoodskih gričih. Kot je poročal časnik Los Angeles Times, je novi lastnik postal televizijski voditelj oddaje Ameriški idol, 31-letni Ryan Se-acrest. Hiša v stilu španske haciende ima pet spalnic, teniško igrišče, bazen in veliko zemljišče okrog hiše. Costner ima v lasti še hišo v Santa Barbari in ranč v mondenem smučarskem središču Aspen.
Avstralska babica na loteriji zaradi pomote zadela več kot dva milijona
Sydney (STA/AFP) - Avstralska babica je zaradi pomote pri izpolnjevanju novih loterijskih lističev zadela več kot dva milijona avstralskih dolarjev. 79-letnica je kupila listek za 2,30 dolarja, ki ji dovoljuje, da izpolni štiri vrstice številk, vendar je po pomoti ponovila eno izmed vrstic. Njen dobitek je tako vreden natančno 2,3 milijona avstralskih dolarjev. »Ne morem verjeti, da sem ponovila dve vrstici. Gre za številke, ki jih pišem, odkar se je loterija začela. Poznam jih na pamet, saj so vse povezane z družinskimi rojstnimi dnevi,« je povedala neimenovana babica iz predmestja Sydneya in
napovedala, da bo del denarja porabila za družinski izlet čez lužo.
V ruskih porodnišnicah dojenčke dejansko prinaša štorklja
Moskva (STA/dpa) - Novopečenim očkom v ruskem mestu Jaroslav njihov naraščaj dejansko prinese štorklja. Rusinja, preoblečena v slabe tri metre velik kostum štorklje, v mestni porodnišnici novorojenčke po porodu prinese nestrpnim očetom, saj je v Rusiji še vedno neobičajno, da bi bili očetje prisotni pri samem porodu. Še več, mnogi ruski očetje svoje potomce vidijo prvič šele nekaj dni po rojstvu. Odkar je vJaroslavu na delu »štorklja«, sojo v treh tednih poklicali 25-krat.
Paparazzi ne smejo fotografirati Angeline Jolie in Brada Pitta
Windhoek (STA/AP) - Igralski par Brad Pitt in Angelina Jolie si je za počitnice izbral Na-mibijo, v želji in pričakovanju, da bo užival v zasebnosti. Namibijske oblasti so namrečpapa-razze opozorile, da ji bodo izgnale, če bodo »delali« brez uradnega dovoljenja. Sicer so iz urada vlade za informiranje sporočili, da je vlogo za začasno delo doslej vložil le en tuj novinar. Igralskipar je v spremstvu dveh otrok in še treh ljudi v petek priletel iz Pariza v mondeno letovišče Walvis Bay, kar je sprožilo ugibanja, da se bo njun otrok rodil v Afriki. Angelina Jolie je namreč v sedmem mesecu nosečnosti.
Lujzek • Dober den vsoki den
Pišem pismo v nedelo, 2. aprila, ko ma godovno naša znon-ka Mila, tudi jeni mož je meja god in se je iz provega tovariša nareda gospod. Saj ne ve, v keri stranki bi vedrija, dobro papal in pija, mejovle politične forbe kak kameleon in se sploh več ne ve, je to sploh še on. Vete, da jaz najboj sovrožim tiste, ki se obročajo po vetri in so nasploh vejki je-bivetri. Nasploh je tokšnih večina naših špolitikov, lokalnih in držovnih svetnikov, ki več ne nucajo glavnikov, saj so jim izpali že skoro vsi lasje. Ta mlodih pa fcoj ne spistijo, ker ta storim fukcionarom predobro gre vsepovsodik tam, ge so dobre ploče, dobro pije in žre. Vete, jaz sem zagovornik mladih kadrov, svežega vetra in svetega Petra, ki baje v nebesih dveri odpira in duše sortira. Ene v nebesa, druge v vice, tretje pa v pekel, kak bi naš sosed Juža rekel ^
Zaj pa še malo za šalo in malo za hec. Na našem Suhem
bregi smo meli kurjo gripo in eno žensko cipo. Lisica na dveh nogah je ponoči zasuk-nola šijak 24 kuram in zmešala glovo večim moškim kokotom, ki so se znajšli za plotom in skočli prek, duma zaj jejo namesto kruha drek, saj jih zaj na tokšni način kaznuv-lejo jihove ta bojše polovice. Fkuper so stisnole noge in nič več med njih ne gre. Kazen je pač kazen, tudi tokšna, da medžunožje ne gre narazen
Saj vem, da bote zaj rekli, da je toti Lujs pohujšani kak pujs, pa kaj čemo, če je tokš-no pač živleje, ki ga spremla veselje in trplenje. Že od negi negda smo na sveti dvojni lid-je in nam tudi zato dobro in slabo gre. Eva je Adama v greh zaplela, nam človečekom pa nasvete dala, da bo z vejkega rasla mala, z vejke pa velika, ki rada štrika, da bi bija oblečen človeški rod, tovariš in gospod .
Nega več papira, misel mi hira. Prvič v totem leti čujem grmljenje, ki nas opozorja, da je živleje veselje in trplenje. Adijo, pa gremo k Micki na gostijo.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 15. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
NEDELJA, 16. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trglav, Jesenice).
PONEDELJEK, 17. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča
linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav, Jesenice).
TOREK, 18. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum, Trbovlje).
SREDA, 19. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum, Trbovlje).
ČETRTEK, 20. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače
viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
PETEK, 21. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaš najdražji ne bo niti približno prepričljiv, kar mu boste tudi povedali. Vsekakor boste opazili, da je v zadevi še precej nov ter temu ustrezno tudi okoren in nesproščen. Povejte mu nekaj svojih zvijač, pa se bo odzval bolje in bolj samozavestno.
BIK
Nosila vas bo posebna ljubezen. To bo čudovit občutek breztežnosti in vsekakor se ga ne smete braniti. Ugotovili boste, da je vaše življenje lepo in srečno. Pravzaprav nočete, da bi se spremenilo. kar tako naprej, sreča vas spremlja.
DVOJČKA
Čas neusmiljeno teče naprej. Precej se boste ukvarjali z minljivostjo življenja. Med vso naglico in hitenjem se boste ustavili in si vzeli končno čas tudi za premislek. Kaj drugega, kot da se sprijaznite s tem, vam žal ne preostane.
RAK
Smejali se boste, ne da bi sploh vedeli, čemu se krohotate. Ko boste ugotovili, da počnete to kar tako, boste to tudi nadaljevali. Nekateri vas bodo sicer malo čudno in postrani gledali, a se sploh ne ozirajte na njih. Glede poslovnih zadev boste eno zadevo zelo dobro izpeljali.
LEV
V službi boste imeli težek teden. Očitki na vaš račun bodo neutemeljeni. Najbolj prav bo, da se s tem sploh ne ukvarjajte. Ko bodo videli, da ni odziva, vas bodo pustili pri miru. Zvečer pa si le privoščite kaj sproščujočega.
DEVICA
Poslovno boste zelo zaposleni. Čaka vas podpisovanje novih dogovorov in daljša poslovna pot. Imate slabo vest glede domačih in gospodinjskih opravil, ki jih ne morete opraviti sproti. Razporedite delo med družinske člane, saj ni potrebno, da vse postorite sami.
TEHTNICA
Veliko razmišljate o prekinitvi ljubezenske zveze, ki je že dalj časa negotova, polna dvomov in zamer. Resnično obstaja veliko možnosti za obstoj zveze, samo oba bosta morala spremeniti tako mišljenje kot vedenje.
ŠKORPIJON
Zelo pozabljivi boste. Najbližji vam te dni ne bodo zaupali, saj vam bo vsaka beseda v hipu izpuhtela iz glave. Imate pač takšno obdobje, zato se ne sekirajte in se ne vznemirjate. Roko na srce, tudi ne bodo povedali kaj zelo zanimivega.
STRELEC
V krogu, v katerem se boste znašli, bo vzdušje sila prijetno. Počutili se boste, kakor da tega kraja doslej še niste odkrili. Smešno pri tem je to, da ko človek nekaj najde, nekaj čudovitega, povsem blizu sebe, se vedno sprašuje in čudi, kako da tega ni že prej opazil.
KOZOROG
Prijatelj vam bo pokazal nekaj, kar vas bo v trenutku nostalgično poneslo v preteklost. Uživali boste v stvareh, ob katerih ste uživali nekdaj, a hkrati ne boste obžalovali svojega življenja v sedanjosti. Ni kaj, res idealno.
VODNAR
Napočil bo čas za spremembe. Nikar naj vas ne bo strah. Pogumno naredite odločilen korak in čez čas boste zelo ponosni na svojo veliko odločitev. Na začetku je še vse megleno, potem pa postaja čedalje bolj jasno. Čaka vas prijeten teden.
RIBI
Nekdo bo zelo mislil na vas, in sicer tako močno, da se vam bo izdatno kolcalo. Vsekakor boste zamudili vznemirljiv odnos, če s tem človekom ne boste začeli kmalu komunicirati. Le priznajte si, da boste obžalovali, če to priložnost izpustite.
Od tod in tam
Velika Nedelja • Pesem nas druži
Šele dve leti je minilo, odkar je pri društvu upokojencev Velika Nedelja začel delovati mešani pevski zbor, ki ga vodi Konrad Kostanjevec. Minuli konec tedna pa so izdali svojo prvo kaseto in zgoščenko z naslovom Pesem nas druži.
Na zgoščenki je dvanajst ljudskih in ponarodelih pesmi, ki jih člani zbora prepevajo ob različnih priložnostih. Veliko namreč nastopajo na prireditvah v sami vasi, z veseljem se odzovejo tudi vsem drugim vabilom. V zboru prepeva dvanajst pevcev, kijih vodi Konrad Ko-stanjevec iz Male vasi.
Na predstavitveni koncert so člani zbora povabili tudi prijatelje in znance, s katerimi se srečujejo ob različnih nastopih. Tako so poleg slavljencev nastopile Podgorske vaške pevke, ki jih vodi Kristina Škrlec, Tamburaška skupina KD S. Gregorčič Velika Nedelja pod vodstvom Franca Štuheca, Ljudske pevke KD Osluševci, ki jih vodi Marija Hebar, ter Ljudski godci Trio vetrnica KUD Mala vas, Pevci vasi KD Mala vas in Trio MePZ Velika Nedelja, kijih vse vodi Konrad Kostanjevec.
vki
Markovci • Velikonočna razstava pisanic
Društvo podeželskih žena občine Markovcije tudi letos v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj v prostorih župnijske dvorane v Markovcih pripravilo velikonočno razstavo pisanic.
Tokrat so na razstavi poleg pisanic na ogled ročno vezeni prtički z velikonočnimi motivi, ki so jih članice društva izdelovale na tečaju ročnih del v zimskih mesecih. Razstava je bila na ogled že na cvetno nedeljo, ta konec tedna pa bo odprta še na velikonočno soboto med 8. in 17. uro.
MZ
Benedikt • Ocenjevanje vinskih vzorcev
V Benediktu so pred štirimi leti ustanovili društvo vinogradnikov, ki ga kot predsednik vodi Zlatko Borak. Ob številnih aktivnostih so tokratpripravili tudi že četrto ocenjevanje vinskih vzorcev, in sicer je komisija v sestavi Milivoj Trstenjak (predsednik), Franc Škrobar, Franc Kupljen, Marin Ubert in Nada Bunderl Rus po lestvici do 20 možnih točk ocenila 45 vzorcev letnika 2005. Povprečna ocena je znašala 17,46, najvišjo oceno - 18,25 - pa sta dobila šardoneja Janeza Pšajta iz Štajngrove in Damijana Kaučiča iz Trstenika. Priznanja bodopodeli-li na vinogradniškem plesu, ki bo 22. aprila.
Rezultati, mešana vina - zvrst: 1. Franc Perko (Ne-gova) in Janez Žižek (Trije Kralji) po 18,00, 3. Damijan Kaučič (Trstenik) 17,87; šipon: 1. Zlatko Borak (Benedikt) 17,67, 2. Marjan Mir (Police) 17,50, 3. Silvo Pro-sič (Benedikt) 17,37; laški rizilnig: 1. Marjan Farasin 17,77,2. Zlatko Borak (oba Benedikt) 17,60; beli pinot: 1. Leopold Zimič (Benedikt) 18,10, 2. Franc Hari (Spodnja Ščavnica) 18,03, 3. Zlatko Borak (Benedikt) 17,97; šardone: 1. Janez Pšajt (Štajngrova) in Damijan Kaučič (Trstenik), oba 18,25, 3. Janez Kučič (Trstenik) 18,23; renski rizling: 1. Silvo Prosič (Benedikt) 18,17, 2. Jože Kraut (Ihova) 17,90; kerner: 1. Boštjan Zorman (Štajngrova) 18,00; rumeni muškat: 1. Jože Kraut (Ihova) 18, 00, 2. Ludvik Šijanec (Trije Kralji) 17,73, 3. Boštjan Sakelšek (Osek) 17,33; sovinjon: 1. Janez Pšajt (Štajngrova) 18,03; zeleni silvanec: 1. Janez Kaučič (Trstenik) 15,30; ranfol: 1. Jože Tomažič (Zagajski Vrh) 16,77.
MŠ
Iščete svoj stil
Barbara se pripravlja na toplejše dni
Barbara Šoštarič je doma iz Ptuja, po poklicu prometna tehnica, trernutno prijavljena na zavodu, ker je brez zaposlitve, mamica 15-mesečnega sina Žana, s katerim tudi preživi večino časa. Njena velika želja je, da bi dobila stalno zaposlitev. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavil sosed, izziv je sprejela. Pravi, da ji ni žal, s svojo novo podobo je zadovoljna.
barve, ki spominjajo na plaže, pesek, zemljo; kombinacija peščenih tonov z barvo rjave zemlje. Hlače in čevlji so v rjavi barvi. Pri zgornjih kosih oblačil prehajamo v odtenke peščenih barv. Barve peska in drobnih kamenčkov se prelivajo preko bluzice, jope, torbice in modnih dodatkov. Kljub temu, da Barbara sama nikoli ne bi izbrala takšnih hlač, sem se odločila za model lanenih hlač iz trgovine Naf Naf, saj je primeren tako za sprehod in igro z otrokom kot tudi bolj resno oblačilo za kakšen razgovor o službi. Seveda je odvisno od dogodka potrebno zamenjati le čevlje iz elegantnih v športne ali obratno in namesto izbrane bluzice iz trgovine Naf Naf, ki je bogata z detajli, naborki in čipko, izbrati kakšno enostavno majico. Torbica, ki sem jo izbrala v trgovini Alpina, je uporabna tako za službeni razgovor kot za sprehod z otrokom. Čevlje iz trgovine Alpina je kljub nizki peti in moderni okroglini spredaj potrebno zamenjati, ko se bo podila s svojim otrokom po travi. Za hladnejša jutra in večere naj se najde
še pletena jopica iz omar naših babic, včasih, danes pa iz trgovine Naf Naf. Bogata več-slojna verižica okrog vratu in zapestnica iz belih kamnov na levi roki sta bili »najdeni« v trgovini IN, na desni roki pa je zanimiva verižica iz trgovine Naf Naf dobila novo podobo v obliki bogate zapestnice. Barbara nas s svojo novo »naravno« podobo pelje na pot proti peščeni obali in sončnim dnem. Pridružimo se ji,« je stilsko preobrazbo naše današnje udeleženke Barbare pokomentirala stilistka Sanja Veličkovič. Svetuje ji, da si privošči kdaj tudi tisto vrsto oblačila, o katerem sploh ne razmišlja, če ji je kdaj všeč kakšna stvar, ki jo vidi na kom drugem. Poskusiti oblačilo v trgovini, se pogledati v ogledalo in mogoče ugotoviti, da niti ni tako slabo, je še njen nasvet.
V športnem studiu Olimpic bo Barbara brezplačno vadila v izbranem hišnem programu pod enakim imenom. Poudarek bo na oblikovanju postave, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš
MG
Foto: Črtomir Goznik
Barbara v oblačilih iz pomladne kolekcije prodajalne Naf Naf na Ptuju, čevljih in torbici iz Alpine ter nakitu iz prodajalne IN in Naf Naf.
Barbara je prvič obiskala kozmetični salon, zato je bila deležna izčrpnega pogovora s kozmetičarko Nedo Tokalič. Kožo, ki je mešanega tipa, so ji površinsko očistili, s pilin-gom odstranili odmrle celice, postopek nege pa zaključili z nanosom vlažilne kreme, ki jo bo tudi poslej uporabljala pri negi kože. Uredili so ji obrvi, priporočili občasno uporabo maske pri negi kože doma, sicer pa bo njeni koži zelo koristilo tudi občasno globinsko čiščenje.
Navdih za Barbarino pričesko je Denis Horvat iz Frizerstva Stanka dobil na preteklih frizerskih dogodkih, ki so se odvijali pozimi. Struktura njenih las je zelo kakovostna , zato je z večimi različnimi tehnikami striženja oblikoval pričesko, primerno za njen obraz. Resasto postri-ženi stranski deli dajejo občutek zoženega obraza, vedno moderna ali trendovska ero-keza pa sovpada z barvo pramenov, ki se izrazito opazijo pri spetih laseh. Osnovna barva, ki jo je izbral pri barvanju, je rjava, »kava« ton znamke Wella. Oblikovanje frizure je enostavno.
Make up je Minka Feguš pričela z nanosom tekočega pudra, ki ga je rahlo fiksirala za daljšo obstojnost. Veke je naličila s svetlikajočimi rdečimi toni in v zlatorjavem odtenku. S temno rjavo senco je poudarila obrvi, z rdečim glosom pa
ustnice. Make up v nežnem stilu se je vkombiniral z oblačili. Ličila so iz linije Avon.
»Barbara se že pripravlja za toplejše dni in dolge sprehode s svojim otrokom. Da vsi skupaj začutimo, da bo za dežjem kmalu posijalo sonce, sem se odločila preiti iz zimskih materialov, debelih plaš-čev in bund v naravne materiale, ki nas nekako kar prisilijo, da razmišljamo o soncu, vročini, morju. Izbrala sem lan in
Foto: Črtomir Goznik
Barbara prej ...
. in pozneje
ÎÏJOSKO m žensKo
FÏÎIZeKSCVO Slomšhova 22 g
10 % popust v aprilu
Petrolovi pogoji postavitve piinohrama ter nakupa in dobave piina so se posebej ugodni. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si
Darilo "brezplačeri"rezeř95Sr'góriva" dobite novi najemniki piinohrama kot dobroimetje na predplačilni kartici Magna v vrednosti 15.000 SIT {za gorivo ali katerekoli druge nakupe na Petrolovih bencinskih servisih v Sloveniji).
PLIN
EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66
Foto: vki
Foto: MZ
Prejeli smo
Politika in stroka
Odmev na članek: »Kidričevo: Pospešeno za novi vrtec« - Štajerski Tednik, 28. 3. 2006
Pričakovala sem članek podobne vsebine, kot je bil objavljen pod naslovom »Gradnjo naj bi pričeli že jeseni«, zato nisem bila presenečena. Presenečeni pa so bili starši in strokovne delavke, ker so iz članka razbrali, kot da se strinjamo z novo lokacijo, kar pa ni res.
Zavračam poskus in zanikam vpletenost v odločitve, kot jih nakazuje omenjeni članek.
Že več kot leto dni se vleče zadeva in zapleti okrog izgradnje novega vrtca, pa smo tako rekoč na začetku. Na novi vrtec čakamo že od leta 2000 in se ga veselimo. Načrte imamo od leta 2002, gradbeno dovoljenje pa od leta 2004, toda za staro lokacijo. In če bi bilo tako, kot so načrtovali in glasovaliprejš-nji oblastniki, bi vrtec že lahko gradili. Kar naenkrat pa je brez tehtnega razloga prišlo do spremembe lokacije in čisto razumljivo je bilo, da nismo tega sprejeli z navdušenjem, ne jaz kot ravnateljica, ne strokovne delavke in ne starši.
3. marca je bila na občini ga. Barši iz MŠŠ, ki sije ogledala idejno zasnovo vrtca pri šoli. Povabljena sem bila na ta sestanek in tega ni mogoče razumeti kot moje soglasje. Moja pripomba, da bodo prizadeti interesi naših predšolskih otrok in osnovnošolskih otrok in da gremo s spremembo lokacije na slabše, ki je bila posredovana vsem prisotnim, ni pa bila objavljena. Ga. Barši pa si ni ogledala le šole in prostora ob njej, temveč tudi vrtec in prostor ob njem.
7. marca smo se odzvali povabilu na predstavitev idejne zasnove vrtca pri šoli, da nam ne bi bilo očitano nesodelovanje. Predstavili naj bi nam idejno zasnovo vrtca pri šoli, a govorili smo le o loncih in ostali opremi, kajti o drugem se sploh ni bilo mogoče resno pogovarjati, ker je bila na voljo le skica vrtca pri šoli, brez vseh merskih podatkov - bila je le idejna zasnova. Dobili smo le podatek od arhitektke, da je vrtec oddaljen od šolske zgradbe 24 m, od ceste pa 13 m, a vsa razdalja od šolske zgradbe in do asfaltirane peš poti je 70 m, torej ostane 33 m za umestitev vrtca. Na vsaki strani pa sta še zaščitna hriba kot izolacija pred hrupom. Verjamem, da se bo arhitektka potrudila, da bo umestila - stisnila - vrtec v ta minimalni prostor, a sprašujem se, le kakšen bo vrtec v tem prostoru.
10. marca 2006 nas je v Vrtcu Kidričevo vljudnostno obiskala tudi generalna direktorica Direktorata za vrtce in osnovno šolstvo ga. Mojca Škrinjar, ker se je želela po številnih dopisova-
njih in srečanju 9. decembra 2005 na MŠŠ (spredstavniki občine, predsednikom Sveta staršev in mene) sama prepričati o prednostih in slabostih spornih lokacij. Ogledala si je sedanji vrtec v parku in novo lokacijo pri šoli ter načrt vrtca na stari lokaciji.
Občinski upravi občine Kidričevo zdaj ne preostane nič drugega, kot da poskuša odgovornost za svojo odločitev prevaliti na ravnateljico in kolektiv Vrtca Kidričevo. Mi smo samo želeli s strokovnimi argumenti vplivati na odločitve Občinskega sveta. Strokovna mnenja in argumenti na dveh okroglih mizah in Strokovnem posvetu na nacionalni ravni so dali prednost avtonomnemu razvoju predšolske dejavnosti, samostojni lokaciji vrtca, predvsem, ker svoje zavidljivo mesto v parku (edinstven primer v Sloveniji) vrtec zaseda že 40 let, prav tako pa so podprli tudi potrebno avtonomijo šolskega prostora. Ti argumenti na ravni lokalne skupnosti niso bili upoštevani, verjamem pa, da bodo na ministrstvu uvideli navedene prednosti. Ni pomembna samo nova zgradba, zelo pomembna je tudi zunanja infrastruktura, najbolj pa so pomembni otroci, živa bitja in zanje je potrebno poskrbeti, da bodo imeli optimalne možnosti za bivanje in vzgojno-izobraže-valni proces. S tem pa omogočimo otrokom razvoj v tolikšni meri, da se bodo uspešno vključevali v življenje v našem in širšem okolju.
Dejstvo je, da so vse te odločitve sprejete v odsotnosti župana, ki ima edini mandat za zaupanje in za varovanje zakonitosti pri sprejemanju zahtevnih razvojnih odločitev. Svetniki občine Kidričevo pa se morajo pripravljati na prihodnje volitve.
Zgodba o nameravani gradnji novega vrtca v Kidričevem se torej vleče že nekaj let. Več kot 1200 občanov iz gravitacijskega območja vrtca je v peticiji leta 2005 zahtevalo: »Vrtec zdaj, ne jutri!«, na stari lokaciji. Ljudska iniciativa Za sodoben in otrokom prijazen vrtec v Kidričevem je isto leto predlagala občinskemu svetu primeren, strokovno utemeljen in uresničljiv predlog, vendar ga je ta zavrnil. Prenehala je delovati. Svet staršev vrtca se je po pobudah in nato grožnjah distanciral od odločitev in ravnanj občinskega sveta ter za to ne prevzema soodgovornosti v zvezi z izgradnjo vrtca. Izjave predstavnikov MŠŠ, opozorjenih na nepravilnosti postopkov, pa se zaradi konformizma končajo z: »Veste, to je avto-nomnapravica občine.«
Doživela sem grde obtožbe, diskreditacije in diskvalifikacije zaradi mojih stališč in mojega javnega delovanja. Vendar žal, tovrstno ravnanje sodi v politiko sedanje občinske oblasti.
Mene, ravnateljico vrtca, zavezuje poklicna etika in zgolj skrb za otroke. Vrtec Kidričevo bo tudi v prihodnje,
v okviru možnosti, ki mu jih bo ponudila občina Kidričevo, uresničeval svojo nalogo. Pričakujemo torej primerjavo med projektom, ki ga je izdelal arhitekt Gregor Krašovec za staro lokacijo z novim projektom arhitektke Mojce Gregorskipri šoli, kije v izdelavi. To je stroka. In le takšno ravnanje je skladno z našo zakonodajo. S primerjavo prepričajte stroko, starše in javnost, katera lokacija nudi več in boljše otrokom. Zakaj bi v Kidričevem šli na slabše, tega ni potrebno, saj bi našim otrokom lahko privoščili najlepšo lokacijo in najsodobnejši vrtec v Sloveniji!«
Neža Šešo,
ravnateljica Vrtca Kidričevo
Mercator (je) najboljši sosed
Pred nekaj časa sem napisal dopis in ga pripravil za objavo v našem Štajerskem tedniku, in sicer o problematiki odpiralnega časa trgovine Živila na Potrčevi cesti. S skupino enako mislečih sem hotel protestirati zoper odločitev uprave Mercator SVS Ptuj o novem odpiralnem času trgovine Živila. Pripravljeni smo bili na podpisovanje peticije, s katero bi od uprave zahtevali upoštevanje naših želja, oziroma vrnitev starega odpiralnega časa za soboto in nedeljo! Pred skrajnim posegom sem se odločil o nameri obvestiti upravo SVS.
Na pogovor me je sprejel direktor maloprodaje g. Stegne in sva se pri tem zelo odkrito pogovorila o celotni problematiki. Obljubil je, da se bodo o problemu pogovorili in me o tem obvestili. Nisem preveč zaupal tem besedam in sem bil zato še bolj prijetno presenečen, ko sem dobil od direktorja SVS g. Sama Gorjupa zelo vljudno pismo, v katerem me obvešča, da bodo našim željam in pobudam ugodili. Še vedno sem bil sicer skeptik, sedaj pa sem vesel, da z ženo hodiva v trgovino Živila tudi ob sobotah zvečer ter v nedeljo dopoldan.
Svojo kritičnost moram nadomestiti s priznanjem in zahvalo za razumevanje, upravi SVS in vsem zaposlenim v Mercatorju SVS Ptuj pa samo to - res ste najboljši sosed.
Vojko Veličković
Ptuj - mesto brez kolesarjev
Na Ptuj nič več s kolesom, v kolikor pa že, pa le s »cankarjem« v žepu.
Občinski odbor Aktivne Slovenije Ptuj se je na svoji zadnji seji seznanil s sprejetjem Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj. AS Ptuj se strinja, da Ptuj nujno potrebuje novo prometno ureditev, vendar ne v obliki, kot jo predvideva nov odlok, še posebej pa nasprotujemo drugemu odstavku 3. člena odloka, ki se glasi: »Na območju za pešce je omejen promet z motorni-
mi vozili, vožnja s kolesi in
kolesi z motorjem pa prepovedana«. Predhodno pa 2. člen odloka govori o definiciji »območja za pešce« in trdi, da je to območje, kjer je promet s kolesi zgolj omejen.
V	ožje mestno jedro nič več s kolesom
Nova prometna ureditev tako prepoveduje vožnjo s kolesi v območju za pešce, medtem ko dopušča omejen dostop motornih vozil. Zato ni čudno, da je staro mestno jedro kljub omejitvam polno motornih vozil, ki po našem mnenju bistveno bolj ogrožajo pešce kot pa kolesarji.
V	AS Ptuj se sprašujemo, kakšno podobo bo imelo staro mestno jedro, ki že danes bolj ali manj sameva, zdaj pa v njem ne bo niti kolesarjev. Prav prihod s kolesom je bil za marsikoga najlažji način dostopa v Ptuj, saj brezplačnih parkirišč praktično ni (tam, kjer so, pa ob dežju padeš do kolen v blato), v modri coni pa ob špicah vlada pravi kaos. Odlok v svojem 26. členu določa, da bomo lahko kolesa puščali v »stojalih oz. mestih, namenjenih za parkiranje le-teh«. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi mestna oblast zagotovila zadostno število primernih stojal, saj je obstoječa mogoče prešteti na prste ene roke, zato nas ne čudi, da se kolesa puščajo tam, kjer to ni primerno.
In Ptuj naj bi bil mesto, prijazno domačinom in turistom? Predstavljajte si turista, ki si bo v Termah sposodil kolo in se odpeljal v mestno jedro, tam pa naletel na prepoved vožnje s kolesi.
V	AS Ptuj se sprašujemo, ali se odgovorni enostavno ne znajo »iti« turizma ali pa jim gre zgolj za lastne interese.
Bodo redarji kršilcem spuščali ventilčke?
In kakšen bo nadzor nad kršilci mestnega odloka? Predvidevamo, da bo peščica mestnih redarjev, komunalnih nadzornikov in inšpektorjev noč in dan dežurala na ulicah vstopa v staro
mestno jedro ali pa se bo na novo zaposlila »flota« redarjev. Dodajmo še, da v kolikor vas bodo uspeli pristojni ujeti s kolesom (vendarle ste vi na kolesu hitrejši), vas čaka globa 10.000 sit in jo bodo od vas izterjali takoj na kraju prekrška. Bolj iznajdljivi pa se boste morda v mesto odpravili z monociklom, saj bo vožnja z »biciklom« prepovedana.
V AS Ptuj zahtevamo, da se popravi 3. člen odloka v tistem delu, ki prepoveduje vožnjo s kolesi. Predlagamo ureditev po vzoru večjih mest, kot npr. Ljubljana, kjer je v območju za pešce dovoljena tudi vožnja s kolesi, vendar zgolj na posebej označenih površinah in to ustrezno označeno s prometno signalizacijo. To enostavno pomeni, da so kolesarske poti zarisane z belimi črtami po mestnih ulicah in se tako ločijo od površin, namenjenih pešcem. Ob tem se strinjamo s predlagano omejitvijo hitrosti na 10 km/h.
OO AS Ptuj: Mitja Petek
Bogovska dobrota
ptujskega
podžupana
G. Kerin! Strinjam se z vami, da enkratna denarna pomoč občine avtomatsko ne dvigne natalitete. Gotovo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za odločanje za starševstvo, med katere sodi predvsem socialna varnost. Vi pa trdite, da je naša država socialna, čeprav ste jo pod vladavino vaše LDS spremenili v vaš turbo-kapi-talistični peskovnik, na katerem ste celih deset let testirali potrpežljivost Slovenk in Slovencev.
Verjetno je posledica vaše dolgoletne funkcije direktorja CSD obsedenost s številkami, saj ste jih v vašem odgovoru vneto naštevali. V tistem delu, v katerem ste omenjali pare z 800.000 SIT mesečnih prihodkov, ste verjetno mislili predvsem na vašo plačo in plačo vaše žene. In na plače vaših kolegov - proračunskih porab-
nikov. Kot kaže, nekateri ne veste, kaj za večino državljank in državljanov pomeni 30.000 SIT.
Najprej fotografirajte svojo pisarno, ki ste jo, če se dobro spomnim, skozi lobiranje z ostalimi proračunskimi porabniki opremili z denarjem iz ptujskega proračuna, nato pa prepričujte Slovenke in Slovence o tem, kako socialno državo imamo in kako vi vneto skrbite za socialno ogrožene.
Naj vam sporočim, da ste popolnoma zgrešili BISTVO mojega predloga o dodelitvi enkratne denarne pomoči mamicam ob rojstvu otroka. Če že ne veste, kaj nekomu lahko pomeni 30.000 SIT, bi od nekoga z vašo izobrazbo pričakoval, da ve vsaj, kaj pomeni besedica POZORNOST. Tako kot več okoliških občin in od pred kratkim tudi MO Maribor bi lahko MO Ptuj mamicam ob rojstvu otroka namenila to POZORNOST. Sporočili bi jim, da se zavedamo, da so pogumne, ker so se v vedno težjih socialnih razmerah odločile za materinstvo. Sicer je bila moja želja, da bi MO Ptuj ta sklep sprejela brez dvigovanja tolikšnega prahu in da bi vsaj za nekatere mamice to darilo predstavljalo tudi prijetno presenečenje. Tako pa ste vi in vam podobni iz tega čisto po nepotrebnem naredili vaš politični poligon.
Morda pa vam gre v nos, da mamicam ne bi bilo potrebno nekoga pisno prositi za teh 30.000 do 50.000 SIT enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka. Sprašujem se, ali morajo vam vaši znanci, prijatelji in sorodniki najprej oddati prošnjo, šele nato pa mamici podarite šopek in darilo za novorojenčka.
Ob robu najine javne polemike pa naj zaključim, da je vaše bogovsko pojmovanje dobrote zame osebno povsem nesprejemljivo. Ko vi pišete, da bi se nekaj dalo iz proračuna, jaz trdim, da bi nekaj vrnili davkoplačevalcem - občankam in občanom Ptuja.
Predsednik MO SNS Ptuj Miroslav Letonja
Ptuj • Ekošola dr. L. Pivka
Zbiranje starih zdravil
Na OŠ dr. Ljudevita Pivka smo se odločili, da tudi naša šola postane ekošola. Z učenci smo se dogovorili, da bodo aktivnosti v smeri ohranjanja okolja potekale skozi vso šolsko leto. Lotili smo se različnih akcij zbiranja starega papirja, porabljenih kartuš, tonerjev, trakov ^
V mesecu marcu smo v okviru ekošole pričeli zbirati zdravila, ki jim je potekel rok trajanja. Starše smo pozvali k sodelovanju in jih prosili, da v okviru pomladanskega čiščenja pregledajo doma tudi predale z zdravili. Naročili smo jim, naj stara zdravila prinesejo v šolo in tako prispevajo svoj kamenček v mozaiku k čistemu okolju. Pri TIT smo izdelali ekokoš in veliko tableto. Z učenci smo se dogovorili, da tableta
ne sme nikoli priti v naravno okolje, saj bo onesnažila podtalnico in uničila bakterije. Te so nujno potrebne za vrsto naravnih procesov (naravno gnilobo, vretje, mlečno kislino, kisanje Antibiotiki jih uničujejo in snovi v naravi ne morejo krožiti ter se pretvarjati iz ene oblike v drugo.
Svojo akcijo želimo razširiti, zato pozivamo vse, ki jim ni vseeno za našo Zemljo, da se 21. aprila od 10. do 12. ure oglasijo na naši stojnici, kjer
jih bo čakal ekokoš za stara zdravila. Verjamemo, da tudi vas skrbi bodočnost našega planeta in želite svojim otrokom, vnukom, pravnukom ^ zapustiti dediščino, ki nam je le v posojo - ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE!
Ne pozabite, v petek, 21. aprila, pred blagovnico učenci OŠ Ljudevita Pivka Ptuj zbirajo stara zdravila.
Učenci z učiteljico Mileno Zupanič
BOXMARK LEATHER d.o.o., KIDRIČEVO
Mednarodno podjetje za proizvodnjo sedežnih garnitur za avtomobilsko Industrijo razpisuje prosta delovna mesta:
ŠIVILJA (več Izvajalcev)	[
Pogoji:
-	Izl(uànje na podobnih delih
-	možnost dela v dveh izmenah
VODJA PRIPRAVE DELA
Pogoji:
-	višja šoia tehnične smeri
-	Izi(uànje na podobnih delih
-	tekoče znanje nemškega Jezika
-	vodstvene sposobnosti
PRIREZOVALKE V ODDELKU
VODNEGA RAZREZA (4 Izvajalce) Pogoji:
-	znanje računalnika
-	možnost dela v več Izmenah
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas.
Prosimo, da ponudbe oddate osebno na naslov Boxmark leather d.o.o.,
Industrijsko naselje 10,2325 Kidričevo.
Boxmark leather G.m.b.H., Industrijska naselje 10,2325 Kidričeve, Telefon 02 7991 600
ADK d.o.o.
S preko 500 zaposlenimi in tremi obrati smo eno najuspešnejših podjetij kovinskopredelovalne industrije v Sloveniji. Jedro naše dejavnosti je izdelava zvarjencev iz visokotrdnostnih, drobnozrnatih jekel izklju~no za partnerje iz EU.
Zaradi pove~anega obsega poslovanja z novimi kupci vabimo k sodelovanju ve~je število izkušenih varilcev / varilk po MiG / MAG postopku. Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od dneva objave na naslov: ADK d.o.o. - obrat Do-lane, Dolane 33 A, 2282 Cirkulane.

€lMOMTd
&
\o.o.
GRnDB€Nn
MCHnNizflcun
€L€KTROMONTflŽfl
RISKSRNDCR GRBROV« s.p.
IZVAJAMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestišč
-	polaganje infrostrulfturnih vodov
-	jovne razsvetljave
ter vsa dela vezana na nizke gradnje.
ŽNIDRRIČCVO NflBRCŽJC 12,2250 PTUJ, gfflgeifflont@siol.nel, TCl.: 02 / 74« 18 90. GSM: 041 648 255.031 648 255. iuuiiu.ging-elmonl.si
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel in Debitei Cena za klld 80 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Ollmoblie d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žaiec
l^eM(\KO\lf\ ULICfi I PTUJ .

\I '
o-troika -trgovina.
0. M
K
omošfc/i mçoùiMA
UGODNA PLAČILA: - gotovina - trajnik - od plače - na obroke - čeki - kartice
AíÍBeicomlžíW'^
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 wvw.belcont.si
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
poslovna skupina
priznanje za nalboliše dosežke v gradbeništvu:
•	ZAMONTAŽOPVC OKEN IN VRAT
•	ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdeild in storitvami:

|i''	okna
|i''	vrata
H''	garažna vrata
|i''	industrijska vrata
r senčila |i'' zimski vrtovi ir izolacijske steklene fasade
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
^avni dsfl,
S

Bi
jr
tenzor
Al<ciia: VARNI DOMA


Zakaj bi živeli v strahu?
O
Pripravili smo vam igemno ponudbo VARNI DOMA:
Sistem za odkrivanjeinjavljanjevloma ter sistem zgodnjega odkrivanjainjavljanja požara.
Paicet sestavlja:
Alarmna centrala DSC PC 1565, tipkovnica, javljalnik Bravo 2.01 DSC, zunanja sirena z bliskavico, optični javljalniki (5x protivlomni in 4x protipožarni).
498,70 €
) 119.509,30 SIT
' (cena s popustom)
Dodatne Informacye potiHte na spletnih sti^neh wmv.tenzor^

Možnost plačila na več obrokov: BREZOBRESn.
giii) iH'ij^'TT I
Vse cene vsebujqo DDV. Izračun cen je narejen ob predpostavki, daje izvajalec inštalaterskih in montažnih del podjele Tenzor d.o.o. Montaža in ožičeiije nista zajeta v ceno. Za izračun cen v evrih je uporabljen centralni paritetni tečaj, kije bil določen ob vstopu Republike Slovenije v ERM n (1 € = 239,64 SIT). Akcija velja do konca maja 2006 oziroma do odprodaje zalog.
Tenzor, d.o.o., družba za tehnično varovanje.
Mariborska c. 13, Ptuj | tel.: 02 / 78 80110, e-pošta: tenzor@tenzor.si
Pričetek šole golfa v soboto, 15.4.2006.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
niSn n • y [F uu
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel,: +38ó(2|788 91 10, fax: +380(2)788 91 11, E-mail: golf@golfinvest-ptuj,si
DOBRODOŠLI NA 3. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 20. MAJA 2006
Áayers;^ TEDNIK
rodem
Slovenske železnice
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933._
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol. net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
POPRAVILO TV-, video- radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič s. p., Borovci 56 b. Tel. 775 49 61, GSM 041 631 571.

NUDIM skupinske in individualne instrukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovič s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
BREZPLAČNO finančno svetovanje, posredovanje pri nakupu in prodaji vseh vrst delnic (poslov. GBD, d. d., Kranj), trženje vzajemnih skladov, urejanje potrošniških kreditov, rentna in premoženjska zavarovanja, pomoč pri uveljavljanju odškodnin in fotokopiranje. Vaš finančni center Posredništvo Cekin, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
■TTT1
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve električnih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter električne ključavnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.

RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
www.tednik.si
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20 in 25 v prodajni akciji april. Bruno Šurbek s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025-303.
GSM-, RTV-servis in trgovina na Ptuju, AKCIJSKE CENE MOBITEL APARATOV ob sklepanju ali podaljšanju naročniškega razmerja, prehod številk s Simobila, Vege in Debitela k Mobitel operaterju, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507.
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www. pleskarstvo-bezjak. si. ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
SVETOVANJE v vseh vrstah financ, urejanje financiranja nepremičnin -lastnih ali nakupov premičnin, vozil in strojne opreme na osnovi OD in pokojnin na osnovi bonitet pravnih oseb. Pokličite 041 672 449. Svit, s. p., Zvezdana Hedžet, Strossmayer-jeva 11, Maribor.
KMETIJSTVO
PRODAMO VINO kvalitetno belo mešano po ceni 250 SIT/L za količine nad 25 L. Inf. na tel.: 031/ 733 157 po 16. uri._
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
SADNO DREVJE - jablane, stare in nove sorte, tudi na semenjaku, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, višnje, nešplje, nektarine -vam za spomladansko sajenje nudi Drevesnica Holc, Zagorci 61, Jurš-inci, tel. 02 758 0891 ali 041 391 893.
PRODAM brejo telico po izbiri. Tel. 031 207 156._
PRODAJAMO JABOLKA sort idared in jonagold. Sadjarstvo Marjan Tašner, Dolič 36, Destrnik.
SEMENSKI krompir sorte disire in sante - uvoz, 4- in 6-redno pnevmatsko sejalnico z dograjevalcem prodam. Tel. 790 72 21._
PRODAM kravo, staro 5,5 leta, brejo - v osmem mesecu. Tel. 041 825 057.
PRODAM DVA bika simentalca, stara leto dni, tri breje telice (8 in 9 mes.), traktor Deutz Far 40, pred-setvenik 2,20 m, škropilnico 330 l in tračni obračalnik 2,20 m. Tel. 040 657 751 ali 803 65 92.
PRODAM telico simentalko v 9. mesecu brejosti, A-kontrole. Tel. 041 396 351 ali 761 09 52.
PRODAM poceni trifazno reporez-nico, ličkalnik za koruzo, cisterno za gnojevko 2.200 l, škropilnico - traktorsko 340 l. Tel. 719 50 96._
PRODAM kletke za kokoši nesnice. Tel. 041 758 020.
KUPIM kmetijski traktor. Tel. 041 558 979.
PRODAM samonakladalno prikolico SIP 17, dvoredni sadilec koruze OLT in traktorsko 200 l škropilnico in puhalnik za seno z ele. motorjem. Tel. 031 602 092.
PRODAM silos prikolico, živinsko prikolico, molzni stroj na en vrč, traktorsko škropilnico. Tel. 041 220 193.
PRODAM kosilnico Bucher SIP z Magovim motorjem, dobro ohranjeno, cena 195.000 sit. Tel. 031 833 974.
KUPIM traktorsko prikolico za prevoz živine. Tel. 02 740 143.
PRODAM KROMPIR za nadaljnje sajenje, sorte disire, romano in bright. Tel. 041 522 165._
PRODAM rotacijsko koso 135, sejalnico Olt za koruzo - dvoredno ter tračni obračalnik 220 SIP Tel. 793 58 91._
PRODAM mešalec za gnojnico in prašiče, težke od 100 do 130 kg. Tel. 031 410 209._
UGODNO prodam montažni svinjski hlev (štalunec) za 6 kosov prašičev s koriti in seno v balah. Tel. 768 67 01 ali 041 855 063.
BELE kokoši 4 kg po 750 sit za žival prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, kletke za nesnice, možnost dostave na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582 14 01.
KUPIM gozd na območju Haloz. Telefon 041 560 251.
PRODAM pšenico in koruzo, lušč-eno ali v storžih. Telefon 031 487 986.
PRODAM balirko za štirioglate bale in snežni plug. Tel. 041 521 863.
KUPIM starejši traktor do 35 konjev, brezhiben. Telefon 041 598 931.
NEPREMIČNINE

IINSAI!^
£1
ercator
CaQpSPDijQaíPDSCSG POddJ
Ormoška cesta 30, Ptuj
I PRIREDnVE V APRILU 2006
PETEK.14. april 2006. Ob 17. uri
VEUKOHOeilA usnmujiuui
Samostojna hiša, Donava - Polenšak, 1.2002,120 iii2 (PtM), zemlj. v U1617 iii2, klet v izmeri 25 m2, vinograd z 250 trsi, vbilžini je trgovina, šda, poŠta, cena: 20.900.000 SiT, iD174n.
Mb: 02122 999 22 Ptuj: 02/ 77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
PRODAM VINOGRAD s 670 trsi na Kogu - Jastrebci, skupaj 83 arov, in majhno staro hišo (60 m2), asfalt do dvorišča, cena 2.600.000 sit. Tel. 040 246 480.
30 a zemljišča za obrtno gradnjo, Ptuj - desni breg, prodam. GSM 041 561 893.
HIŠO na lepi legi na Ptuju prodam ali zamenjam za dvosobno stanovanje. Tel. 02 771 12 15 ali 041 296 633.
PRODAM delavnico - skladišče, 150 m2, indu. elektrika, lahko s 45 ari zemlje, 5 km iz Ptuja. GSM 041 561 893.
V	NASELJU GRAJENŠČAK ob potoku Grajena prodam starejšo stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in 5,8 ha zemljišča, cena 12 milijonov. Telefon 031 299 888.
V	PTUJU - Arbajterjeva 9/II - prodam enosobno stanovanje, 41,6 m2. Tel. 041 634-100._
NA PTUJU prodam takoj vseljivo dvoetažno hišo. Tel. 041 380 006.
PRODAM komunalno urejeno parcelo v Moškanjcih. Informacije 041 914 303.
TRISOBNO STANOVANJE v Ptuju prodam. Cena 16 milijonov. Telefon 031 684 696.
I Ob pričakovanju praznovanja
letoinje Velike noči I vas vabinno I v ustvarjalno delavnica, kjer boste I spoznali kakšno^ I novo teiiniko <
I velikonočnih jajčklzkrep I papirja bonno /jg
izdelovali cvetje I in vesele zajčke, ki bodo okrasili velikonočno mizo tradicionalnih dobrot. I Pa vesele velikonočne praznike!
S0B0TA,15. april 2006, Od 16. do 20. ure.
S SVETOVJUIJIO ŽnUEMJA
V akcijskem letaku linije Zdravo življenje v obdobju med 16. marcem in 18. apriiom poiáčlte kupon, ki vam zagotavlja vrsto brezpiainih zdravstvenih meritev in svetovanj. Predstavili se bodo; ) Društvo za zdravje srca in ožiija
I, krvnega s
wja,
hoiesterola
I ® CiNDI Siovenija - prikaz nordijske hoje ter program opusti kajenje I® Zavodi zazi
no varstvo Siovenija - svetovanje za zdrav nafiin prehranjevanja ter prikaz prehranske
" nepremičnine
info: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nalcup
garaže, vsi priicijučici, CK, taicoj vseijivo! CENA:od 18 mio SIT (2-sob. stan. 51,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s st. s i
INSAd.o.o.. Mariborska cesta 40. Šentilj v Si. Gericaii
MOTORNA VOZILA
OPEL ASTRA 1,416 V, 1999, 65.000 km, kov. zelena, reg. 2/07, štiri vrata, prodam. GSM 041 485-754.
PRODAM kombi daihatsu, letnik 1994, prevoženih 125 tisoč, registrirano do februarja 2007, cena 120 tisoč tolarjev. Tel. 031 221 588.
KUPIM jugo, zastavo 101 in 128. Tel. 041 837 077.
ALFA 155 1.8 TWIN SPARK, vsa oprema, reg. 6. 7. 2006, prodam za 250.000 sit. Pustim cestnino in zavarovanje. Telefon 031 787 561.
RAZNO
9
REPUBLIKA SLOVENUA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Dunajska c. 48, P.P.653, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400, Tele&ks: (01) 47 87 422
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na
1. PROSTORSKO KONFERENCO
za državni lokacijski načrt za glavno cesto Ptuj-Markovci,
ki bo 20. aprila 2006 ob 14.00
v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za glavno cesto Ptuj-Markovci. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Osnutek programa priprave in povzetek za javnost sta na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana, vsak delovni dan med 13.00 in 15.30, na sedežih Mestne občine Ptuj, Občine Videm in Markovci, in sicer v času uradnih ur, in na spletni strani Direktorata za prostor, http://www.gov.si/upr/aktualno.php, v rubriki Obvestila za javnost.
Metka Černelč, generalna direktorica Direktorata za prostor
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
® dr. med. J. Tina Sentočnik, ter njeni sodelavci vam bodo svetovaii iz področja preprečevanja debelosti ® kuhar Dantes bo prikazal, da je iahko zdravo tudi dobro. ® Poizkusili pa boste lahko vse izdelke linije Zdravo živijenje. Naredite tudi vi nekaj za svoje zdravje! Vabijenil
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem enoinpolsobno stanovanje v Ptuju, delno opremljeno. Telefon 041 428 673, 041 478 476.
APARTMANI SUPETAR, otok Brač, www.apartmanivuskovic.com, tel. 0038521630349, mob. 00385917609478.
FILIP JAKOV, oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m do plaže, SAT TV, klima (posteljnina in brisače, vse v apartmaju). Tel. 00385 98 544 127.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
Petek, 14. april
11.00
12.00
12.00
18.00
19.00
19.30 20.00
Ptuj, kapela nekdanjega dominikanskega samostana, odprtje razstave Koi'kor kapljic, toi'ko let
Ptuj, galerija Magistrat v prvem nadstropju Mestne hiše, otvoritev razstave Romska kultura
Ptuj, Dornavska cesta, Mercatorjev center, nastop folklorne skupine ob spremljavi harmonikarjev Mirana Podhosnika in Vojka Vidoviča, za popestritev bodo poskrbele članice Vokalne skupine Spominčice iz Ptuja; vabi Varstveno-delovni center Sožitje Ptuj Maribor, Pokrajinski muzej - Sinagoga, otvoritev fotografske razstave profesorja praške akademije FAMU Pavla Diasa, Globine spomina Ormož, stara restavracija, potopisno predavanje o Tajski, Igor Horvat - Seri
Ptuj, Mestno gledališče, Bdenje, za izven
Ptuj, CiD, potopisno predavanje o Kubi
Ptuj, CID, odprtje razstave fotografij Romska kultura
Ptuj, CID, Praznovanje otroških rojstnih dni, informacije 780 55 40
Maribor, na Štuku, Zvezde za živali, dobrodelni koncert, s katerim se
bodo zbirala sredstva za delovanje mariborskega azila za živali
Sobota, 15. april
19.00 Ormož, stara restavracija hotela, predstavitev programa "Europe for a change""
20.00 Polenšak, ob vznožju cerkve, Pasijon oziroma prikaz Kristusovega
trpljenja v živo 21.30 Ptuj, Kolnkišta, koncert skupine Res Nullius
Nedelja, 16. april
19.00 Ptuj, CID, projekcija filma Žrtvovanje
Ponedeljek, 17. april
6.00
11.00 17.00
17.00
20.00
Ormož, zbiranje pred gradom, pohod, Po Slomškovi planinski poti II. del - od Kolobja do Sloma, čas hoje 8 ur, vabi PD Ormož Markovci, blagoslov mrliške vežice, v okviru 7. občinskega praznika Velika Nedelja, dvorana Zadružnega doma, proslava ob prazniku krajevne skupnosti Velika Nedelja
Cirkulane, v večnamenski dvorani, komedija Zakonski vrtiljak, v izvedbi KD Cirkulane
Polenšak, na prostem ob vznožju cerkve, Pasijon oziroma prikaz Kristusovega trpljenja v živo
Ptuj, Planinsko društvo vas vabi na izlet, Oplotnica - Črno jezero, vodi V. Dabič, informacije na telefon 777 15 11
Četrtek, 20. aprila
13.00
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predavanje o vpisu v slovenski register nesorodnih dajalcev kostnega mozga
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Velika noč - največji in najstarejši krščanski praznik. Kako doživljajo veliko noč, smo vprašali mimoidoče na ptujskih ulicah. Pater Marjan iz župnije svetega Jurija na Ptuju razkriva pomen praznika velike noči. Običaji izdelave presmecev in priprava velikonočnih jedi na Štajerskem. Reportažni zapis ""Po Jezusovih sledovih"" iz svete dežele Izraela sta pripravila novinar in urednik Franček Jauk in Tinček Ivanuša.
Kino Ptuj
Petek, 14. april, ob 20.00 Vera Drake. Ob 22.15 Rožnati panter Sobota, 15. april, in nedelja, 16. april, ob 18.00 Gora Brokeback. Ob 20.30 Rožnati panter.
Kolosej Maribor
Petek, 14. april, ob 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 00.00 Ko pokliče tujec. Ob 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.00, 16.50, 18.00, 19.00, 20.00 in 22.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.05 in 21.40 Osem ujetih. Ob 21.10 in 23.30 Požarni zid. Ob 17.15 in 19.15 Tvoji, moji, najini. Ob 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Hiša debele mame 2. Ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Prvinski nagon 2. Ob 20.15, 22.15 in 00.15 Brez povratka 3. Ob 15.05 in 19.40 Rožnati Panter. Ob 16.35 in 18.25 Film za zmenke. Ob 16.25, 18.45, 21.00 in 23.10 Karavla. Ob 21.15 in 23.55 Zadnji udarec.
Sobota, 15. april, ob 13.45, 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 00.00 Ko pokliče
tujec. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 12.30, 14.00, 14.40, 16.00, 16.50, 18.00, 19.00, 20.00 in 22.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.05 in 21.40 Osem ujetih. Ob 21.00 in 23.30 Požarni zid. Ob 13.15, 15.15, 17.15 in 19.15 Tvoji, moji, najini. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Hiša debele mame 2. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Prvinski nagon 2. Ob 20.15, 22.15 in 00.15 Brez povratka 3. Ob 13.05, 15.05 in 19.40 Rožnati Panter. Ob 12.55, 14.45, 16.35 in 18.25 Film za zmenke. Ob 14.00 Madagaskar. Ob 16.25, 18.45, 21.00 in 23.10 Karavla. Ob 21.15 in 23.55 Zadnji udarec.
Nedelja, 16. april, ob 13.45, 15.50, 17.50, 19.50, 21.50 in 00.00 Ko pokliče
tujec. Ob 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 in 23.40 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 12.30, 14.00, 14.40, 16.00, 16.50, 18.00, 19.00, 20.00 in 22.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 17.05 in 21.40 Osem ujetih. Ob 21.10 in 23.30 Požarni zid. Ob 13.15, 15.15, 17.15 in 19.15 Tvoji, moji, najini. Ob 14.20, 16.30, 18.40, 20.50 in 23.00 Hiša debele mame 2. Ob 13.50, 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Prvinski nagon 2. Ob 20.15, 22.15 in 00.15 Brez povratka 3. Ob 13.05, 15.05 in 19.40 Rožnati Panter. Ob 12.55, 14.45, 16.35 in 18.25 Film za zmenke. Ob 14.15, 16.25, 18.45, 21.00 in 23.10 Karavla. Ob 21.15 in 23.55 Zadnji udarec.
VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD VRTEC PTUJ
PREÏERNOVA 29/III., 2250 PTUJ, S /02/ 74 92 800, fax /02/ 74 92 810 VRTEC PTUJ
OBJAVLJA
javni razpis za vpis pred{olskih otrok v vrtec za {ol. l. 2006/2007.
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šol. l. 2006/2007 do 10. 5. 2006 na upravi Vrtca Ptuj, Prešernova 29/III, in sicer:
-	v ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure,
-	v sredo od 7. do 17. ure in
-	v petek od 7. do 13. ure.
Otroci lahko obiskujejo oddelke za otroke od enega do treh let (jasli) ali od treh let do vstopa v šolo (vrtec) in kombinirane oddelke od 2 do 4 let v naslednjih programih:
a)	dnevni program v vseh enotah Vrtca, ki imajo različni poslovalni čas od 5.30 do 17.00,
b)	dvoizmenski program (to je izmenično dopoldne in popoldne) v enoti Mačice, Potrčeva 9/a, in Narcisa, Raičeva 12,
c)	program za otroke s posebnimi potrebami. Prijazno vabljeni
Komisija za sprejem otrok
30 ŠtajerskiTEUHlK
Poslovna in druga sporočila
petek • 14. aprila 2006
barva disperzijska Distempera 15I..12,93
valjček 25cm....................................2,49€
barva temeljna CX. rdeča................3,75 €
barva temeljna 0,751 siva.................3,75 €
rokavice vrtne..................................0,49 €
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA sit		€	BARVA
FIATPUIÏÏOU	2002	1.100.000	4.099,16	KOV. SIVA
FlATMAREAUiP	190012.»	960.000	3.984.27	KOV SIVA
FDRDFDCUS1.SUMUZ.	1999 kup. SLO	1.100.000	4.907,78	KOVTEM.RUEČ
FDRDMQNDE02,DTIICIKAnAV.	2003	2.200.000	9.609,38	SREORN
KIARI01.SLS	2001	1.040.000	4.339,84	KOV ZELENA
OPELASTRAUUMUZ.	1097	660.000	2.764,13	RDEČA
OPELMERIVAUliïl	2006	2.000.000	12.060,76	KOV SIVA
PEUGEOT 206 2,0 RDI BREAK	2002	1.990.000	0.304,12	KOV MODRA
RENAULT CLIO URN	1090	500.000	2.000,48	KOV MODRA
RENAOLT CLI01,6 ilGV	2001	1.200.000	6.416,48	RDEČA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	1.060.000	7.710,91	KOV ČRNA
RENAULT MEGANE SCEN. 1,6	1090	1.100.000	4.099,18	KOV MODRA
RENAULT MEGANE 1,9 OCI	2003	2.670.000	19.724,41	KOVOOR.RDEČA
VW PASSAT 1.6 UMUZ.	1907 hip. SLO	1.200.000	6.341,34	KOV ČRNA
VWSHARAN1,9T11I	2002 kup. SLO	3.460.000	14.390,69	SREORN
Na zalogi preko 40 vozil.			na v EUR je obračunana po centralnem paritetnem teiaju 239,640	
zaščitna poklicna in promocijska oblačila, obutev, rokavice,-

ZAŠČITA PTUJ d.0.0., Rogozniška c.13, PtiO, tel.: 02 779 71 11 e-mail: info@zascita-ptuj.si, www.zascita-ptuj.si
5
((ii/2280110
1
H
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUHUU DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DOČETRIKAZJUTRU DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlksl, za večje objave predhodno pokličite.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		rsm ^ r«		
CrmOENXSABAMSX	1999	1.150.000	4.798,86	KOV. ZELENA
CrmOENXSARAMiSX	1998	980.000	4.089,47	KOV. MODRA
RENADiriAGlJMl,6l6VIIXE	1998	1.190.000	4.965,78	BELA
ŠKODA FABIA1,4MH	2000	1.150.000	4.798,86	KOV MODRA
ŠK0DAFEUCIAl,3m	2001	760.000	3.171,42	MODRA
DAEWOO lANOS 1,5	1998	520.000	2.169,92	KOVM,FNA
PEUGEOT 4061,8 16VXT	1999	1.090.000	4.548,49	KOVZLAIA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2001	2,130,000	8.888,33	KOV MODRA
OPElC08SAl,012VCnY	1997	630.000	2.628,94	KOVVÈNJA
PEUGEOT 1061,1 IXR	1998	680.000	2.837,59	BELA
CITROEN PICASSO 1,816V	2000	1.799.000	7507,09	KOV S. MODRA
VOlKSmOEN POLO 1,6 CLASSIC	1997	790.000	3.296,61	MODRA
MAZDA 323 C 1,51	1996	660.000	2.754,13	KOV ZELENA
toyoïa™si,o	1999	1.140.000	4.757,14	KOV SREBRNA
PEUGEOT 1061,01	1999	830.000	3.463,53	KOV SREBRNA
AlEAROMEO 1561,816VI SPARK	1998	1.250.000	5.216,16	RDEČA
OPEL CORSA 1,012V OTY	1998	660.000	2.754,13	ČRNA
RENADU THALIA 1,4 RI	2001	920.000	3.839,09	KOV SIVA
MSSANMICRA1,4TEKNA	2003	1.880.000	7.845,10	KOV SREBRNA
ADDIA62,4	1998	1.980.000	8.262,39	KOV MODRA
RENAmiCUO 1,2	1999	860.000	3.588,72	KOV SREBRNA
VOLKSmGENGOLFIVl,4l6V	2000	1.520,000	6342,85	KOV BORDO. RD.
SEAT CORDOBA 1,4 JUBILLE	1998	780.000	3.254,88	RDEČA
FORD FOCUS mGON 1,6	2002	1.980.000	8.262,39	KOV ČRNA
R MEGANE 1,6 COUPE PRIVn,FfiE LUX	2005	3.170.000	13.228,18	KOV ČRNA
FIArMAREAl,6l6VSX	1997	780.000	3.254,88	KOV SREBRNA
FIArPUNT01,2SX	2001	1.090.000	4.548,49	RDEČA
PEUGEOT 3061,6 BREAK	2001	1.540.000	6.426,31	KOV SV. MODRA
CrreOENXSARA 1,41 COUPE	2000	1.230.000	5.132,70	KOVVÉNJA
MAZDA 323 C 1,51	1996	780.000	3.254,88	KOV ČRNA
SEAT IBIZA 1,0	2000	1.080.000	4.506,76	KOV MODRA
MERCEDES BENZA160	1999	1.860.000	7761,64	RDEČA
Informativni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 - 1 EUR

Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš s.p.
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 IVIarkovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
Razpored dežurstev zobozdravnikov
petek, popoldan sobota, do 8. do 12. ure Velimir Trifunac, dr. dent. med v Maj{perku
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavčkov se zbudi, s cvetjem zemlja se zakrije, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Vidovic
IZ HAJDOŠ 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pripomogli za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoča: sin Jože in hčerka Marija Hentak
z družinama
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
Trajanovo 1, Ptuj (ob Maribonki cesti), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obroinego odploiila
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
www.snnlgoc.si
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonovICa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
www.tednik.si
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru po~ivali vsi, delo za vselej kon~ali, v hi{o O~etovo {li.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka
Antona Krusica
17. 1. 1924 t 5. 4. 2006 IZ KOČIC 43/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Zveru za opravljen obred in sv. mašo, govorniku Tončku, pogrebnemu podjetju Mir in družini sestre Trezike.
Vsem in vsakemu prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin in hčerke z družinami
Prazen dom je in dvori{~e, zaman oko te naše i{~e, ni ve~ tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer Bog tvojo večno pot pozna.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice in tašče
v
Ane Stumberger, roj. lanžekovič
IZ GAJEVCEV 25 A
1926 - 2006
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala govornicama za izrečene besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir.
Posebej se zahvaljujemo Zavodu za šolstvo, sodelavcem CŠOD dom Štrk in Kurent, kolektivu Cvetje Bezjak, Estrihi Ambrož, kolektivu trg. Vrtnica. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ugasnila je luč
življenja, se prižgala luč
spomina, ko ostaja v srcu
tiha, skrita bole~ina.
SPOMIN
Elizabeta
14. 5. 1987
Anton
13. 4. 1996
Zorec
Z GRAJENŠČAKA 89
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižgete svečko. Zelo vaju pogrešamo.
Vajini najdražji
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, da sem nehal trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka, brata, strica, tasta in prijatelja
Jožefa Sužnika
IZ PLACARJA 32
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili soža-lje.
Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem in pogrebnemu podjetju Jančič.
Tvoji najdražji
Tam, kjer si ti, ni ne sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v srcih nam živi. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče in babice
Pavle Čus
IZ SAVCEV 83
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečeno ustno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za ganljive besede slovesa ter hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jože, snaha Olga, vnukinji Eva in Monika ter vsi, ki smo te imeli radi
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 83. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica in prababica
Jožefa - Pepca Šibila, roj. Purg
S POBREŽJA 45, VIDEM
Dragi sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci, hvala vam, da ste bili z nami ob dnevu slovesa in pospremili našo mamo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala govorniku g. Francu Kodermanu, duhovnikom za molitev in opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu še enkrat hvala.
Žalujoči: sinova Martin in Viljem z ženo Katico, vnuka Boštjan in Aleš s Patricijo in pravnuk Tian
OSMRTNICA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedek
Alojz Čucek
Z NATAŠINE POTI 1 NA PTUJU
Zadnje slovo od pokojnika bo v soboto, 15. aprila 2006, ob
12. uri na ptujskem pokopališču.
Žara bo pripeljana v mrliško vežico v petek ob 14.30.
Žalujoči: žena Albina, sinova Milan in Ljubo
z družinama
Že leto dni v grobu spiš,
a v srcu mojem še živiš,
ni ure, ne dneva, ne noči,
povsod si z mano v srcu Ti,
saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni,
ostala je praznina, ki zelo boli.
SPOMIN
13. aprila bo minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, stari ati, prastari ati, brat, stric, tast in svak
Karel Leskovar
IZ APAČ 249
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Tam, kjer sta vidva, ni sonca, ne luči in vajin nasmeh še v srcih nam živi. Nihče ne ve, kako boli, ko zavemo se, da vaju več ni.
V	SPOMIN
Boleč je spomin na 13. april pred 20 leti, ko nam je za vedno zaspal naš dragi ata in stari ata
Jože Gajzer
IZ PODVINCEV PRI PTUJU
in na 2. junij pred 19 leti, ko smo se morali posloviti od drage mame in stare mame
Ane Gajzer, roj. Kuhar
IZ PODVINCEV PRI PTUJU
V	naših srcih in mislih bosta vedno z nami. Vsem, ki se ju kakorkoli spomnite, prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
Hčerki Jožica in Lizika z družino ter vnuka Mitja in
Silvo z Alenko
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Stanka Skledarja
(1924 - 2006) IZ KOČIC 69 A
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so darovali za maše, prinašali cvetje in sveče in nam izrekali sožalje.
Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj, domačim cerkvenim pevcem, pevcem zbora sv. Viktorina Ptujskega, govorniku Antonu Kolarju, tistim, ki so nosili luč, križ in zastavo, in pogrebnemu podjetju Mir. Najlepše se zahvaljujemo duhovnikom: domačemu župniku g. Stefanu Zveru, bratu p. Gavdenciju Skledarju, svaku g. Jožetu Topolovcu, minoritskim patrom: p. Emilu Križanu, p. dr. Slavku Krajncu, p. Janezu Kmetcu, p. Benjaminu Mlakarju, p. Marjanu Vogrinu, p. Jožetu Krambergerju in nenazadnje p. Milanu Kosu, provincialu slovenske minorit-ske province, ki je vodil pogrebno mašo.
Žalujoči: žena Marija in otroci: Minka, Stanč, Ančka, Franc, Jožica, Janči in Venči z družinami, enajst vnukov in štirje pravnuki
Kje si, ljuba mama, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, tašče in sestre
Marije Mlakar, rojene Kukovic
IZ SEL 25
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa pisno in ustno izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo DU Sela, sodelavcem Jožice Lam-berger, s. p. - farma Kidričevo, patroma Cristianu ter Andreju za opravljen cerkveni obred, g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem, prav vsem, iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Že leto dni v grobu spiš, v naših srcih ti živiš, spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel, ker dokler bomo mi, boš z nami ti.
SPOMIN
9. marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi sin
Franc Bezjak
IZ VITOMARCEV 52
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Katerikrat začutimo,
kako iztezaš roko k nam
od drugod.
In toplina,
ki je bila samo tvoja,
je za kratek, dragocen trenutek
spet z nami.
SPOMIN
Elizabeta Kukovec
10. 4. 2005
10. aprila je minilo eno leto grenkega spoznanja, da ja za vedno zaspala naša draga mama, tašča, babica in prababica. Vsem in vsakemu posebej, ki obiskujete njen grob in prinašate sveče in cvetje in postojite z lepo mislijo, iskrena hvala.
Otroci z družinami
Skromno si živela, v življenju mnogo delala, trpela. Nisi umrla zato, ker nisi hotela živeti, umrla si zato, ker bolezen je to hotela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, svakinje, sestre in tete
Marije Murico
IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 47
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Posebna hvala Preventu Halogu, Komunalnemu podjetju Ptuj, upokojenskemu društvu ter Rdečemu križu Destrnik. Hvala govorniku za izrečene besede slovesa, g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinova Janez in Albin ter hčerka Marjana z družinami
Presenečenje v Celju • Naj mehanik leta 2006 prihaja iz Zabovcev
Janez Krajnčič: »Avto ne reče 'au'
ne pove, kje ga kaj boli.
«
Na 15. sejmu Avto in vzdrževanje, ki je potekal na Celjskem sejmišču od 7. do 13. aprila, je na tekmovanju avtomehanikov v ostri konkurenci mojstrov iz uveljavljenih slovenskih avtoservisov prepričljivo zmagal 28-letni Janez Krajnčič iz Zabovcev v občini Markovci in si s tem pridobil naziv Naj mehanik leta 2006.
Če se po jutru dan pozna, potem bo Janez Krajnčič v življenju še veliko dosegel. Komaj 28 let ima, pa je že postal naj slovenski mehanik leta 2006. Rojen je bil leta 1977 v Ptuju, živi v Za-bovcih, a sam pravi, da je od rane mladosti dobesedno obseden z avtomobili in mehaniko. Zato se je takoj po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Markovcih, šel učit za mehanika v Petovia avto Ptuj in pričel vajeniško dobo v 1. generaciji vajencev.
Leta 1994 je po končani vajeniški dobi nadaljeval šolanje na strojni tehnični šoli v Ptuju, a je pri vojakih na Vrhniki raje ostal v tamkajšnji avtomehanični delavnici. Po vrnitvi se je zaposlil kot mehanik v kolektivu Avtobranko, Branka Pšajda v Pleterjah, kjer je uspešno izpopolnjeval svoje znanje na vseh vrstah sodobnih avtomobilov vse do oktobra leta 2004, ko ga je želja po napredku zapeljala na samostojno podjetniško pot.
Sprva je avtomobile popravljal kar na dvorišču domačije v Zabovcih, če je bilo vreme slabo, pa mu je za avtomehanično delavnico služila kar domača kolarni-ca. Vso zimo je delal na mrazu, spomladi leta 2005 pa je padla odločitev in na mestu, kjer je bila do tedaj kolarni-ca, je kmalu zrasla avtome-hanična delavnica, v kateri je pričel samostojno obrt.
Predvsem po zaslugi izredne nadarjenosti, avtome-haničnega znanja, spretnosti in iznajdljivosti je Avtoservis Krajnčič v Zabovcih zelo hitro zaslovel daleč naokoli in si v dobrem letu pridobil
že tudi kar precej uglednih strank. Obseg dela se je tako hitro povečal, da je že julija lani zaposlil avtomehanika Gorazda Jurgca in svojo ženo Matejo, danes pa v njegovem avtoservisu opravljajo tudi vse teste in logistiko za vse vrste avtomobilov.
Janez, kaj vam pravzaprav pomeni vaše delo, kaj pomeni biti avtome-hanik?
"Predvsem veliko odgovornost, zato sem dosleden in natančen, kajti zame je najpomembneje, da je stranka zadovoljna, verjetno imamo zato dela čez glavo. Upam, da mi ne bo zamerje-no, ampak delo avtomehani-ka je po svoje zapleteno kot dela kirurga, še slabše je, saj avto ne reče 'au' in ne pove, kje ga kaj boli."
Kako to, da ste tako mladi že sodelovali na avtosejmu v Celju?
"Zmeraj sem bil za napredek in na celjskem avtosej-mu sem bil prvič že pred dvema letoma. Ker imam v sebi žilico avtomehanika, sem takoj videl svoj izziv v tekmovanju. Z ženo sva se o tem pogovarjala, zato je na letošnji sejem prek Obrtne zbornice prijavila tudi ekipo našega Avtoservisa."
Za kakšno tekmovanje je šlo, koliko vas je sodelovalo?
"Prijavili smo se za tekmovanje v kategoriji avto-mehanik in malce me je presenetilo, ko sem v soboto, 8. aprila, zjutraj stal v družbi 24 avtomehanikov, po napisih na delovnih oblekah so bili iz uglednih, pravzaprav vodilnih in uveljavljenih avtoservisov po vsej Sloveniji. Najprej smo pisali pisni test,
28-letni Janez Krajnčič s pokalom, na katerem piše Naj mehanik leta 2006!
Foto: M. Ozmec
ki je bil zelo zahteven, saj je bilo treba uporabiti znanje od 1. letnika avtomehanič-ne šole do najsodobnejših znanj iz avtomehanike, v strokovni komisiji pa so bili isti člani kot v komisiji za mojstrske izpite."
A vendar ste se dokazali in uspeli?
"Hm, na razglasitvi rezultatov pisnega dela mi je najprej vzelo sapo, saj so takoj povedali, da je zaradi premajhnega števila zbranih točk kar 10 testov ostalo ne-ocenjenih. Takoj zatem pa mi je močno dvignilo pulz, saj so moje ime prebrali med devetimi tekmovalci, ki so se uvrstil v finale oziroma praktični del tekmovanja. No, še bolj pa me je presenetilo, ko so povedali, da sem prav jaz zbral daleč največje število točk in praktično v pisnem delu zmagal brez konkurence."
Kako je bilo potem v finalu, v praktičnem delu?
"Vse se je odvijalo z neverjetno naglico in vse polno je bilo presenečenj. Tekmovali smo na modelu renault clio, letnik 2002, s prikritimi napakami. Kar groza me je bila, ko sem stal v vrsti z dvema specialistoma iz Re-naultovih servisov, saj sem bil prepričan, da nimam velikih možnosti; njihov elektronski tester motorja sem imel pravzaprav prvič v rokah, zato sem vse počel s svojim preizkuševalcem toka, s "probirlampo", ki jo imam vedno v žepu. Vendar se je potem izkazalo, da sem svojo nalogo najbolje opravil, od pogovora s stranko in do zagona motorja sem potreboval le 16 minut, vse svoje ugotovitve, opravila in posege na avtomobilu pa sem moral zapisati tudi v
pisni obliki. Lahko si mislite, kako na trnih smo bili na popoldanski razglasitvi rezultatov, saj do zadnjega trenutka nisem vedel, da sem v obeh kategorijah zbral največje število točk in prepričljivo zmagal. Za vse je bilo to veliko presenečenje, saj sem za sabo pustil znana imena še bolj znanih avtoservisov po Sloveniji."
Čestitamo, postali ste slovenski mehanik leta 2006. Kaj vam to pomeni?
"Veliko, to je največ, kar lahko dosežem v svoji stroki, poleg mojstrskega izpita, ki me seveda še čaka, ko bo investicija v delavnico in novo pisarno zaključena. Hvaležen sem vsem, ki so mi pomagali pri pridobivanju znanja o avtomehaniki, vsem svojim mojstrom in šefom, še posebej pa, če dovolite seveda, hvala mojemu sponzorju, firmi Regnemer - podružnica Maribor."
Kaj pa sicer opravljate v vašem avtoservisu?
"Popravljamo vse vrste avtomobilov, naša glavna dejavnost je torej avtome-hanika, opravljamo avto-diagnostiko za vse znamke avtomobilov, imamo servis klimatskih naprav, opravljamo tudi vulkanizerstvo, za vse naše stranke pa opravljamo tudi kompleten servis avtomobila, vključno z registracijo vozila."
Janez Krajnčič je torej v zelo kratkem času dosegel zelo veliko, vsekakor več kot večina njegovih vrstnikov. Naziv slovenski mehanik leta 2006 mu zagotovo zavida marsikateri uveljavljen in specializiran avtomehanik. Ob vsej ambicioznosti in želji po napredku pa je skupaj z ženo Matejo najbolj vesel pogleda na njuno 3-letno hčerko Leo, ki se po dvorišču in delavnici ponosno sprehaja v svoji delavski obleki; no, tu in tam pa pri kakšnem popravilu že tudi sama kaj "pomaga".
M. Ozmec
PVC okna in vrata, dvižna garažna vrata po meri,

%

^panela
Miia od 210.000 SIT dalje
Telefon 02 7411 S23,
Gsm 041 614 8», 041 691 540
d.0.0, ; i OENOŽ ^
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
Prešernova 17, Ptuj
_Hum» Edvaiil i.p., Ma gmalnl 2S, Oidiow »as
STE BILI POŠKODOVANI
^raVNA^ ^ "Si"""'
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PB PTUJ, VMnlk„. 2 ,'"gSîSï 080 13 14
Napoved vremena za Slovenijo
če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje.
19/1
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter, na zahodu bo več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah do -3, najvišje dnevne od 12 do 18, jutri na vzhodu do 20 stopinj C. Obeti
V soboto bo na zahodu pretežno oblačno, drugod bo še večinoma sončno vreme. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo.
ODŠKODNINE ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
ABA
PTUJ
Blillaiitinilisf.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
štuki 26a WsmerGra/en^y m.: 02 787-86-70, 041 716-251
PEPTUJJrstenjakovaS
|Donliianlei,1.naiM.|
18 17
^miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORnVE, UVOZ In IZVOZ, d.0.0.
2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a
Trgovina:+386 (0)2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faks:+ 386 (0)2 78 79 615
PE PROIZVODNJA
Mlinska 14a Tel.:+ 386 (0)2 78 89 210
tehcertter@teiicertter.si spletna stran: www.tehcenter.sl
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Jeklene konstrukcije In industrijske armature
•	Oprema, sistemi In deli za avtomobilsko Industrijo
•	Oprema, sistemi In deli za aluminijsko industrijo
•	Oprema in deli za železarne
•	Izdelava orodij In priprav
•	Izdelava zobnikov In reduktorjev
•	Izdelava valjev in gredi
•	Izdelava cistern, zbiralnikov In ekoloških posod
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja Izdelkov
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija • Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje • Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje • Rezilno orodje
•	Merilno orodje • Stroji in naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Ležaji • Verige in bremenske vnň