NA VSESLOVENSKEM SKAVTSKEM TABORU ČMO(K) BARJE 94
Ljubezen do narave je treba vzgojiti že pri mladih
Minulega avgusta je Ljubljansko barje spet gostilo skavte, to pot izvidnike in vodnike stare od 11 -16 let z območij Slovenije, kjer skavtstvo še ni razvito. Mladi vodniki naj bi navdušili za skavtstvo kar največ mladih tudi tam. Kot nam je povedala Ana Remškar, sicer študentka medicine, ki je skupaj z Radom Ur-bantiiem vodila tabor, je bil poglavitni namen tabora privzgojiti otrokom Ijubezen do Barja pa tudi do bližnjega.
»Kljub komarjem, kobilcam in obilni vodi po dežju še vedno prihajamo semkaj in smo tukaj lepo v tišin, ob pristnem stiku z naravo. Tu je prava divjina, nobenih njiv ni ali polj. Obnovili smo kolišče, ki so ga postavili že na Mebasti, zdaj pa ga bomo še prekrili s slamo.
Skavti iz našega stega prihajajo večkrat celo spat vanj. Namenotna nismo hoteli urediti vsega že prej, kajti potem otroci ne bi imeli pravega odnosa do teh stvari.«
Že ob vstopu v skavtski tabor nekje na barjanskih brezpotjih pod Vnanjimi Goricami je bilo videti, da mladim tu rcs ne more biti dolgočas: skupina deklet za mizo na trati je poslikavala kroglaste kamenčke, živahna kratkohlačnika le nekaj metrov proi sta z žo-gico podirala naložene škatle, zopet drugi so se mota-li okrog osrednjega šotora, kamor so se skavti lahko zatekli v primeru slabega vremena in kjer so imeli na vojo tudi pravcato igroteko, za nameček pa Se skavt-ske revije. Koši ob šotoru so opozarjali, da odpadkov v taboni ni moč metati kamorkoli; vsak koš je bil namenjen za svojo vrsto smeti, organske je bilo treba spravljati posebej, embalažo posebej. Na sam dan otvoritve tabora je domači steg na kolišču zaigral odlomek iz Jalnovjh »Bobrov«; igralci so bili odeti v žakljevino, prav tako kot nekdaj pravi mostiščarji. -
Skavti pa so tudi veliko peli. Imajo celo lastno himno, ki poveličuje prijaleljstvo do ljudi in narave. Tretjega dne tabora so skavti pripravili Dan odprtih
vrat, na katerega so bili povabljeni skavti iz vse Slovenije, razen njih pa tudi okoliški prebivalci.
Udeleženci tabora ČMO(K) Barje 94 so lahko opazovali tudi nočno nebo (ob vodstvu strokovno podkovanega vodnika kajpak), ukvarjali so se s špor-tom in prirejali razne skavtske igre, veliko pa so se posvečali, kot rečeno, tudi ročnim spretnostim.
»Iz kamenčkov izdelujemo najrazličnejSe figurice. tudi čmokce, ki so maskota našega srečanja. Vse smo si zamislili sami, uporabljamo pa le naravne materi-ale. Oblikujemo tudi izdelke iz gline, žgemo vzorce v usnje, delali pa bomo tudi prt za oltar v cerkvi,« je bila zadovoljna z aktivnostmi v taboru Mojca Strelec z Brezovice, ki je vodila ročne delavnice.
Posebno pozornost so skavti namenili »Poti preži-vetja« - vrsti praktičnih ovir okrog tabora, prek katerih je bilo tnoč le s pomočjo tovariša. Postaje naj bi spodbudile otrokom čut za pomoč, tovarištvo. Pnšleki, ki so si prišli ogledat tabor, pa so se lahko že prej ustavili v Vnanjih Goricah, kjer je bila v Ašiče-vem domu na ogled tudi razstava fotografij, ki so jih posneli skavti. Na razstavi so si lahko obiskovalci ogledali praktično vse, kar je bilo do zdaj predstavlje-nega o Barju. Med drugim tudi barjanski zemljevid iz leta 1928, zgodovinski prerez Vnanjih Goric, vključ-no z zgodovino brezovške župnije. Obiskovalci pa so se lahko seznanili tudi z zaščitenimi rastlinami Barja in celo z barjanskim žargonom, ki že od nekdaj daje poseben čar tej prostrani, a vsestransko zanimivi pokrajini na robu Ljubljane.
BRANKO VRHOVEC