BOŠTJAN KIAUTA PRISPEVEK K POZNAVANJU ŠKRŽATOV NA LOŠKEM OZEMLJU Škržati (Homopiera, Cicadinea) so tudi ena izmed skupin žuželk, ki v Sloveniji še ni bila sistematično raziskovana. Kolikor mi je bilo mogoče ugotoviti, izvirajo doslej edini tiskani favnistični podatki o tej skupini žuželk iz Slovenije od 1. A. Scopolija (1763), ki navaja opise osemnajstih, vrst, sedemnajst od teh pa podaja tudi v perorisani prilogi.^ Zbirka, na pod lagi katere je delo nastalo, ni ohranjena, zbrana pa je bila na ekskurzijah po Gorenjskem, Notranjskem in Prinu)rskem. V obdobju slovenske klasične entoniologije (raziskovanja žuželk) je zbral F. J. Schniidt dokaj bogato zbirko škržatov s slovenskega ozemlja in iz eksotičnih dežel, vendar danes zaradi pomanjkljivih podatkov o naj diščih večinoma ni uporabna. Je pa pomemben dokument iz klasične dobe entonioloških raziskovanj v Sloveniji sredi preteklega stoletja." Nekaj vrst je priložnostno zbral Josef Stussiner, dokaj več pa otroški zdravnik, euto- molog-polihistor dr. Josef Staudacher. Zlasti njegova zbirka je opremljena s točnimi podatki in zato vsestransko uporabna. Vse omenjene zbirke so shranjene v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, nobena izmed njih pa do slej še ni bila obdelana. Za loško ozemlje ne xscbujejo nobenih favnističnih podatkov. V pričujočem delu ])oclajani jjregled favne škržatov, kolikor so bili zbrani v letih 1958—1959 v neposredni okolici Škofje Loke, v obeh dolinah, v Lo škem pogorju in na Sorskem polju. Večina živali je bila zbrana z lovilno mrežo za vleko skozi vegetacijo (^keče-r«), nekaj s posameznim, slučajnim zbiranjem ali na druge načine (koleopterološki >dežnik< itd.). Tako zbrano gradivo je še dokaj premajhno, da bi si mogli ob njem ustvariti dokončno zoogeografsko sliko favne škržatov tega ozemlja — toliko manj, ker tudi tovrstna favna ostale Slovenije ni dovolj raziskana. Pred stavlja pa to delo po skoraj dvestoletnem premoru prvo skromno osnovo . za nadaljnja sistematična favnistična in ekološka raziskovanja te skupine žuželk v Sloveniji. Poznavanje njihove biologije, ekologije in razširjenosti je toliko važnejše, kolikor gre za vrste, ki so škodljive v gozdni in agro nomski ekonomiji. Nomenklatura in sistem družin sta povzeta po H, Hauptu,^ imena pod- redov pa po F. Schremnierju.' Splošen biološki uvod Podred škržatov (Cicadinea) sestavlja skupno z listnimi bolhami (Psyl- linea), ščitastimi molji (Aleurodinea), listnimi ušmi (Aphidinea) in kaparji (Coccinea) red enakokrilccv (Homopiera), ti pa skupno s stenicami (Hetero- ptera) nadred kljunatih žuželk (Rhynchota). Medtem ko so stenice pri nas že dokaj dobro favnistično poznane," so vse druge omenjene skupine še skoraj neraziskane. Za vse te žnžclke je značilno, da imajo usine organe spremenjene v kljunec in se hranijo le s tekočo hrano, eiiakokrilci le s takšno rastlinskega izvora. Pri škržatih je kljunec obrnjen proti oprsju in je dobro \ iden, ako žival obrnemo im hrbet. Kot doiiri letalci in skakalci imajo poleg \clikih se stavljenih (fasctiiih) oči še 2—3 ])ikčaste oči im temenu (enako kot n. pr. lani v Loških razgledih opisani kačji pastirji). V posameznih primerih lahko le-te tudi manjkajo. Verjetno služijo ti organi hitrim letalcem za lažjo SI. 2 ' SI. 1 1 SI. 1. Levo: C i A i ii s p i i o s n s Ol., desno: C. nervosus L. (družina Cixiidac). — Si. 2. Levo: F 111 g o r a e u r o p a C a L. ftlružina Fiilgoridae), desno: C o n o m e 1 xi s 1 i m b a t u s F. (družina I s s i d a (•) orientacijo, nekaterim \ rstam pa morda tudi kot prilagoditev na slabšo svetlobo (mrak). Oba para kril sta kožnata, vendar je prvi par redoma moč nejši od zadnjega. Po velikosti so krila včasih enaka ali pa je en par večji od drugega. Lahko so barvana ali ne. Sanici nekaterih vrst z njimi pro izvajajo zvoke, pri samicali pa je ta organ zakrnel. Zadnji par nog je cesto prirejen za skakcinjc. Jajca polagajo v rastlinska tki\a. Raz\of je nepo polna (heinimctabolična) preobrazba. Biološko so nekatere vrste zanimive zaradi sožitja z mravljami. Take živali so bile ugotovljene tudi na loškem ozemlju. Škržati imajo dokaj veliko vlogo kot škodljivci na rastlinskih kulturah. Večja in nevarnejša od neposredne škode, ki jo napravijo na rastlinah S sesanjem (ker se navadno ne javljajo v velikem številu), je vloga neka terih \ rst kot prenašalcev raznih rastlinskih virusnih bolezni, vendar siste matična raziskovanja \ tej smeri Se manjkajo.*^ Na loškem ozemlju žive predstavniki vseh desetih družin, ki nastopajo v srednji E\ ropi. Doslej je bilo tu ugotovljenih 37 vrst. ki pripadajo 29 ro- dovtnii. Za razmeroma majhno ozemlje in le priložnostno zbrano gradivo je 60 to dokaj visoko število (iz vse Slovenije je znanih okrog 60 vrst), čeprav je verjetno dejansko precej višje. Tako predsta\]ja lo delo le prvo osnovo za nadaljnja sistematična raziskovanja te skupine na loškem ozemlju in v Sloveniji sploh. Sistematični pregled ugotovljenih vrst z biološkimi, ekološkimi in favnističnimi opombami Podred škržatov delimo na dve skupini družin, ki se med seboj raz likujeta po zgradbi glave in okončin. Njiho^e prednike moremo zasledovati od zgornjega karbona dalje. I. Fulgoroidea Kirk. Ta skupina je zastopana v srednji Evropi le z majhnimi in najmanjšimi oblikami, uvrščenimi v pet družin. Doslej je bilo na loškem ozemljn ugo tovljenih iz te skupine 11 vrst. ki pripadajo osmim rodovom. 1. družina: Cixiidae Na loškem ozcniljn so bile ugotovljene J- vrste: Cixiiis pilosus ()[. (je naj zgodnejši predstavnik družine in živi od aprila do junija). C. iieroosua L. (od visokega poletja do pozne jeseni — najkasnejša najdba na loškem ozemlju je iz Poljan v ])rvi polo\ ici no\eml)ra; živi na jelšah, jesenih itd.). C.sligma- ticus Kbm. in Hijale.ttes ohsolclus Sign. Slednja vrsta je ekonomsko iio- membna. ker prenaša \ irusne bolezni pri razhudnikih (krom|)ir. paradižnik). V maju in juniju najdemo odrasle živali pogosto na brezah, rastočih ^ pri sojnih legah. 2. družina: Fulgoridae Najdena je bila le vrsta Fulgora europaea L., ki z\\\ na travnikih od junija do septendira. 5. družina: Issidae Tudi iz te drnžine je bila doslej na tem ozendjii ugotovljena le vrsta Issus coleoptratu.s F., ki živi na raznih listavcih. 4. družina: Delphacidae V Sloveniji je bilo doslej ugotovljenih 7 vrst. 4 .smo našli tudi na loškem ozemlju: Delphax cra.txicnrnix Piiz., Dicranolropis (Javipea Fieb.. D. hamata Boh. in Conomehis limhafiia F. Slednji je dokaj pogosten od junija do sep tembra na travnikih. 5. družina: Tettigomefridae Nekateri predstavniki te biološko zanimive drnžine žive v sožitjn z mrav ljami. Na loškem ozemlju ugotovljena vrsta Teitigometra fuaca T.atr. živi v sožitju s travniško mravljo (Formica pratensis Deg.). II. Cicadoidea Kirk. V to skupino šteje večina doslej ugotovljenih oblik škržatov na loškem ozemlju, t. j. 26 vrst. razporejenih v 21 rodov. Razen ene družine (Cicadidae) imajo vse oblike le dvoje temenskih pikčastih oči ali pa le-te sploh manjkajo. 6. družina: Cicadidae (pravi škržati) Ta družina združuje največje oblike domačih škržatov, ki so skupno z neko vrsto vodnih stenic največje evropske kljunate žuželke. S svojimi 61 tropskimi predstavniki spadajo med največje danes živeče žuželke sploh. Tako meri n. pr. indomalajska vrsta Pomponia imperatoria West\v. preko razpetih kril okrog 18 cm. Krila so pri naših vrstah prozorna, preprežena z redkim, a močnim žiljem, ki je obarvano sivo ali rjavordeče. Nekatere eksotične vrste so živo barvane in podobne metuljena. Prednji par kril je vedno večji od zadnjega. So edina skupina, ki proizvaja glasove. Le-ti so med žuželkami najmoč nejši. Samice so neme, kar je vedel že grški filozof Ksenarhos." Pravi škržati so edina družina v tej skupini z razvitimi tremi pikčastimi očmi. Večina evropskih vrst živi v mediteranskih predelih. Najdalj proti se veru so razširjene vrste: Tibicena haetnatodes Scop., Cicadeita montana Scop. SI.' SI. 4 SI. 3. Veliki škržat (Lrristes plebejus Scop.), samica pri odlaganju jajc (družina: Cicadidae — pravi škržati). — SI. 4. Levo: Centrotus cornutus L. (družina Me in b r a c i d ae), desno: Cercopis sanguinolenta Scop. (družina Cercopidae slinarice) in C. tibialis Panz.* V severui Sloveniji nastopata sporadično tudi še vrsti Lyrisies plebejus Scop. in Cicada orni L." Na loškem ozemlju je bil najden doslej le po en primerek vrst Lyristes plebejus Scop. (veliki škržat), ki je največja evropska vrsta škržatov, in Cicadetta montana Scop. (gorski škržat). Pri prvi vrsti gre brez dvoma le za slučajno najdbo. 7. družina: Membracidae V Evropi so zastopani le trije rodovi s tremi vrstami iz te družine in žive vsi tudi v Sloveniji. Na loškem ozemlju sta bili ugotovljeni doslej dve vrsti: Cenirotus cornutus L., ki živi na nižji gozdni podrasti (borovničevje itd.), zlasti pogosten pa je na orlovi praproti {Pteridium aguUinum Kuhn.) in nastopa od junija do septembra, ter Gargara genistae F., ki ima približno enak način življenja kot prva vrsta. Zdi se, da membracidi v Sloveniji kljub svoji pogostnosti nimajo posebnega ekonomskega pomena. Tretja evropska vrsta Ceresa bupalus Fabr. je ameriškega izvora in je danes že precej razširjena po Evropi. Za Jugoslavijo jo je prvi ugotovil 62 p. B. Uvarov.'" na Madžarskem pa je bila znana že leta 1912. Ker je v Slo veniji redka, je brez ekonomskega pomena. Pri masovnem nastopanju po vzroča škodo s tem, da samica vrta majhne vdolbinice v lubje sadnega drevja, zlasti breskev in hrušk, ter vanje polaga jajca. Ličinka živi pod lubjem in se hrani s sokovi, kar lahko dovede do sušenja poganjkov." Ni nemogoče, da se bodo posamezni primerki našli tudi na loškem ozemlju. 8. družina: Cercopidae (slinarice) Prednji par kril je otrdel in lahko ži\o barvan, zadnja krila so tanjša in mehka. Zadnji par nog ima dva močna nastavka za skakanje. Razviti sta le dvp pikčasti očesi. SI. 5 SI SI. 5. Penasti >kačji pljunek« navadne sliuaricc — Philaenus spumarius L. (družina Cer copidae — slinarice). — SI. 6. Levo: Cicadella viri d is L., desno: Pentliimia nigara Goeze (družina J a s s i d ae) Ličinke nekaterih vrst izločajo pri sesanju izločke, ki padajo na tla kot tako imenovane rastlinske solze. Ličinke drugih vrst izločajo iz žlez v zadnjični odprtini jedek sok in ga spenijo s pomočjo zraka, ki ga spuščajo skozi dihalne odprtinice. Na ta način se ličinka, ki visi na rastlinskem steblu z glavo navzdol, obda s penasto oblogo, tako imenovanim kačjim pljunkom, ki jo varuje pred preveliko izgubo vlage in sovražniki. Od tod izvira ime družine. Ličinke rodu Cercopis žive v zemlji in je njihova pena trdna. Na loškem ozemlju je bilo iz te družine ugotovljenih pet vrst: Cercopis sanguinea Geoffr. (pogostna in variabilna vrsta), C. sanguinolenia Scop. (zelo pogostna in variabilna vrsta, živi od maja do avgusta na vsem ozemlju), Lepjjronia coleoptrata L. (na vlažnih travnikih in ob vodah, zlasti na vrbah, pogostna od junija do septembra). Aphrophora alni Fall. (od junija do sep tembra na listnatem drevju) in Philaenus spumarius L. (zelo pogostna in iz redno variabilna vrsta: opisanih je okrog 20 oblik, od katerih so nekatere najdene tudi na loškem ozemlju; navadno žive v skupnem penastem ovoju po tri ličinke). • 63 9. družina: Aethalionidae V Sloveniji in na loškem ozendju je bila doslej ugotovljena le ena vrsta: Ulopa reticulata F. Ker preziniuje, se pojavlja že zgodaj spomladi oh prvih sončnih dnevih. 10. družina: Jasnidae Je največja e\ ropska družina škržato\. ki je zastopana na loškem ozem lju s 16 doslej ugotovljenimi vrstami. Oba para kril sta mehka in prosojna, /adnji par je nasadno Nečji od prvega. Zadnji par nog je prilagojen za skakanje. Na loškem ozemljn smo našli doslej naslednje vrste: Ledra aiirita L. (razširjena, a ni pogostna, v gozdovih: življenjski eikel traja dve leti. ličinke prezimnjojo pod kamenjem). 1'uropia ficanica Fall. (na travnikih, vrbah itd., pogostna), Euucaiilhiis iiiterrupluH L.. E. acuminatiis V. (obe vrsti živila na vlažnih travnikih, od junija do septendjra). Aplirodes albifrons L. (razširjena in pogostna na suhih travnikih, od junija do septembra), Cicadella oiridis L. (najpogostnejša vrsta te družine, na travnikih, od julija do oktobra). Peii- tltjmia uigra Goeze (na listnatem drevju, včasih v travi. (M1 maja do avgusta). Macropsif viresceiiH I', (i)ogosten, od maja do septendira na vrbah. ]jrece»j variira). Byihoxcophus feiiestratua Sclirk. (na jelšah, od julija do septembra). B. flavicollis L. (na listnatem drevju, od maja do avgusta, precej variira). AgalUa limbata Kbm.. A. veitona Fall. (na travnikih, vrbah, jelšah, od maja tlo septembra). ^4. brachfipiern Boh. (na vlažnih travnikih, v avgustu in sep tembru). Balclulha jiuiiclala I hund). (redka, na gozdnatih senožctih. v av gustu). Doralitra e.vi/i.s- Horv. (na snhih travnikih, v juliju in avgustu). AUygu>f rnixtus F. (od julija do avgusta, samica prezimuje). Pričujoči seznam loške fa\ ne vsebuje v primerjavi s Scopolijem 30 novih vrst za Slovenijo. Raznmlji^{) je. da se bo to število še znatno dvignilo z nadaljnjimi sistematičnimi raziskavami. Ker so mnoge vrste pozili\no fototaktične (letijo iz teme proti s\etlobi). bi kazalo zlasti \ krajih, ki so oddaljeni od umetne razsvetljave, raziskati teren tudi z ui)orabo ultra- violetuih ali \ saj močnejših navadnih električnih svetilk, kot jih v Sloveniji že uporabljajo za raziskovanje favne metuljev in deloma tudi drugih žu- želčjih skupin. \ pokrajinskem muzeju \ Škofji Loki pa naj bi se uredila in razstavila pregledna sistematska zbirka vsaj najznačilnejših na loškem ozemlju ugotovljenih vrst. Pričujoči prispevek skuša biti v oporo poznej šemu delu v tej stneri. O |) o m 1) e /. Scopoli I. A., Entomolofiia carniolica. Vindobonao 1763. Opisi: str. 112—118 jiod zaporednimi številkami 330—347, ilustracije na nepaginirani tabeli XIV. vrsta pod •št. 342 ni ilustrirana. O slikovnih iirilogah glej članek: Hagen H., X)ie Kiipfer zii Sco- poli's Entomologia carniolica. Ent. Ztg. Ent: Ver. Stettin 1854, št. 3. str. 81—91. — 2. Prini. opombe o F. J.Schinidtu in njegovi entomološki dejavnosti na loškem ozemlju v [,ll VII. str. 157. ter LR VIII. str. 141. 174. 183 in si. — Kiauta B.. Avtobiografija Ferdinanda J. Schmidta. Protcus 1961, št. 9-10, str. 269—270; l^jcgovi biografski po datki: \Vurzbacli C. Biograi)Iiisclics Lexicon des Kaisertlnims Ocsterreich, \\ ien 1875: Schmidt. Ferdinand Josef: Kiauta B.. Ferdinand j.Schmidt kot biospeleolog. Kronika slovenskih mest (v tisku). — 5. Haupt H., 2. Unterordnung: Gleichfliigler, HomoptiTU (apiul: Brohmer P.. Ehrmann P.. Ulnier G.. Die Tiervveh Mittcleuroy>as, Insektcn I. Teil. Leipzig. — 4. Scliremrner F.. Singzikaden. \Vittenberg 1957. — 3. Gogala M.- 64 1 Moder A., Prispevek k poznavanju favne stenic Slovenije (Hemiptera-Heteroptera). Biološki vestnik VIL 1960, str. 85—99. — 6. Kovačevič Z., Primjenjena entomolojrija II, 1952, str. 54. — 7. Schremmer F., 1. c, str. 16. — S. L. c, str. 5. — 9. Kos F., Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, Prirodopisni del. 1935, str. 30. — 10. Uvarov P. B., An American Membracid in Jugoslavia, Proč. R. Ent. Soc, 14. 1959, 2—3. — //. Kovačcvic Z., 1. c. str. 51. Druga uporabljena literatura: Villiers A.. Atlas des Hčmipteres de France II, Pariš 1947. — Zivojinovič S.. Fauna insekata .šumske domene Majdanpek, SAN, knjiga CLX. Beograd 1950. R C s u m e CONTRIBUTION A LA CONNAISSANCE DE LA FAUNE DES CICADIDRS (Homoptera-Cicadinea) DANS LES ENVIRONS DE SKOFJA LOKA L'auteur donne la liste des 57 especes de cicadides rassembles en 1958—1959 dans les environs immediats ovi eloignes de Škofja Loka (.Slovenie, Yougoslavie). Cest, apres Scopoli (1763), la premiere contribution concernaiit ce genre en Slovenie. et elle in- diqiie les donnees de 30 especes nouvelles. Pour la plupart de ces especes. Lauteur donne des indications čcologiques et phčnologiqiic.s. Liste des especes identifiees: Ci.riidae: Ci.v/u.s piloaus O!., C. neroosus L.. C.stig- maiicus Kbm.. Hf/aleMes ohsoletna Sign.: Fulfioridne: Fulgora europaea L.; hsidae: Issus coleoptrufus F.: Delphacidae: Delplia.v crastfticornis Pnz.. Dicranotropis flaoipes Fieb.. D.ltamata Boh., Conomelua limbutus F.; Tettigumetridae: Tettigomefra fuKca Latr.: Cicudidae: Lyristes plebejus Scop.. Cicadetta montana Scop.; Membracidae: Centrotua cornutus I^., Gargara genisttae F.; Cercopidae: Cercopis sanguinea Gcoffr.. C. sanguinnleiita Scop.. Lepi/ronia coleoptrata L., Aphrophora alni Fall., Pliilaciius Kpuniarius L.; Aethalionidae: Ulopa reliculata F.; Jaasidae: Ledra aurita L., Paropia scanica Fall.. Euacanthus interruptun L.. E. acumunalus F., Aphrodes albifrons L., CicadcUa oiridis L., Pentliirnia nigra Goezc, Macropsis oirescens F.. Bythoscophus feneatratus Schrk.. B. flaoicollis L., Agallia linibata Kbm.. A. oenosa Fall., A. brachy- ptera Boh., Balclutha punctata Thumb.. Doratura exilis Horv., Allygug mixtus F. La nomcnclature est conforme a louvrage de H. Haupt (Note No. 3). 65 i I.dški rči7trl,.(li